Evropski parlament,

–  ob upoštevanju pomena pravice do vložitve peticije in pomena takojšnje seznanjenosti parlamentarnih teles s posameznimi pomisleki in pogledi evropskih državljanov in rezidentov, kot je določeno v členih 24 in 227 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju določb Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člena 44 o pravici do naslovitve peticije na Evropski parlament,

–  ob upoštevanju določb Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki zadevajo postopek za ugotavljanje kršitev, zlasti členov 258 in 260,

–  ob upoštevanju členov 48 in 202(8) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A7‑0131/2014),

A.  ker je bilo v letu 2013, letu evropskih državljanov, prejetih 2885 peticij, kar je skoraj 45 % več kot v letu 2012; ker je bilo v tekočem zakonodajnem obdobju do zdaj evidentiranih skoraj 10 000 peticij;

B.  ker takšno število – kljub temu, da je skromno v primerjavi s številom prebivalcev Evropske unije – kaže na veliko povečanje ozaveščenosti o pravici do peticije in upravičenih pričakovanj glede koristnosti peticij, ki državljanom, lokalnim skupnostim, nevladnim organizacijam, združenjem prostovoljcev in zasebnim podjetjem omogočajo, da evropske institucije in države članice opozorijo na svoje probleme;

C.  ker evropske državljane neposredno zastopa edina institucija EU, ki jo volijo – Evropski parlament; ker jim pravica do peticije ponuja možnost, da se neposredno obrnejo na svoje predstavnike;

D.  ker pravica do peticije povečuje odzivnost Evropskega parlamenta na potrebe državljanov in prebivalcev Unije, hkrati pa lahko ljudem zagotovi odprt, demokratičen in pregleden mehanizem za izvensodno reševanje pritožb, kjer je to zakonito in upravičeno, zlasti ko se te nanašajo na izvajanje evropske zakonodaje; ker peticije predstavljajo dragocene povratne informacije za zakonodajalce in izvršilne organe na ravni EU in nacionalni ravni;

E.  ker je treba preprečiti nadaljnjo nepopravljivo izgubo biotske raznovrstnosti, zlasti na zaščitenih območjih Natura 2000; ker so se države članice zavezale, da bodo zaščitile posebna ohranitvena območja iz direktive o habitatih (92/43/EGS) in direktive o pticah (79/409/EGS); ker je zlasti v zvezi z okoljskimi zadevami zelo pomembno že v zgodnji fazi preveriti, ali lokalni, regionalni in državni organi pravilno uporabljajo vse ustrezne postopkovne zahteve iz zakonodaje EU, vključno z načelom previdnosti, čeprav lahko Komisija skladnost z zakonodajo EU v celoti preveri šele, ko državni organi sprejmejo dokončno odločitev;

F.  ker je treba povečati udeležbo državljanov pri odločanju na ravni EU, kar bo prispevalo k njegovi legitimnosti in odgovornosti; ker so peticije tudi sredstvo za ugotavljanje razmer in obstoječih napetosti v evropskih družbah, kar je še posebej pomembno v času gospodarske krize in družbenih nemirov, ki so posledica učinka zloma svetovnih finančnih trgov in bančnih sistemov na Evropejce; ker je Odbor za peticije septembra 2013 organiziral javno predstavitev na to temo, na kateri so sodelovali tudi vlagatelji peticij; ker so številne peticije o finančnih zlorabah in zlorabah pravic potrošnikov v bančnem sektorju pritegnile pozornost odbora, še zlasti hude posledice izselitev celih družin z njihovih domov, do katerih je prišlo zaradi nepoštenih hipotekarnih klavzul;

G.  ker takšne peticije, naslovljene na Odbor za peticije, pogosto vsebujejo koristne informacije za druge odbore Evropskega parlamenta, odgovorne za oblikovanje zakonodaje, ki naj bi zagotavljala družbeno-gospodarsko in okoljsko varnejšo, zanesljivejšo, pravičnejšo in uspešnejšo prihodnost za vse evropske državljane in prebivalce;

H.  ker je vsaka peticija temeljito preučena in obravnavana, četudi jo je predložil en sam evropski državljan ali prebivalec, vsak prosilec pa ima pravico do odgovora v svojem jeziku;

I.  ker je trajanje obravnave peticije in pisanja odgovora odvisno od narave in zapletenosti vprašanja, vendar je treba narediti vse, da bi bili odgovori vlagateljem poslani v razumnem času in na ustrezen način, kar velja tako za postopek kot za vsebino;

J.  ker lahko vlagatelji sodelujejo pri razpravah o svojih peticijah na rednih zasedanjih Odbora za peticije in imajo pravico predstaviti peticije z vsemi podrobnostmi ter tako aktivno prispevati k delu odbora, njegovim članom, članom Evropske komisije in navzočim predstavnikom držav članic pa posredovati dodatne informacije iz prve roke; ker je v letu 2013 185 vlagateljev spremljajo razprave Odbora za peticije in v njih dejavno sodelovalo;

K.  ker se Odbor za peticije pri delu opira izključno na prispevke predlagateljev peticij, na ugotovitve lastnih preiskav posameznih primerov in dodatna izvedenska mnenja Evropske komisije, držav članic ali drugih institucij, podana po potrebi; ker o dnevnem redu sej in prednostni obravnavi posameznih vprašanj demokratično odločajo člani odbora;

L.  ker merilo za dopustnost peticij, ki ga določajo Pogodba in parlamentarna pravila, zahteva, da peticija zadeva področja delovanja Unije, ki neposredno vplivajo na prosilca; ker so nekatere peticije posledično razglašene za nedopustne, saj temu merilu ne ustrezajo;

M.  ker je pravica do peticije ključno orodje za udeležbo in demokratični nadzor s strani državljanov, ustrezno izvajanje te pravice pa je treba zagotoviti od začetka do konca postopka; ker mora biti takšna pravica zagotovljena v celoti, ne glede na vladne interese; ker mora to načelo služiti za zgled na ravni EU pri obravnavanju peticij znotraj Parlamenta in s strani Komisije;

N.  ker je bilo to merilo preskušeno na sodiščih in ker ga je Sodišče Evropske unije potrdilo v svojih sodbah, na primer v zadevi T-308/07, in sicer v zvezi s pravico do peticije in tem, da je treba odločitve o nedopustnosti peticije ustrezno utemeljiti, odbor pa jih mora v nadaljnji korespondenci z vlagateljem peticije obrazložiti; ker je mogoče tudi ugotoviti, da je vsebina peticije premalo konkretna, kot je storilo Sodišče Evropske unije v sodbah v zadevah T-280/09 in T-160/10;

O.  ker peticije poleg učinka krize na evropske državljane in prebivalce najpogosteje zadevajo vprašanja v zvezi z okoljskim pravom (predvsem ravnanje z odpadki in gospodarjenje z vodo), temeljne pravice (zlasti pravice otrok, pravice invalidov in zdravstvena vprašanja), pravice do osebne lastnine in nepremičnin, vprašanja prostega pretoka oseb, različne oblike diskriminacije, zlasti na podlagi etnične pripadnosti, kulture in jezika, vprašanja vizumov, priseljevanja in zaposlovanja, pogoste pa so tudi peticije, ki zadevajo sodne postopke, domnevno korupcijo, zamude v pravnih postopkih in številna druga vprašanja;

P.  ker številni vlagatelji peticij, zlasti mlajši, za komunikacijo pogosto uporabljajo družabne medije in ker je Odbor za peticije zato razvil lastno omrežje pod okriljem Evropskega parlamenta, ki mu sledi vse več uporabnikov osrednjih družbenih medijev, ki so še posebej dejavni in koristni med sejami odbora; ker ima glasilo odbora, PETI Journal, precejšnje število rednih naročnikov (trenutno 1500);

Q.  ker je v zvezi s tem Odbor za peticije sodeloval s pristojnimi oddelki Parlamenta in skupaj z njimi razvil nov večjezični spletni portal, ki je nadomestil predhodno, manj učinkovito elektronsko storitev za vlaganje peticij na spletnem mestu Europarl; ker novi spletni portal izboljšuje upravno učinkovitost ter preglednost in interaktivnost postopka obravnave peticij, kar koristi vlagateljem, poslancem Evropskega parlamenta in širši javnosti;

R.  ker se je na osnovi letnega poročila za leto 2012 odločil postopek peticij izvajati učinkoviteje, pregledneje in bolj nepristransko ter hkrati zavarovati pravico članov Odbora za peticije do sodelovanja, tako da bo obravnava peticij tudi na postopkovni ravni vzdržala sodno presojo;

S.  ker se Odbor za peticije dejavno zanima za to, kako se uporablja uredba o evropski državljanski pobudi, in se zaveda številnih pomanjkljivosti in nepraktičnosti obstoječega pravnega okvira, ki kljub prizadevanjem odborov AFCO in PETI pri oblikovanju uredbe ne ustreza povsem duhu določb Pogodbe; ker bo Parlament sodeloval v razpravi o njeni reviziji v skladu s klavzulo o pregledu po treh letih veljavnosti uredbe;

T.  ker se bodo kmalu začele izvajati določbe uredbe o evropski državljanski pobudi, ki se nanašajo na organizacijo javnih predstavitev uspešnih pobud v prostorih Parlamenta, pri katerih bo v skladu s poslovnikom Parlamenta in izvedbenimi pravili, ki jih je sprejelo predsedstvo, poleg Odbora za peticije sodeloval glavni odbor z zakonodajno pristojnostjo na področju, ki je predmet pobude;

U.  ker so obiski za ugotavljanje dejstev v zvezi s peticijami v obravnavi, ki jih Odbor za peticije redno organizira v zvezi z vprašanji, katerim je namenil posebno pozornost, zelo koristni in ker morajo biti poročila o teh obiskih čim bolj kakovostna, verodostojna in oblikovana v tesnem sodelovanju, ki bo pripeljalo do želenega soglasja med udeleženci; ker je odbor v letu 2013 organiziral dva takšna obiska v Španiji ter po enega na Poljskem, Danskem in v Grčiji; ker bi večja prožnost pri organiziranju teh misij, predvsem kar zadeva primerne tedne, prispevala k še večji uspešnosti obiskov, zlasti z večjo razpoložljivostjo članov in manjšim tveganjem odpovedi obiskov;

V.  ker ima odbor obveznosti tudi glede urada Evropskega varuha za človekove pravice, ki preiskuje pritožbe državljanov EU v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi v institucijah in organih EU, o tem pa na osnovi varuhovega poročila pripravi tudi svoje letno poročilo; ker je odbor leta 2013 po upokojitvi Nikiforosa Diamandurosa aktivno sodeloval pri organizaciji volitev novega evropskega varuha za človekovega pravice;

W.  ker bodo kljub temu, da so poslanci Evropskega parlamenta za varuhinjo človekovih pravic z mandatom od 1. oktobra 2013 uspešno izvolili Emily O'Reilly, ob začetku novega zakonodajnega obdobja potrebne nove volitve, saj tako določa poslovnik (člen 204); ker bi bilo priporočljivo, da se še pravočasno objavijo jasna in pregledna pravila, ki bodo še podrobneje opredelila odgovornosti Odbora za peticije v tem postopku in zagotovila ustrezno preglednost volitev, zlasti z izboljšano namensko spletno storitvijo;

X.  ker je Odbor za peticije član mreže evropskih varuhov za človekove pravice, katere člani so tudi odbori za peticije parlamentov držav članic, kjer ti odbori obstajajo; ker je treba še dodatno poudariti sodelovanje med posameznimi odbori za peticije in ga, kjer je to smiselno, poglobiti in ker bi imel Evropski parlament lahko pri tem osrednjo vlogo v prid evropskim državljanom;

Y.  ker si Odbor za peticije prizadeva biti koristno in pregledno orodje, ki deluje v korist evropskih državljanov in prebivalcev ter izvaja demokratični nadzor in spremlja številne dejavnosti Evropske unije, še zlasti to, kako nacionalni organi izvajajo zakonodajo EU; ker lahko odbor na osnovi prejetih peticij še dodatno prispeva k bolj usklajeni uporabi zakonodaje EU na eni strani in k izboljšanju zakonodaje EU na drugi, tako da opozarja na spoznanja, do katerih bi morali priti pri obravnavi vsebine peticij;

Z.  ker je to poročilo zadnje letno poročilo Odbora za peticije v sedmem zakonodajnem obdobju Evropskega parlamenta, zato obravnava dejavnosti odbora v letu 2013, ponuja pregled celotnega parlamentarnega obdobja in ocenjuje, v kolikšni meri je Odbor za peticije izpolnil pričakovanja državljanov po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe;

1.  priznava, da Odbor za peticije igra pomembno vlogo pri zaščiti in spodbujanju pravic državljanov in prebivalcev EU ter z obravnavo peticij zagotavlja, da so težave vlagateljev bolje upoštevane, njihove upravičene pritožbe pa rešene v razumnem času, če je to mogoče;

2.  je odločen postopek za peticije oblikovati bolj učinkovito, pregledno in nepristransko ter hkrati zavarovati pravico članov Odbora za peticije do sodelovanja, tako da bo obravnava peticij tudi na postopkovni ravni vzdržala sodno presojo;

3.  poudarja, da ima Odbor za peticije poleg drugih ustanov in organov, kot so preiskovalni odbori in Evropski varuh človekovih pravic, samostojno in jasno vlogo kontaktne točke za vse državljane; poudarja, da so ti organi skupaj z evropsko državljansko pobudo temeljna orodja za demokratično Evropsko unijo in oblikovanje evropskega ljudstva, zato je treba zagotoviti ustrezen dostop do njih in njihovo zanesljivo delovanje;

4.  poudarja, da se je Odbor za peticije v celotnem parlamentarnem obdobju soočal z izzivi, da bi izpolnil pričakovanja državljanov Evropske unije; poudarja, kako pomembno je, da so državljani neposredno udeleženi v dejavnostih Parlamenta in da se člani tega odbora posebej posvečajo njihovim težavam, predlogom in pritožbam; opominja, da so opravili pomembno delo pri reševanju primerov, v katerih so bile domnevno kršene pravice državljanov, in s sodelovanjem z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi o vprašanjih, povezanih z uporabo evropskih zakonov, pri tem so ohranili pomembno vlogo pri povezovanju evropskih državljanov in krepitvi demokratične legitimnosti in odgovornosti postopka odločanja v Evropski uniji;

5.  opozarja na pomembno vlogo Komisije, ki je pomagala pri reševanju primerov, ki so jih vlagatelji peticij izpostavili; meni, da bi morala biti vloga Komisije pri preučevanju peticij bolj poglobljena, saj bi morala preučiti vsebino primerov v razmerju do zakonodaje EU; poudarja pomen preglednosti v teh postopkih in ustreznega javnega dostopa do dokumentov in informacij v zvezi s primeri;

6.  poudarja pomen proaktivnega spremljanja in pravočasnih preventivnih ukrepov s strani Komisije, če obstajajo utemeljeni dokazi, da bi določeni načrtovani in objavljeni projekti lahko kršili zakonodajo EU;

7.  je seznanjen z osrednjimi temami, ki jih državljani omenjajo v peticijah, kot so na primer temeljne svoboščine, notranji trg, okoljska zakonodaja, javno zdravstvo, otroško skrbstvo, promet in zgradbe, španski zakon o obalnih območjih, nova uredba o dobrem upravljanju, invalidi, diskriminacija zaradi starosti, dostop javnosti do dokumentov, evropske šole, fiskalna unija, jeklarstvo, pravice živali in še mnoge druge;

8.  meni, da peticije, ki se nanašajo na omenjene teme, dokazujejo, da so težave pri ustreznem prenosu zakonodaje EU in njeni uporabi še vedno zelo razširjene in pogoste;

9.  meni, da je treba na podlagi vzajemnosti okrepiti sodelovanje s parlamenti in vladami držav članic, ter, kadar je to potrebno, spodbujati organe držav članic k popolnoma preglednima prenosu in uporabi zakonodaje EU; poudarja pomen sodelovanja med Komisijo in državami članicami, vendar obžaluje malomarnost nekaterih držav članic, kar zadeva prenos in izvajanje evropske zakonodaje v celoti, zlasti na področju okoljske zakonodaje;

10.  želi spomniti, da Odbor za peticije kot dopustne označi peticije, povezane z načeli in vsebino Pogodbe o delovanju Evropske unije in Listine EU o temeljnih pravicah, kar je sestavni del njegove dejavnosti, ter da primere preiskuje posamezno glede na njihovo vsebino;opozarja, da Evropska komisija zaradi člena 51 omenjene listine pogosto ni mogla ukrepati, ko je odbor to zahteval; poudarja, da so pričakovanja državljanov precej večja, kot dopuščajo strogo pravne določbe te listine;

11.  čestita odboru za delo, ki ga je opravil v zvezi s prejetimi peticijami o invalidnosti, katerih število se je v letu 2013 močno povečalo; je seznanjen z njegovimi prizadevanji za uspešno uvedbo okvira EU v skladu s pogoji člena 33 konvencije ZN o pravicah invalidov, pri čemer je odbor sodeloval s Komisijo, Agencijo EU za temeljne pravice in Evropskim forumom za invalidnost, ter z njegovo pripravljenostjo, da bo še naprej podpiral to dejavnost; obžaluje, da se je nato sodelovanje Odbora za peticije v okviru konvencije ZN o pravicah invalidov končalo in da je bil nadomeščen z zakonodajnimi odbori, ki imajo tudi pristojnosti na tem področju; meni, da je bila ta odločitev sprejeta zato, ker posamezne vloge v omenjenem okviru niso bile dobro razumljene;

12.  je seznanjen z obsegom pozornosti, posvečene nekaterim večjim peticijam o predlagani gradnji novega letališča v kraju Notre-Dame-des-Landes blizu Nantesa; je prav tako seznanjen s pomembnim prispevkom vlagateljev peticij, ki so gradnji nasprotovali iz okoljskih razlogov, ugotavlja pa še, da so obsežno peticijo predložili tudi zagovorniki projekta, kar je sprožilo razgreto razpravo v odboru, v kateri so sodelovali francoske oblasti, generalni direktor direktorata za okolje pri Komisiji in glavni vlagatelji peticij; meni, da takšne resne razprave ozaveščajo javnost in državljanom omogočajo aktivno in legitimno udeležbo, poleg tega pa prispevajo k razjasnitvi spornih vprašanj v zvezi s projektom, ki je domnevno v nasprotju z zakonodajo EU, in k iskanju rešitev, povsem skladnih z evropsko zakonodajo, kot se mora uporabiti v takšnih okoliščinah;

13.  je seznanjen, da so v letu 2013 številni vlagatelji peticij izrazili zaskrbljenost zaradi očitnih krivic v upravnih in sodnih postopkih v zvezi z ločitvijo in razvezo staršev ter poznejšim skrbništvom nad otroki, do katerih prihaja na Danskem; v zvezi s tem ugotavlja, da se v primerih parov različnih nacionalnosti kaže očitna diskriminacija na podlagi nacionalnosti v korist zakonca iz države članice, v kateri poteka postopek, in v škodo zakonca, ki ni njen državljan, kar ima hude in pogosto zelo negativne posledice za pravice otroka; v zvezi s tem ugotavlja hude kršitve temeljnih pravic vlagatelja peticije in otroka; ugotavlja, da je Odbor za peticije organiziral obisk za ugotavljanje dejstev na Danskem, kjer se položaj zdi posebej težaven; ugotavlja, da je do podobnih primerov prihajalo tudi v drugih državah, vključno z Nemčijo (posebej primeri, povezani z dejavnostjo agencije za zaščito otrok Jugendamt), Francijo in Združenim kraljestvom;

14.  želi spomniti, da so bile na osnovi peticij opravljene preiskave posledic neizvajanja okvirne direktive o odpadkih v celotnem zakonodajnem obdobju in da je bilo o tem sprejeto poročilo; opozarja na priporočila glede neprimernega postopka odločanja o odlagališčih in njegovih posledic za lokalno prebivalstvo; poudarja, da razmere še zdaleč niso urejene, saj je pozneje potekala obravnava peticij, ki so se zlasti nanašale na ponavljajoče se strupene požare, ki jih povzročajo močno onesnaženi industrijski odpadki na nekaterih območjih Kampanje, in na pomanjkanje preglednosti načrtov in institucionalnega upravljanja v Laciju v zadnjih mesecih po predvidenem zaprtju odlagališča Malagrotta, ki je zdaj predmet sodne preiskave višjega sodišča; prav tako izpostavlja intenzivni obisk za ugotavljanje dejstev v Grčiji jeseni 2013, ki se je prav tako nanašal na ravnanje z odpadki in je opozoril na precejšnje pomanjkljivosti pri uporabi ustreznih direktiv v zvezi z odpadki, pomanjkanje napredka pri upravljanju z odpadki, kar zadeva načrte in sisteme visoko v hierarhiji ravnanja z odpadki, pa tudi na hude posledice za zdravje prebivalstva na nekaterih območjih te države; ugotavlja, da je bilo pred kratkim vloženih več drugih peticij o pomanjkljivem upravljanju z odpadki, ki zadevajo druge države, zlasti regijo Valencija v Španiji in Združeno kraljestvo;

15.  je seznanjen s poročilom o obisku za ugotavljanje dejstev na Poljskem, ki se je nanašal na predlagane rudniške površinske kope v Spodnji Šleziji; pozdravil je tudi intenzivne razprave, ki so potekale med obiskom z vlagatelji peticij in državnimi organi, o morebitnem raziskovanju in izkoriščanju nahajališč plina iz skrilavca, o čemer je odbor leta 2012 že organiziral delavnico;

16.  je seznanjen z zelo konstruktivnim delom celotnega odbora v zvezi s prejetimi peticijami o španskem zakonu o obalnih območjih (Ley de Costas), kar zadeva rezultate in ugotovitve obiska za ugotavljanje dejstev, pa tudi sodelovanje z vlagatelji peticij in pristojnimi državnimi organi; želi spomniti, da je odbor ustanovil posebno priložnostno delovno skupino, da bi podrobneje preučila to zapleteno vprašanje in vzdrževala stike s številnimi vlagatelji peticij; se zaveda, da so vlagatelji peticij sicer dosegli določen napredek pri novi zakonodaji, ki jo je sprejel španski parlament, vendar poziva Komisijo, naj še naprej dejavno spremlja to vprašanje;

17.  pozdravlja dejstvo, da so med obiskom za ugotavljanje dejstev v Galiciji februarja 2013 z vlagatelji peticij in regionalnimi organi potekale obširne razprave o neustreznih obratih za ravnanje z odpadno vodo v tej regiji; potrjuje ugotovitve in priporočila iz poročila misije za ugotavljanje dejstev, ki jih je Odbor za peticije odobril 17. decembra 2013 glede potrebe po nadaljnjih prizadevanjih za dokončno očiščenje in regeneracijo zalivov;

18.  opozarja na pomen obveznosti Odbora za peticije glede poročanja; opozarja na več resolucij v obliki poročila, sprejetih v letu 2013, na primer na posebno poročilo Evropskega varuha človekovih pravic o tem, kako je Komisija obravnavala pomanjkljivosti presoje okoljskega vpliva širitve dunajskega letališča, pa tudi na letno poročilo o dejavnostih evropskega varuha nasploh; opozarja na pomemben prispevek Odbora za peticije, zahvaljujoč strokovnemu znanju, ki ga je v zadnjih letih pridobil pri obravnavi številnih konkretnih primerov, in sicer v obliki mnenj za glavne pristojne odbore, zlasti pa v povezavi z revizijo direktive o presoji vplivov na okolje in mnenjem o sedežih institucij Evropske unije; meni, da lahko Odbor za peticije prek takšnih dokumentov vprašanja, ki so pomembna za evropske državljane, predstavi na plenarnem zasedanju;

19.  opozarja, da ima v skladu s členom 202(2) Odbor za peticije možnost, da na plenarnem zasedanju predloži ne le nezakonodajna poročila na lastno pobudo o zadevah, ki so predmet več peticij, temveč tudi kratke resolucije o nujnih zadevah, o katerih se glasuje na plenarnem zasedanju,

20.  meni, da je organizacija javnih predstavitev zelo pomemben način za obravnavo vprašanj, ki jih sprožijo vlagatelji peticij; opozarja na javno predstavitev o vplivu krize na evropske državljane in krepitvi demokratične udeležbe pri upravljanju Unije ter na javno predstavitev o koristih državljanstva EU, na katerih so bile obravnavani pomisleki, ki so jih državljani EU izrazili v peticijah; meni, da informacije iz peticij kažejo osebni vpliv, ki ga imajo varčevalni ukrepi na pravice vlagateljev, pa tudi večjo vlogo in zavezanost civilne družbe; se zaveda, da Evropa potrebuje verodostojno, prepoznavno in odgovorno gospodarsko vodstvo, če se želi spopasti z jutrišnjimi finančnimi izzivi; poudarja, kako pomembno se je boriti s preostalimi ovirami, ki državljanom EU preprečujejo uživanje pravic, podeljenih z zakonodajo EU, ter se zavzemati za politično udeležbo državljanov EU v vsakdanjem življenju;

21.  meni, da je za njegovo delo v zvezi z določenimi zadevami nujno, da uporabi druge oblike dejavnosti, na primer parlamentarna vprašanja za ustni odgovor, ki se obravnavajo med plenarnim zasedanjem; opominja, da gre za obliko neposrednega parlamentarnega nadzora nad drugimi institucijami in organi EU; poudarja, da je v letu 2013 to pravico uporabil devetkrat in vložil vprašanja, ki so se med drugim nanašala na invalidnost, dobro počutje živali, ravnanje z odpadki in evropsko državljansko pobudo; močno obžaluje, da nekatere pobude, ki jih predlaga odbor, več mesecev ostajajo v pripravi za plenarno razpravo, s čimer se preprečuje, da bi državljani EU dobili besedo in prejeli neposreden odgovor Komisije na svoje večkrat izražene pomisleke;

22.  ugotavlja, da odbor stalno prejema pošto državljanov, ki se na Parlament obračajo zaradi vprašanj, ki niso v pristojnosti EU v skladu s členom 227 Pogodbe in členom 51 Listine o temeljnih pravicah; poziva k boljšim rešitvam za obravnavo teh vlog, ob upoštevanju obveznosti, ki jih ima Parlament glede korespondence z državljani; ob tem obžaluje, da ustrezne službe Parlamenta ne izpolnjujejo v celoti priporočil v zvezi z vlogami državljanov o vprašanjih, ki presegajo področje pristojnosti EU, opisanimi v resoluciji z dne 21. novembra 2012 o dejavnostih Odbora za peticije v letu 2011;

23.  priznava, da okoljska vprašanja ostajajo prednostna tema vlagateljev peticij, in opozarja, da države članice na tem področju še ne ukrepajo ustrezno; ugotavlja, da se mnogo peticij nanaša na javno zdravje, npr. ravnanje z odpadki, varnost vode, jedrsko energijo in zaščitene živalske vrste; opozarja, da se številne peticije nanašajo na nove in napovedane projekte, ki bi utegnili imeti posledice na omenjenih področjih; spominja, da si države članice sicer prizadevajo rešiti takšne zaplete, vendar je iskanje trajnostne rešitve še vedno težavno; opozarja na primer jeklarne ILVA v Tarantu, ki zbuja veliko zaskrbljenost zaradi hudega poslabšanja razmer, kar zadeva okoljske pogoje in zdravje lokalnega prebivalstva; poziva Komisijo, naj uporabi vse razpoložljive mehanizme, da se, kolikor je mogoče, zagotovi takojšnje spoštovanje okoljske zakonodaje EU s strani italijanskih organov;

24.  poziva Odbor za peticije, naj še naprej preučuje posledice sodne prakse v zvezi z grško javno radiotelevizijo (Ellinikí Radiofonía Tileórasi, ERT) za tolmačenje člena 51 Listine EU o temeljnih pravicah in razišče vprašanje, s katerimi dejanskimi ovirami se srečujejo državljani Unije, ko zaprosijo za predhodno odločbo Sodišča Evropske unije, da bi pridobili zanesljivo razlago temeljnih vprašanj evropske zakonodaje v postopkih pred nacionalnimi sodišči;

25.  pozdravlja uvedbo evropske državljanske pobude 1. aprila 2012, pa tudi registracijo prve pobude, posvečene politikam za evropsko mladino – „Fraternity 2020“ (Bratstvo 2020), in nedavno uspešno pobudo o pravici do vode; meni, da evropska državljanska pobuda predstavlja prvi instrument nadnacionalne participativne demokracije in bo državljanom omogočila, da bodo dejavno sodelovali pri oblikovanju evropskih politik in zakonodaje; ponavlja svojo zavezo, da bo sodeloval pri organizaciji javnih predstavitev za uspešne evropske državljanske pobude z dejavno udeležbo vseh parlamentarnih odborov, ki jih te zadevajo; poudarja, da je treba stanje evropskih državljanskih pobud redno pregledovati, da se izboljša postopek ter zmanjšajo birokratske in druge ovire; se zaveda, da je rezultat prvih parlamentarnih predstavitev prvih uspešnih evropskih državljanskih pobud, ki potekajo v letu 2104, bistven za postavitev visokih postopkovnih standardov in pričakovanj državljanov o izvajanju te pravice v prihodnosti, ter se zavezuje, da bo dal institucionalno prednost zagotavljanju učinkovitosti v participativnem postopku;

26.  pozdravlja odločitev Komisije, da leto 2013 razglasi za evropsko leto državljanov, saj so bili državljani EU tako deležni pomembnih informacij o svojih pravicah in demokratičnih instrumentih, ki jih imajo na voljo za njihovo uveljavljanje; meni, da bi bilo treba evropsko leto državljanov izkoristiti za razširjanje informacij o novi evropski državljanski pobudi ter tako zagotoviti jasne in razumljive smernice, s čimer bi se omejilo veliko število nedopustnih pobud, kot se še vedno dogaja pri peticijah; je prepričan, da je spletni portal za peticije dragocen konkreten prispevek Evropskega parlamenta k evropskemu državljanstvu;

27.  poziva Komisijo kot varuhinjo Pogodbe, naj zagotovi, da se trenutno nezadostno izvajanje zakonodaje EU, na katerega kažejo številne vložene peticije v Evropskem parlamentu, razreši in se tako evropskim državljanom omogoči uresničevanje njihovih pravic v polni meri;

28.  poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajo, ki bo rešila vprašanja, povezana z vzajemnim priznavanjem dokumentov o osebnem statusu med državami članicami, ob upoštevanju pristojnosti držav članic;

29.  obžaluje, da se evropski državljani še vedno soočajo s pogostimi težavami pri uveljavljanju pravice do prostega gibanja, ker si javni organi zakonodajo o notranjem trgu razlagajo napačno;

30.  obžaluje, da poročila o misijah za ugotavljanje dejstev in drugi dokumenti v zadnjem času niso bili prevedeni v uradne jezike EU, zlasti v nacionalne jezike vlagateljev peticij;

31.  priznava, kako pomemben je prispevek mreže SOLVIT, ki redno razkriva in rešuje težave pri izvajanju zakonodaje o notranjem trgu; poziva k okrepitvi tega orodja in k aktivnejšem sodelovanju med Odborom za peticije in mrežo SOLVIT; želi spomniti, da je bilo leto 2013 leto evropskih državljanov, in izreka pohvalo institucijam in organom Evropske unije in držav članic, ki so v tem obdobju bolj oglaševali svoje storitve za evropske državljane in prebivalce, v smislu načel iz Pogodb in dejstev, predstavljenih v tem poročilu;

Nova obzorja in odnosi z drugimi institucijami

32.  poudarja pomen tega, da bi delo Odbora za peticije kot nadzornega odbora v Evropskem parlamentu postalo še pomembnejše in vplivnejše; poziva novoizvoljeni Odbor za peticije, naj imenuje notranje letne poročevalce o glavnih politikah, nad katerimi so vlagatelji peticij zaskrbljeni, in okrepi sodelovanje z drugimi parlamentarnimi odbori s sistematičnimi vabili njihovih članov na razprave v odboru PETI, ki zadevajo njihovo področje zakonodajne pristojnosti; poziva preostale parlamentarne odbore, naj Odboru za peticije pogosteje naročijo pripravo mnenj o poročilih o izvajanju in drugih instrumentih za spremljanje pravilnega prenosa in izvajanja evropske zakonodaje v državah članicah ali njene morebitne revizije; poudarja, da je tudi zaradi vse večjega števila prejetih peticij in z njimi povezanih dejavnosti pomembno, da Odbor za peticije ne bi več imel nevtralnega statusa med parlamentarnimi odbori; poziva plenarno zasedanje Evropskega parlamenta, naj več časa posveti delu Odbora za peticije;

33.  poudarja, da je treba poglobiti sodelovanje Odbora za peticije z drugimi institucijami in organi EU ter nacionalnimi organi držav članic; meni, da je zelo pomembno izboljšati strukturirani dialog in sistematično sodelovanje z državami članicami, zlasti z odbori za peticije nacionalnih parlamentov, na primer z rednimi sestanki s predsedniki vseh nacionalnih odborov za peticije; meni, da bi takšno partnerstvo najbolje omogočilo izmenjavo izkušenj in prakse, bolj sistematično in učinkovito napotitev vlagateljev peticij na pristojno raven in organ ter navsezadnje Evropski parlament ozavestilo o težavah evropskih državljanov; pozdravlja ustanovitev skupnega odbora za preiskave, nadzor in peticije pri irskem parlamentu (oireachtas) in koristne navezave, ki jih je v tem letu vzpostavil z Evropskim parlamentom, da bi še bolje služil svojim državljanom; ugotavlja, da parlamenti v nekaterih drugih državah članicah trenutno razmišljajo o ustanovitvi odbora za peticije ali podobnega organa, nekateri pa že imajo druge postopke za obravnavo peticij;

34.  poziva Komisijo, naj ustrezno prizna vlogo peticij pri nadzorovanju učinkovitega izvajanja prava Unije, saj so te običajno prvi kazalniki, da države članice zaostajajo pri izvajanju pravnih ukrepov; poziva Evropski parlament, naj v medinstitucionalnem sporazumu s Komisijo priporoči skrajšanje rokov za odgovor na zahteve Odbora za peticije in obveščanje tega odbora o poteku postopkov za ugotavljanje kršitev, neposredno povezanih s peticijami; meni, da bi morale evropske institucije na splošno zagotavljati več informacij in biti preglednejše v odnosu do državljanov EU, da bi se lahko spopadle z vse pogostejšimi zaznavami pomanjkanja demokratičnosti;

35.  poudarja, da je tesno sodelovanje z državami članicami bistveno za delo Odbora za peticije; poziva države članice k proaktivni vlogi pri odzivanju se na peticije v zvezi z izvajanjem in uveljavljanjem evropske zakonodaje, in meni, da sta udeležba in aktivno sodelovanje predstavnikov držav članic na srečanjih Odbora za peticije izjemno pomembna; je odločen vzdrževati tesno sodelovanje in komunikacijo med institucijami EU in državljani;

36.  poudarja, kako pomembno je okrepljeno sodelovanje z Evropskim varuhom človekovih pravic, ki bo mogoče s sprejetjem novega medinstitucionalnega sporazuma; opozarja na pomen sodelovanja Evropskega parlamenta v mreži nacionalnih varuhov; izraža pohvalo za odlične odnose v institucionalnem okviru med varuhom in odborom; še posebej ceni redne prispevke varuha k delu Odbora za peticije v celotnem zakonodajnem obdobju; poudarja, da še vedno nimajo vsi državljani EU možnosti obrniti se na nacionalnega varuha človekovih pravic, kar pomeni, da nimajo vsi enakih možnosti za popravo krivic; meni, da bi evropska mreža varuhov človekovih pravic z uradom nacionalnega varuha v vsaki državi članici nudila precejšnjo podporo evropskemu varuhu;

Delovne metode

37.  poziva poslance v Odboru za peticije, naj sprejmejo dokončna notranja pravila, da bodo zagotovili čim večjo učinkovitost in odprtost pri delu odbora, ter predlagajo ustrezne popravke poslovnika Evropskega parlamenta, da bi tako uveljavili izboljšave delovnih metod, za katere so si nenehno prizadevali v celotnem sedmem zakonodajnem obdobju; poziva Odbor za peticije, naj sprejme jasne roke za postopek peticij, da bi pospešili njihov življenjski cikel v Evropskem parlamentu ter prispevali k preglednosti in demokratičnosti celotnega postopka; poudarja, da bi se tako lahko vzpostavil točno določen življenjski cikel peticij, od registracije do zaključka postopka v Evropskem parlamentu, podoben rokom, kot se že uporabljajo za postopek obravnave zakonodajnih in nezakonodajnih dokumentov; meni, da bi morali s temi roki vzpostaviti mehanizem opozarjanja, ki bi samodejno pritegnil pozornost poslancev k peticijam, v zvezi s katerimi dlje časa ni bilo ukrepov ali dopisovanja, da bi se izognili temu, da stare peticije ostajajo nerešene več let brez utemeljenega razloga; želi spomniti, da so obiski za ugotavljanje dejstev eden od osrednjih preiskovalnih instrumentov Odbora za peticije, zato je treba zadevna pravila nujno pregledati, da bodo lahko novoizvoljeni poslanci te obiske uspešno opravljali ter vlagateljem peticij in odboru hitro poročali o svojih ugotovitvah in priporočilih;

38.  pozdravlja navzočnost javnih organov zadevne države članice in drugih zainteresiranih strani na sejah Odbora za peticije; poudarja dejstvo, da je Odbor za peticije edini odbor, ki sistematično zagotavlja platformo, prek katere lahko državljani svoje pomisleke izrazijo neposredno poslancem Evropskega parlamenta in ki omogoča večstranski dialog med institucijami EU, državnimi organi in vlagatelji peticij; predlaga, naj Odbor za peticije in uprava Parlamenta preučita možnosti za udeležbo vlagateljev peticij in javnih organov prek videokonferenc ali podobnih orodij, da bi tako v prihodnosti olajšali organizacijo sej in zmanjšali potne stroške;

39.  ugotavlja, da se je število peticij v tem zakonodajnem obdobju povečevalo, pri čemer je še vedno zelo zaskrbljen, ker so v fazah evidentiranja in ugotavljanja dopustnosti peticij zamude še vedno prevelike, odzivni čas pa predolg; zahteva, da oddelek za sprejemanje in posredovanje uradnih dokumentov in sekretariat Odbora za peticije dobita vsak enega dodatnega upravnega sodelavca s pravno izobrazbo za pripravo priporočil glede tega, ali peticija sodi na področje uporabe evropske zakonodaje; meni, da je treba ta priporočila skupaj s povzetki peticij članom najprej predložiti samo v angleščini in jih šele nato prevesti v vse uradne jezike za objavo, da se še bolj pospeši začetno odločanje o dopustnosti; pričakuje, da bo novi spletni portal za peticije zmanjšal število vprašljivih vlog, ki so včasih evidentirane kot peticije;

o
o   o

40.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in poročilo Odbora za peticije posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu varuhu človekovih pravic, vladam in parlamentom držav članic in njihovim odborom za peticije ter nacionalnim varuhom človekovih pravic ali podobnim pristojnim organom.