Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2013/0255(APP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0141/2014

Predložena besedila :

A7-0141/2014

Razprave :

PV 11/03/2014 - 15
CRE 11/03/2014 - 15

Glasovanja :

PV 12/03/2014 - 8.27
CRE 12/03/2014 - 8.27

Sprejeta besedila :

P7_TA(2014)0234

Sprejeta besedila
PDF 433kWORD 145k
Sreda, 12. marec 2014 - Strasbourg Končna izdaja
Evropsko javno tožilstvo
P7_TA(2014)0234A7-0141/2014
Resolucija
 Priloga

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2014 o predlogu uredbe Sveta o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva (COM(2013)0534 – 2013/0255(APP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga uredbe Sveta (COM(2013)0534),

–  ob upoštevanju predloga uredbe o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) (COM(2013)0535),

–  ob upoštevanju predloga direktive o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (COM(2012)0363),

–  ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 30. novembra 2009 o načrtu za krepitev procesnih pravic osumljenih ali obtoženih oseb v kazenskih postopkih,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2013 o organiziranem kriminalu, korupciji in pranju denarja: priporočila za ukrepe in pobude, ki bi jih bilo treba sprejeti(1) ,

–  ob upoštevanju drugih aktov na področju kazenskega prava, ki jih je Evropski parlament skupaj s Svetom sprejel v postopku soodločanja, kot sta Direktiva 2013/48/EU o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku in pravici do obvestitve tretje osebe ob odvzemu prostosti, direktiva o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah itd.,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju členov 2, 6 in 7 Pogodbe o Evropski uniji ter Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 86, 218, 263, 265, 267, 268 in 340 Pogodbe,

–  ob upoštevanju mnenja Agencije Evropske unije za temeljne pravice,

–  ob upoštevanju menja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. decembra 2013,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 30. januarja 2014,

–  ob upoštevanju člena 81(3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju vmesnega poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in mnenj Odbora za proračunski nadzor, Odbora za proračun in Odbora za pravne zadeve (A7-0141/2014),

A.  ker so glavni cilji ustanovitve Evropskega javnega tožilstva prispevati h krepitvi varstva finančnih interesov Unije, povečati zaupanje podjetij in državljanov EU v institucije Unije ter zagotoviti učinkovitejšo in uspešnejšo preiskavo in pregon kaznivih dejanj, ki vplivajo na finančne interese EU, ob popolnem spoštovanju temeljnih pravic iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah;

B.  ker si je EU zadala nalogo, da bo razvila območje svobode, varnosti in pravice, in ker v skladu s členom 6 Pogodbe o Evropski uniji spoštuje človekove pravice in temeljne svoboščine; ker ima kriminaliteta vedno bolj čezmejno naravo in ker mora EU v primerih kaznivih dejanj zoper finančne interese Unije, ki vsako leto povzročijo znatno finančno škodo, najti učinkovit odziv, ki bi dal dodano vrednost skupnim prizadevanjem držav članic, saj je cilj zaščite proračuna EU zoper goljufije bolje dosegljiv na ravni EU;

C.  ker bi bilo treba za usklajeno in učinkovito obravnavanje goljufij, ki škodijo finančnim interesom Evropske unije, uporabljati načelo nične tolerance, ko gre za proračun EU;

D.  ker so za izvrševanje približno 80 % proračuna Unije in za zbiranje lastnih sredstev v prvi vrsti pristojne države članice, kot določa Sklep Sveta 2007/436/ES, Euratom(2) , ki ga bo kmalu nadomestil Sklep Sveta o spremenjenem predlogu Komisije za Sklep Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije (COM(2011)0739);

E.  ker je prav tako pomembno poskrbeti za zaščito finančnih interesov Unije tako pri zbiranju sredstev EU kot pri njihovi porabi;

F.  ker se 10 % preiskav, ki jih opravi OLAF, nanaša na čezmejni organizirani kriminal, vendar ti primeri predstavljajo 40 % skupnih finančnih posledic za finančne interese Evropske unije;

G.  ker je ustanovitev Evropskega javnega tožilstva edino dejanje s področja kazenskega prava, za katerega ne bi mogli uporabiti rednega zakonodajnega postopka;

H.  ker je predlog uredbe o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva neločljivo povezan s predlogom direktive o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava in predlogom uredbe o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust), za katera velja redni zakonodajni postopek;

I.  ker mora biti spoštovanje načela pravne države vodilno načelo vse evropske zakonodaje, zlasti s področja pravosodja in varstva človekovih pravic;

J.  ker je v zvezi s predlogom Komisije 14 domov nacionalnih parlamentov iz 11 držav članic sprožilo mehanizem „rumenega kartona“ in ker se je Komisija 27. novembra 2013 odločila ohraniti predlog, pri čemer je sicer navedla, da bo v zakonodajnem postopku ustrezno upoštevala obrazložena mnenja domov nacionalnih parlamentov;

K.  ker se po členu 86(1) PDEU za ustanovitev Evropskega javnega tožilstva zahteva soglasje v Svetu; ker to soglasje verjetno ne bo doseženo, zato bodo najverjetneje nekatere države članice Evropsko javno tožilstvo ustanovile v okviru okrepljenega sodelovanja, v tem primeru pa bo morala Komisija predložiti nov predlog;

1.  meni, da predlog Komisije predstavlja nadaljnji korak k vzpostavitvi evropskega območja kazenskega prava in k okrepitvi sredstev za boj proti goljufijam zoper finančne interese Unije, s čimer bi se povečalo zaupanje davkoplačevalcev v EU;

2.  meni, da bi ustanovitev Evropskega javnega tožilstva lahko območju svobode, varnosti in pravice dala posebno dodano vrednost, pod pogojem, da bi sodelovale vse države članice, saj morajo biti finančni interesi Unije in s tem interesi evropskih davkoplačevalcev zaščiteni v vseh državah članicah;

3.  poziva Svet, naj obširno vključi Evropski parlament v svoje zakonodajno delo s pomočjo stalnega toka informacij in ustreznih posvetovanj s Parlamentom, s čimer bi dosegli rezultat, ki bi bil v skladu s spremembami Pogodbe o delovanju Evropske unije po lizbonskem procesu in s katerim bi se strinjali obe strani;

4.  ob upoštevanju stališča, da je doslednost pri skupnemu delovanju Evropske unije na področju pravosodja nujna za njegovo učinkovitost, poziva evropskega zakonodajalca, naj ta predlog obravnava ob upoštevanju predlogov, ki so s tem tesno povezani, in sicer predloga direktive o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava, predloga uredbe o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) in ustreznih drugih aktov na področju kazenskega prava in procesnih pravic, da bi tako zagotovil njihovo popolno skladnost in dosledno izvrševanje;

5.  poudarja, da morajo biti pristojnosti in praksa Evropskega javnega tožilstva v skladu s temeljnimi pravicami, ki so določene v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, Evropski konvenciji o človekovih pravicah in ustavnih tradicijah držav članic; zato poziva Svet, naj ustrezno upošteva naslednja priporočila:

   (i) Evropsko javno tožilstvo bi moralo strogo spoštovati pravico do pravičnega sojenja in torej načelo naravnega sodnika, v skladu s katerim je treba vnaprej jasno opredeliti merila za določitev sodnika, ki je pristojen za posamičen primer; ker daje sedanje besedilo člena 27(4) Evropskemu javnemu tožilstvu pretirano diskrecijsko pravico pri uporabi različnih meril pristojnosti, bi morala ta merila biti zavezujoča ter hierarhično razvrščena, da bi se zagotovila predvidljivost; v zvezi s tem bi bilo treba upoštevati pravice osumljencev; poleg tega bi morala biti določitev pristojnosti v skladu s temi merili predmet sodnega nadzora;
   (ii) Evropsko javno tožilstvo bi moralo biti popolnoma neodvisno od nacionalnih vlad in institucij EU ter zaščiteno pred vsemi političnimi pritiski;
  (iii) treba bi bilo natančno opredeliti področje pristojnosti Evropskega javnega tožilstva, s čimer bi se omogočila vnaprejšnja opredelitev vrst kaznivih dejanj, ki na to področje sodijo; Parlament poziva k natančnemu pregledu opredelitev iz člena 13 predloga Komisije o pomožni pristojnosti, saj v sedanjem osnutku presegajo omejitve področja člena 86(1) do 86(3) PDEU; to bi morali narediti tako, da bi zagotovili, da pristojnost Evropskega javnega tožilstva poleg kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, vključuje tudi druga kazniva dejanja, vendar le, če obenem:
   (a) določeno ravnanje hkrati predstavlja kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, in druga kazniva dejanja; ter
   (b) kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, so glavna in so ostala kazniva dejanja le pomožna; ter
   (c) drugih kaznivih dejanj ne bi bilo več mogoče preganjati in kaznovati, če ne bi bila predmet pregona in sojenja skupaj s kaznivimi dejanji, ki škodujejo finančnim interesom Unije.
   Poleg tega bi morala biti določitev pristojnosti v skladu s temi merili predmet sodnega nadzora;
   (iv) ob upoštevanju dejstva, da direktiva iz člena 12 predloga, ki bi določila kazniva dejanja, za katera bo pristojen evropski javni tožilec, še ni bila sprejeta, bi besedilo predloga morajo pojasniti, da evropski javni tožilec ne more preganjati kaznivih dejanj, ki v času storitve še niso določena v zakonodajah držav članic; poleg tega Evropsko javno tožilstvo svoje pristojnosti ne bi smelo uveljavljati za kazniva dejanja, ki so bila storjena, preden je začelo polno delovati; v zvezi s tem je treba ustrezno spremeniti člen 71 predloga;
   (v) preiskovalna orodja in preiskovalni ukrepi, ki bodo na razpolago Evropskega javnega tožilstva, morajo biti usklajeni, natančno opredeljeni in združljivi s pravnimi sistemi držav članic, v katerih se uporabljajo; poleg tega bi morala biti merila za uporabo preiskovalnih ukrepov natančneje opredeljena, da se izognemo izbiranju najugodnejšega sodišča („forum shopping‟);
   (vi) dopustnost dokazov in njihovo presojanje v skladu s členom 30 sta ključni sestavini kazenske preiskave. S tem povezana pravila morajo biti jasna, enotna na vsem območju, ki je v pristojnosti Evropskega javnega tožilstva, in popolnoma v skladu s polnim spoštovanjem procesnih jamstev. Za zagotavljanje tega spoštovanja morajo pogoji za dopustnost dokazov spoštovati vse pravice, ki jih zagotavljajo Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, Evropska konvencija o človekovih pravicah in sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice;
   (vii) pravico do učinkovitega pravnega sredstva bi morali upoštevati ves čas trajanja dejavnosti javnega tožilstva in v celotni Uniji; zato bi zoper vse odločitve, ki jih sprejme evropski javni tožilec, moral obstajati sodni nadzor pred pristojnim sodiščem; iz tega sledi, da bi morala biti zoper odločitve, ki jih sprejme Evropsko javno tožilstvo pred sojenjem ali zunaj njega, kot so tiste iz členov 27, 28 in 29 v zvezi s pristojnostjo, opustitvijo zadeve in poravnavo, možna pritožba pred sodišči Unije.

Člen 36 bi bilo treba preoblikovati tako, da se ne bi bilo mogoče izogniti določbam Pogodbe o pristojnosti sodišč Unije ter da bi se izognili nesorazmerni omejitvi pravice do učinkovitega sodnega varstva po členu 47(1) Listine o temeljnih pravicah;

   (viii) določbe člena 28 predloga bi morale jasno določati, da potem, ko Evropsko javno tožilstvo opusti primer v zvezi z manjšimi kaznivimi dejanji, nacionalnim organom pregona ni preprečeno nadaljnje preiskovanje in pregon primera, če jim to omogoča nacionalna zakonodaja; ter da je v primerih, ko pomanjkanja ustreznih dokazov ni mogoče predvidljivo odpraviti z nadaljnjimi sorazmernimi preiskovalnimi ukrepi, nujna opustitev zadeve; poleg tega bi bilo treba čim prej v postopku preiskave preveriti obstoj pogojev za obvezno opustitev ter v primeru obstoja katerega od pogojev za opustitev primer tudi nemudoma opustiti;
   (ix) na vsak način se je treba izogibati samovoljnemu delovanju pravosodnega sistema; zato bi morali pogoj „ustreznega delovanja pravosodnega sistema“, kot podlago za poravnavo iz člena 29(1) predloga zamenjati z bolj specifičnimi merili. Poravnave bi morali še posebno izločiti od trenutka vložitve obtožnice, in vsekakor v primerih, ki jih je mogoče opustiti v skladu s členom 28 predloga, kot tudi v vseh hudih primerih;
   (x) ker zahteva Evropsko javno tožilstvo ne le sodni nadzor Sodišča Evropske unije, temveč tudi nadzor Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov, je potrebno vključiti ustrezne določbe, še posebno za zagotovitev učinkovitih in koherentnih praks med državami članicami ter skladnost z načelom pravne države;

6.  poleg tega poziva Svet, in se pri tem sklicuje na najgloblje spoštovanje temeljnih načel, iz katerih neposredno izhajata načelo pravičnega sojenja in jamstva obrambe v kazenskem postopku, naj upošteva naslednja priporočila in naj s tem v skladu ravna:

   (i) vse delovanje Evropskega javnega tožilstva bi moralo zagotavljati visoko zaščito pravic obrambe, zlasti ob upoštevanju dejstva, da bi Unija lahko postala območje, na katerem bi lahko Evropsko javno tožilstvo delovalo z operativno hitrostjo in ne da bi mu bilo treba posegati po sredstvih vzajemne pravne pomoči; v zvezi s tem je spoštovanje minimalnih standardov EU na področju človekovih pravic v kazenskih postopkih v vseh državah članicah ključni element za ustrezno delovanje Evropskega javnega tožilstva.

Pri tem je treba ugotoviti, da načrt za krepitev procesnih pravic osumljenih ali obtoženih oseb v kazenskem postopku, ki ga je Svet sprejel 30. novembra 2009, še ni dokončan in da se predlog omejuje na sklicevanje na nacionalno zakonodajo, kar zadeva pravico do molka, domnevo nedolžnosti, pravico do brezplačne pravne pomoči in preiskovalne dejavnosti obrambe; zato bi moralo zaradi spoštovanja načela enakosti moči pravo, ki velja za osumljence ali obtožence v postopku Evropskega javnega tožilstva, veljati tudi za procesna jamstva zoper preiskovalna dejanja ali dejanja pregona tožilstva, brez poseganja v dodatne ali višje standarde za procesna jamstva, ki jih zagotavlja pravo Unije;

   (ii) po poteku ustreznega obdobja prenosa se dejstvo, da se v nacionalno zakonodajo ni prenesel ali se je napačno prenesel kateri od aktov o postopkovnih pravicah iz zakonodaje Unije, ne bi smelo razlagati v škodo posameznika, o katerem teče preiskava ali kazenski postopek, izvajanje teh aktov pa je vedno v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice;
   (iii) zagotoviti bi bilo treba spoštovanje načela ne bis in idem ;
   (iv) kazenski postopek bi moral biti v skladu s členom 6 Pogodbe o Evropski uniji, členom 16 Pogodbe o delovanje Evropske unije, Listino Evropske unije o temeljnih pravicah ter veljavno zakonodajo EU o varstvu osebnih podatkov; posebej bi bilo treba paziti na pravice osebe, na katero se nanašajo osebni podatki, ko se njeni podatki posredujejo tretjim državam ali mednarodnim organizacijam;

7.  poziva Svet, naj upošteva naslednja priporočila, pri čemer opozarja na dejstvo, da mora Evropsko javno tožilstvo biti prilagodljiva, enostavna in učinkovita struktura, ki bo sposobna doseganja najboljši rezultatov:

   (i) za zagotovitev pozitivnega in poštenega izida preiskav in njihovega usklajevanja morajo osebe, ki bodo te preiskave vodile, dobro poznati pravne sisteme vpletenih držav. V ta namen bi moral organizacijski model evropskega javnega tožilstva na osrednji ravni zagotavljati ustrezno usposobljenost, izkušnje in znanje o pravnem sistemu držav članic;
   (ii) da bi zagotovili, da se odločitve sprejemajo pravočasno in učinkovito, mora imeti Evropsko javno tožilstvo možnost razširiti postopek sprejemanja odločitev, ob pomoči nacionalnih delegiranih tožilcev, ki bodo pristojni za posamične primere;
   (iii) da bi zagotovili, da bo Evropsko javno tožilstvo lahko spoštovalo visoke standarde neodvisnosti, učinkovitosti, izkušenosti in strokovnosti, mora njegovo osebje biti karseda visoko kvalificirano in jamčiti za doseganje ciljev iz te resolucije. To osebje lahko izhaja iz sodstva, odvetništva ali drugih panog, v katerih je pridobilo omenjene izkušnje, strokovnost in ustrezno znanje o pravnih sistemih držav članic. V zvezi s tem je treba izjave Komisije iz točke 4 obrazložitvenega memoranduma predloga v zvezi s skupnimi stroški uskladiti z dejanskimi zahtevami po učinkovitosti in funkcionalnosti tožilstva samega;
   (iv) treba bi bilo vzpostaviti nadzorni mehanizem, ki bi redno poročal o dejavnostih Evropskega javnega tožilstva;

8.  je seznanjen z idejo, da bi se Evropsko javno tožilstvo oblikovalo na osnovi obstoječih struktur, kar za Evropsko komisijo predstavlja rešitev, ki naj ne bi pomenila znatnih novih stroškov za Unijo ali države članice, saj bo upravne storitve tožilstva upravljal Eurojust, človeški viri pa bodo prišli iz obstoječih organov, kot je Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF);

9.  dvomi v argument o stroškovni učinkovitosti iz predloga, saj mora Evropsko javno tožilstvo oblikovati specializirane oddelke, enega za vsako državo članico, ki morajo za učinkovite preiskave in pregon imeti poglobljeno znanje o nacionalnem pravnem okviru; poziva, naj se izvede analiza za oceno stroškov ustanovitve Evropskega javnega tožilstva za proračun EU in posledično tudi za proračune držav članic; poziva, naj se v okviru te analize opravi tudi ocena koristi;

10.  je zaskrbljen, ker predlog temelji na domnevi, da upravne storitve, ki jih zagotavlja Eurojust, ne bodo imele finančnega ali kadrovskega vpliva na to decentralizirano agencijo; zato meni, da je finančni izkaz zavajajoč; v zvezi s tem opozarja na svojo zahtevo, naj Komisija predstavi posodobljeni finančni izkaz, upoštevajoč možne spremembe zakonodajalca pred zaključkom zakonodajnega postopka;

11.  priporoča, da v skladu z določbami člena 86(1) PDEU, na podlagi katerih lahko Svet „iz Eurojusta“ ustanovi Evropsko javno tožilstvo, Komisija predvidi enostavno premestitev finančnih sredstev iz urada OLAF na Evropsko javno tožilstvo in možnost, da bi Evropsko javno tožilstvo izkoristilo znanje in dodano vrednost, ki ju ima osebje Eurojusta;

12.  poudarja, da ni bilo dano nobeno jasno pojasnilo, ali mora Evropsko javno tožilstvo kot na novo ustanovljeni organ zmanjšati število zaposlenih, kar je predvideno za vse institucije in organe Unije; jasno sporoča, da takega pristopa ne bo podprl;

13.  poziva Svet, naj pojasni pristojnosti vsakega obstoječega organa, pristojnega za zaščito finančnih interesov Unije; opozarja, da je bistvenega pomena, da se podrobneje opredelijo in jasno razmejijo odnosi med Evropskim javnim tožilstvom in drugimi že obstoječimi organi, kot sta na primer Eurojust in Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF); poudarja, da bi moralo Evropsko javno tožilstvo izkoristiti dolgoletne izkušnje urada OLAF pri vodenju preiskav na nacionalni ravni in na ravni Unije na področjih, ki se nanašajo na zaščito finančnih interesov Unije, vključno s korupcijo; poudarja zlasti, da bi moral Svet pojasniti, kako se dejavnosti urada OLAF in Evropskega javnega tožilstva dopolnjujejo na področju „notranjih“ in „zunanjih“ preiskav; poudarja, da v sedanjem predlogu Komisije ta odnos z Evropskim javnim tožilstvom ali vprašanje, kako bi bilo treba izvajati notranje preiskave v institucijah EU, nista pojasnjena;

14.  meni, da bi bilo treba podrobneje analizirati vzporedno delovanje Evropskega urada za boj proti goljufijam, Eurojusta in Evropskega javnega tožilstva, da se omeji tveganje navzkrižnih pristojnosti; poziva Svet, naj pojasni pristojnosti vsakega od teh organov, navede morebitne skupne pristojnosti in neučinkovitosti ter po potrebi predlaga, kako bi jih lahko odpravili;

15.  ker bo verjetno več držav članic zavrnilo sodelovanje pri predlogu o Evropskem javnem tožilstvu, zahteva analizo, ki bo pojasnila, katere enote Evropskega urada za boj proti goljufijam in kateri člani njegovega osebja naj bi bili premeščeni v Evropsko javno tožilstvo in kateri naj bi ostali v okviru Evropskega urada za boj proti goljufijam; zahteva, da se uradu OLAF še naprej zagotavljajo potrebna sredstva za izvajanje dejavnosti boja proti goljufijam, ki ne spadajo med dejavnosti Evropskega javnega tožilstva;

16.  poudarja, da bodo države članice, ki ne bodo sodelovale pri Evropskem javnem tožilstvu, ostale v pristojnosti urada OLAF, in da bi jim bilo treba zagotoviti enako raven procesnih jamstev;

17.  zato poziva Komisijo, naj v okviru sprememb uredbe OLAF, ki so posledica ustanovitve Evropskega javnega tožilstva, vključi zadostna procesna jamstva, vključno z možnostjo sodnega nadzora preiskovalnih ukrepov, ki jih je sprejel urad OLAF;

18.  meni, da bi obveznosti nacionalnih organov, da obvestijo Evropsko javno tožilstvo o vsakem dejanju, ki bi utegnilo biti kaznivo dejanje v njegovi pristojnosti, morale biti usklajene s tistimi, ki veljajo na ravni države članice, in jih ne bi smele presegati ter bi morale spoštovati neodvisnost navedenih organov;

19.  poziva k vzpostavitvi posebnih pravil na ravni Unije, da bi se zagotovila usklajena zaščita za žvižgače;

20.  poziva Svet, naj še poveča učinkovitost in uspešnost zadevnih sodišč v državah članicah, saj je to nujno za uspeh projekta Evropskega javnega tožilstva.

21.  pozdravlja zamisel, da bi se Evropsko javno tožilstvo vključilo v obstoječe decentralizirane strukture z udeležbo nacionalnih delegiranih tožilcev kot „posebnih svetovalcev“; se zaveda, da je treba podrobneje razdelati neodvisnost delegiranih tožilcev nasproti nacionalnega sodstva in pregledne postopke za njihovo izbiranje, da se preprečijo kakršni koli dvomi o pristranskosti Evropskega javnega tožilstva;

22.  meni, da je treba evropskim delegiranim tožilcem in njihovemu osebju na enoten in učinkovit način zagotoviti ustrezno usposabljanje o kazenskem pravu Evropske unije;

23.  ponovno opozarja Svet in Komisijo, da je izjemno pomembno, da je Evropski parlament, sozakonodajalec s področja materialnega in procesnega prava, tesno vključen v postopek ustanovitve Evropskega javnega tožilstva in da se njegov položaj ustrezno upošteva v vseh fazah postopka; v ta namen in za namene tvornega sodelovanja namerava imeti pogoste stike s Komisijo in Svetom; se popolnoma zaveda zapletenosti naloge in dejstva, da je za njeno uresničitev potreben razumen čas, ter se zaveže, da bo izrazil svoje mnenje, če bo potrebno s pomočjo dodatnih vmesnih poročil, o prihodnjem razvoju Evropskega javnega tožilstva.

24.  poziva Svet, naj si vzame potreben čas za temeljito oceno predloga Komisije in naj pogajanj ne zaključi v naglici; poudarja, da bi bilo treba preprečiti prenagljen prehod k postopku okrepljenega sodelovanja;

25.  naroči svojemu predsedniku, naj pozove k stalnemu nadzoru predloga skupaj s Svetom;

26.  Svet opozarja na dejstvo, da zgornje politične smernice dopolnjuje tehnična priloga k tej resoluciji;

27.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0444.
(2) UL L 163, 23.6.2007, str. 17.


PRILOGA K RESOLUCIJI

Uvodna izjava 22

Popravek 1

Predlog uredbe

Sprememba

(22)   Kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, so pogosto tesno povezana z drugimi kaznivimi dejanji. Zaradi učinkovitosti postopkov in da bi se izognili morebitni kršitvi načela ne bis in idem, bi morala v pristojnost Evropskega javnega tožilstva spadati tudi kazniva dejanja, ki v nacionalni zakonodaji niso formalno opredeljena kot kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, če so njihova osnovna dejstva enaka in neločljivo povezana z osnovnimi dejstvi kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V takih mešanih primerih, pri katerih prevladuje kaznivo dejanje, ki škodi finančnim interesom Unije, bi moralo Evropsko javno tožilstvo pristojnost izvajati po posvetovanju s pristojnimi organi zadevne države članice. Prevladujočo naravo kaznivega dejanja bi bilo treba določiti na podlagi meril, kot so finančni učinek kaznivega dejanja za Unijo in nacionalne proračune, število žrtev ali druge okoliščine, povezane s težo kaznivega dejanja, ali kazni za kaznivo dejanje.

(22)   Kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, so pogosto tesno povezana z drugimi kaznivimi dejanji. Da bi se izognili morebitni kršitvi načela ne bis in idem, bi morala v pristojnost Evropskega javnega tožilstva spadati tudi kazniva dejanja, ki v nacionalni zakonodaji niso formalno opredeljena kot kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, če so njihova osnovna dejstva enaka in povezana z osnovnimi dejstvi kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V takih mešanih primerih, pri katerih je glavno kaznivo dejanje, ki škodi finančnim interesom Unije, bi moralo Evropsko javno tožilstvo pristojnost izvajati po posvetovanju s pristojnimi organi zadevne države članice. Status glavnega kaznivega dejanja bi bilo treba določiti na podlagi meril, kot so finančni učinek kaznivega dejanja za Unijo in nacionalne proračune, število žrtev ali druge okoliščine, povezane s težo kaznivega dejanja, ali kazni za kaznivo dejanje.

Uvodna izjava 46

Popravek 3

Predlog uredbe

Sprememba

(46)   Splošna pravila o preglednosti, ki veljajo za agencije Unije, bi morala veljati tudi za Evropsko javno tožilstvo, vendar ob ustreznem upoštevanju njegovih upravnih nalog, da se nikakor ne bi ogrozila obveznost zaupnosti v njegovih operativnih dejavnostih. Enako bi bilo treba pri upravnih poizvedbah, ki jih izvaja Evropski varuh človekovih pravic, spoštovati zahtevo Evropskega javnega tožilstva po zaupnosti.

(46)   Splošna pravila o preglednosti, ki veljajo za agencije Unije, bi morala veljati tudi za Evropsko javno tožilstvo; pri upravnih poizvedbah, ki jih izvaja Evropski varuh človekovih pravic, bi bilo treba spoštovati zahtevo Evropskega javnega tožilstva po zaupnosti.

Člen 13

Popravek 2

Predlog uredbe

Sprememba

1.   Kadar so kazniva dejanja iz člena  12 neločljivo povezana z drugimi kaznivimi dejanji, ki niso navedena v členu  12, njihova skupna preiskava in pregon pa sta v interesu dobrega delovanja pravosodnega sistema, je Evropsko javno tožilstvo pristojno tudi za navedena druga kazniva dejanja, če prevladajo kazniva dejanja iz člena 12 in druga kazniva dejanja temeljijo na istih dejstvih.

1.   Kadar so kazniva dejanja iz člena 12 povezana z drugimi kaznivimi dejanji, ki niso navedena v členu 12, je Evropsko javno tožilstvo pristojno tudi za navedena druga kazniva dejanja, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

–  določen niz dejstev hkrati predstavlja tako kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot tudi druga kazniva dejanja; ter

–  kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, so prevladujoča, druga kazniva dejanja pa so le pomožna; ter

–  nadaljnji pregon in kaznovanje drugih kaznivih dejanj ne bi bilo več mogoče, če jih ne bi preganjali in jim sodili skupaj s kaznivimi dejanji, ki škodijo finančnim interesom Unije;

Če navedeni pogoji niso izpolnjeni, je država članica, ki je pristojna za druga kazniva dejanja, pristojna tudi za kazniva dejanja iz člena 12.

Če navedeni pogoji niso izpolnjeni, je država članica, ki je pristojna za druga kazniva dejanja, pristojna tudi za kazniva dejanja iz člena 12.

2.   javno tožilstvo in nacionalni organi pregona se med seboj posvetujejo, da bi ugotovili, kateri organ je pristojen v skladu z odstavkom 1. Kadar je to primerno zaradi lažje določitve take pristojnosti, se lahko vzpostavi povezava z Eurojustom v skladu s členom 57.

2.   javno tožilstvo in nacionalni organi pregona se med seboj posvetujejo, da bi ugotovili, kateri organ je pristojen v skladu z odstavkom 1. Kadar je to primerno zaradi lažje določitve take pristojnosti, se lahko vzpostavi povezava z Eurojustom v skladu s členom 57.

3.   V primeru nesoglasja med Evropskim javnim tožilstvom in nacionalnimi organi pregona glede pristojnosti v skladu z odstavkom 1 o pomožni pristojnosti odloči nacionalni pravosodni organ, pristojen za odločanje o dodelitvi pristojnosti glede pregona na nacionalni ravni.

3.   V primeru nesoglasja med Evropskim javnim tožilstvom in nacionalnimi organi pregona glede pristojnosti v skladu z odstavkom 1 o pomožni pristojnosti odloči nacionalni pravosodni organ, pristojen za odločanje o dodelitvi pristojnosti glede pregona na nacionalni ravni.

4.   Določitev pristojnosti v skladu s tem členom ni predmet nadzora .

4.   Določitev pristojnosti v skladu s tem členom lahko na lastno pobudo pregleda pristojno nacionalno sodišče, kot je določeno v členu 27(4) predloga .

Člen 27

Popravek 4

Predlog uredbe

Sprememba

1.   Evropsko javno tožilstvo in evropski delegirani tožilci imajo v zvezi s pregonom in vlaganjem obtožnic enaka pooblastila kot nacionalni javni tožilci, zlasti pooblastilo za vlaganje pritožb, sodelovanje pri dokazovanju in izvajanje razpoložljivih pravnih sredstev.

1.   Evropsko javno tožilstvo in evropski delegirani tožilci imajo v zvezi s pregonom in vlaganjem obtožnic enaka pooblastila kot nacionalni javni tožilci, zlasti pooblastilo za vlaganje pritožb, sodelovanje pri dokazovanju in izvajanje razpoložljivih pravnih sredstev.

2.   Kadar pristojni evropski delegirani tožilec meni, da je preiskava končana, evropskemu javnem tožilcu predloži v pregled povzetek zadeve z osnutkom obtožnice in seznam dokazov. Če evropski javni tožilec ne ukaže, naj se zadeva zavrne v skladu s členom 28, evropskemu delegiranemu tožilcu naroči, naj v zvezi z zadevo vloži obtožnico na pristojno nacionalno sodišče, ali pa jo vrne v nadaljnjo preiskavo. Evropski javni tožilec lahko obtožnico na pristojno nacionalno sodišče vloži tudi sam.

2.   Kadar pristojni evropski delegirani tožilec meni, da je preiskava končana, evropskemu javnem tožilcu predloži v pregled povzetek zadeve z osnutkom obtožnice in seznam dokazov. Če evropski javni tožilec ne ukaže, naj se zadeva zavrne v skladu s členom  28, ali če je bil zavrnjen predlog za poravnavo v skladu s členom 29, izdan po njegovih navodilih, evropskemu delegiranemu tožilcu naroči, naj v zvezi z zadevo vloži obtožnico na pristojno nacionalno sodišče, ali pa jo vrne v nadaljnjo preiskavo. Evropski javni tožilec lahko obtožnico na pristojno nacionalno sodišče vloži tudi sam.

3.   V obtožnici, ki se vloži na pristojno nacionalno sodišče, se navedejo dokazi, ki bodo predloženi na glavni obravnavi.

3.   V obtožnici, ki se vloži na pristojno nacionalno sodišče, se navedejo dokazi, ki bodo predloženi na glavni obravnavi.

4.   Evropski javni tožilec v tesnem posvetovanju z evropskim delegiranim tožilcem, ki je predložil zadevo, in ob upoštevanju ustreznega delovanja pravosodnega sistema izbere sodno pristojnost in določi pristojno nacionalno sodišče na podlagi:

4.   Pristojno nacionalno sodišče bi se moralo določiti na podlagi naslednjih meril, po tem prednostnem vrstnem redu :

a)   kraja, v katerem je bilo storjeno kaznivo dejanje, ali v primeru več kaznivih dejanj kraja, v katerem je bila storjena večina kaznivih dejanj;

(a)   kraja, v katerem je bilo storjeno kaznivo dejanje, ali v primeru več kaznivih dejanj kraja, v katerem je bila storjena večina kaznivih dejanj;

b)   kraja, v katerem ima obdolženec običajno prebivališče;

(b)   kraja, v katerem ima obdolženec običajno prebivališče;

c)   kraja, v katerem so dokazi;

(c)   kraja, v katerem so dokazi;

d)   kraja, v katerem imajo neposredne žrtve običajno prebivališče.

(d)   kraja, v katerem imajo neposredne žrtve običajno prebivališče.

5.   Kadar je to potrebno zaradi izterjave, nadaljnjih upravnih ukrepov ali spremljanja, evropski javni tožilec o obtožnici uradno obvesti pristojne nacionalne organe, zainteresirane osebe in ustrezne institucije, organe ali agencije Unije.

5.   Kadar je to potrebno zaradi izterjave, nadaljnjih upravnih ukrepov ali spremljanja, evropski javni tožilec o obtožnici uradno obvesti pristojne nacionalne organe, zainteresirane osebe in ustrezne institucije, organe ali agencije Unije.

Člen 28

Popravek 5

Predlog uredbe

Sprememba

1.  Evropski javni tožilec zadevo opusti, če sodni pregon ni več mogoč iz katerega od naslednjih razlogov:

1.  Evropski javni tožilec zadevo opusti, če sodni pregon ni več mogoč iz katerega od naslednjih razlogov:

a)  smrti osumljenca;

(a)  smrti osumljenca;

b)  dejanje, ki je predmet preiskave, ne pomeni kaznivega dejanja;

(b)  dejanje, ki je predmet preiskave, ne pomeni kaznivega dejanja;

c)  pomilostitve ali imunitete, podeljene osumljencu;

(c)  pomilostitve ali imunitete, podeljene osumljencu;

d)  poteka zakonsko določenega zastaralnega roka za pregon;

(d)  poteka zakonsko določenega zastaralnega roka za pregon;

e)  osumljenec je bil s pravnomočno sodbo v Uniji že oproščen ali obsojen zaradi istih dejstev ali pa je bila zadeva obravnavana v skladu s členom 29.

(e)  osumljenec je bil s pravnomočno sodbo v Uniji že oproščen ali obsojen zaradi istih dejstev ali pa je bila zadeva obravnavana v skladu s členom 29;

(f)  na podlagi natančne, celostne in sorazmerne preiskave Evropskega javnega tožilstva manjkajo ustrezni dokazi.

2.  Evropski javni tožilec lahko opusti zadevo iz katerega koli od naslednjih razlogov :

2.  Evropski javni tožilec lahko opusti zadevo, če je kaznivo dejanje manjša kršitev v skladu z nacionalno zakonodajo, s katero se izvaja Direktiva 2013/XX/EU o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava;

a)   kaznivo dejanje je manjša kršitev v skladu z nacionalno zakonodajo, s katero se izvaja Direktiva 2013/XX/EU o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava;

b)  pomanjkanja ustreznih dokazov.

3.  Evropsko javno tožilstvo lahko zadeve, ki jih opusti, odstopi uradu OLAF ali pristojnim nacionalnim upravnim ali pravosodnim organom za namene izterjave, nadaljnjih upravnih ukrepov ali spremljanja.

3.  Evropsko javno tožilstvo lahko zadeve, ki jih opusti, odstopi uradu OLAF ali pristojnim nacionalnim upravnim ali pravosodnim organom za namene izterjave, nadaljnjih upravnih ukrepov ali spremljanja.

4.  Če se je preiskava začela na podlagi informacij, ki jih je predložila oškodovana oseba, jo Evropsko javno tožilstvo o tem obvesti.

4.  Če se je preiskava začela na podlagi informacij, ki jih je predložila oškodovana oseba, jo Evropsko javno tožilstvo o tem obvesti.

Člen 29

Popravek 6

Predlog uredbe

Sprememba

1.   Kadar se zadeva ne opusti , lahko Evropsko javno tožilstvo, če bi to bilo v interesu ustreznega delovanja pravosodnega sistema in ko je škoda povrnjena, osumljencu predlaga plačilo pavšalne kazni; ko je ta poravnana, to pomeni dokončno opustitev zadeve (poravnava). Če se osumljenec strinja, plača pavšalno kazen Uniji.

1.   Kadar se zadeva v skladu s členom 28 ne more opustiti in če bi bila zaporna kazen nesorazmerna , čeprav je bilo ravnanje na sojenju v celoti dokazano, lahko Evropsko javno tožilstvo, ko je škoda povrnjena, osumljencu predlaga plačilo pavšalne kazni; ko je ta poravnana, to pomeni dokončno opustitev zadeve (poravnava). Če se osumljenec strinja, plača pavšalno kazen Uniji.

2.   Evropsko javno tožilstvo nadzoruje plačilo denarne kazni v okviru poravnave.

2.   Evropsko javno tožilstvo nadzoruje plačilo denarne kazni v okviru poravnave.

3.   Ko osumljenec sprejme poravnavo in jo plača, evropski javni tožilec dokončno opusti zadevo in o tem uradno obvesti pristojne nacionalne organe pregona in pravosodne organe ter obvesti ustrezne institucije, organe in agencije Unije.

3.   Ko osumljenec sprejme poravnavo in jo plača, evropski javni tožilec dokončno opusti zadevo in o tem uradno obvesti pristojne nacionalne organe pregona in pravosodne organe ter obvesti ustrezne institucije, organe in agencije Unije.

4.  Opustitev zadeve iz odstavka 3 ni predmet sodnega nadzora.

Člen 30

Popravek 7

Predlog uredbe

Sprememba

1.   Dokazi, ki jih Evropsko javno tožilstvo predloži sodišču prve stopnje, se dopustijo na glavni obravnavi brez preverjanja veljavnosti ali podobnega pravnega postopka , tudi če so v nacionalni zakonodaji države članice, v kateri je sodišče, določena drugačna pravila o zbiranju ali predložitvi takih dokazov, kadar sodišče meni, da njihova dopustitev ne bo škodljivo vplivala na poštenost postopka ali pravico do obrambe, kot sta opredeljena v členih 47 in 48 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

1.   Dokazi, ki jih Evropsko javno tožilstvo predloži sodišču prve stopnje, se dopustijo, kadar sodišče meni, da njihova dopustitev ne bo škodljivo vplivala na poštenost postopka ali pravico do obrambe, kot sta opredeljena v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, in na obveznosti držav članic po členu 6 PEU .

2.   Ko so dokazi dopuščeni, to ne vpliva na pristojnost nacionalnih sodišč, da svobodno ocenijo dokaze, ki jih na glavni obravnavi predloži Evropsko javno tožilstvo.

2.   Ko so dokazi dopuščeni, to ne vpliva na pristojnost nacionalnih sodišč, da svobodno ocenijo dokaze, ki jih na glavni obravnavi predloži Evropsko javno tožilstvo.

Člen 33

Popravek 8

Predlog uredbe

Sprememba

1.   Osumljenci in obdolženci, vključeni v postopke Evropskega javnega tožilstva, imajo v skladu z nacionalnim pravom pravico do molka pri zaslišanju v zvezi z dejstvi, iz katerih izhaja kršitev, za katero so osumljeni, da so jo storili, in so obveščeni, da niso dolžni obdolžiti sami sebe.

1.   Osumljenci in obdolženci, vključeni v postopke Evropskega javnega tožilstva, imajo pravico do molka pri zaslišanju v zvezi z dejstvi, iz katerih izhaja kršitev, za katero so osumljeni, da so jo storili, in so obveščeni, da niso dolžni obdolžiti sami sebe.

2.   Osumljenci in obdolženci veljajo za nedolžne, dokler njihova krivda ni dokazana v skladu z nacionalno zakonodajo .

2.   Osumljenci in obdolženci veljajo za nedolžne, dokler njihova krivda ni dokazana.

Člen 34

Popravek 9

Predlog uredbe

Sprememba

Vsaka oseba, osumljena ali obdolžena storitve kaznivega dejanja, ki spada v pristojnost Evropskega javnega tožilstva, ima v skladu z nacionalno zakonodajo pravico do brezplačne ali delno brezplačne pravne pomoči, ki jo zagotavljajo nacionalni organi, če nima zadostnih sredstev, da bi jo plačala.

Vsaka oseba, osumljena ali obdolžena storitve kaznivega dejanja, ki spada v pristojnost Evropskega javnega tožilstva, ima pravico do brezplačne ali delno brezplačne pravne pomoči, ki jo zagotavljajo nacionalni organi, če nima zadostnih sredstev, da bi jo plačala.

Člen 36

Popravek 10

Predlog uredbe

Sprememba

1.  Evropsko javno tožilstvo se pri sprejetju postopkovnih dejanj, ki jih izvede pri opravljanju svojih nalog, za namene sodnega nadzora obravnava kot nacionalni organ.

Evropsko javno tožilstvo se za namene sodnega nadzora obravnava kot nacionalni organ v zvezi z vsemi postopkovnimi ukrepi, ki jih sprejme v času opravljanja tožilske vloge pred pristojnim sodiščem . V zvezi z vsemi drugimi dejanji ali opustitvami se Evropsko javno tožilstvo šteje za organ Unije.

2.  Kadar ta uredba omogoča uporabo določb nacionalne zakonodaje, se take določbe za namene člena 267 Pogodbe ne štejejo za določbe prava Unije.

Člen 68

Popravek 11

Predlog uredbe

Sprememba

Upravne dejavnosti Evropskega javnega tožilstva so v skladu s členom 228 Pogodbe predmet preiskav Evropskega varuha človekovih pravic.

V primeru nepravilnosti je Evropsko javno tožilstvo v skladu s členom 228 Pogodbe predmet preiskav Evropskega varuha človekovih pravic.

Zadnja posodobitev: 21. november 2017Pravno obvestilo