Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2015/2097(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0076/2016

Predložena besedila :

A8-0076/2016

Razprave :

PV 12/05/2016 - 6

Glasovanja :

PV 12/05/2016 - 9.9
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0226

Sprejeta besedila
PDF 354kWORD 115k
Četrtek, 12. maj 2016 - Strasbourg
Okvirni sporazum o starševskem dopustu
P8_TA(2016)0226A8-0076/2016

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. maja 2016 o uporabi Direktive Sveta 2010/18/EU z dne 8. marca 2010 o izvajanju revidiranega okvirnega sporazuma o starševskem dopustu, sklenjenega med BUSINESSEUROPE, UEAPME, CEEP in ETUC, ter o razveljavitvi Direktive 96/34/ES (2015/2097(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2, 3(3) in 5 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju členov 8 in 10, člena 153(1)(i) in člena 157 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 7, 9, 23, 24 in 33 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2010/18/EU z dne 8. marca 2010 o izvajanju revidiranega okvirnega sporazuma o starševskem dopustu, sklenjenega med BUSINESSEUROPE, UEAPME, CEEP in ETUC, ter o razveljavitvi Direktive 96/34/ES,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2013/62/EU z dne 17. decembra 2013 o spremembi Direktive 2010/18/EU o izvajanju revidiranega okvirnega sporazuma o starševskem dopustu, sklenjenega med BUSINESSEUROPE, UEAPME, CEEP in ETUC, zaradi spremembe položaja Mayotta v razmerju do Evropske unije,

–  ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Bruslju z dne 23. in 24. marca 2006 (777751/1/06 REV 1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Boljše ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem: močnejša podpora za usklajevanje poklicnega, zasebnega in družinskega življenja (COM(2008)0635),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 20. februarja 2013 z naslovom Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti (C(2013)0778),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2015 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: vidiki zaposlovanja in socialni vidiki v letnem pregledu rasti 2015(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2015 o strategiji EU za enakost žensk in moških po letu 2015(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2015 o porodniškem dopustu(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2015 o uporabi Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu(4),

–  ob upoštevanju študije službe Evropskega parlamenta za raziskovalne storitve iz maja 2015 z naslovom Gender equality in employment and occupation - Directive 2006/54/EC: European Implementation Assessment (Enakost spolov pri zaposlovanju in delu – Direktiva 2006/54/ES: ocena izvajanja na evropski ravni),

–  ob upoštevanju študije generalnega direktorata Evropskega parlamenta za notranjo politiko z naslovom Maternity, Paternity and Parental Leave: Data Related to Duration and Compensation Rates in the European Union (Porodniški, očetovski in starševski dopust: podatki o trajanju in stopnjah nadomestila v Evropski uniji),

–  ob upoštevanju študije Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer z naslovom Promoting parental and paternity leave among fathers (Spodbujanje starševskega in očetovskega dopusta pri očetih),

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda z naslovom Maternity leave provisions in the EU Member States: Duration and allowances (Določbe o porodniškem dopustu v državah članicah EU: trajanje in nadomestila) (Eurofound, 2015),

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda iz leta 2015 z naslovom Promoting uptake of parental and paternity leave among fathers in the European Union (Spodbujanje koriščenja starševskega in očetovskega dopusta pri očetih v Evropski uniji),

–  ob upoštevanju študije Evropske komisije iz februarja 2015 z naslovom The Implementation of Parental Leave Directive 2010/18 in 33 European Countries (Izvajanje Direktive 2010/18 o starševskem dopustu v 33 evropskih državah),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0076/2016),

A.  ker je malo verjetno, da bo do leta 2020 cilj 75-odstotne zaposlenosti, določen v strategiji Evropa 2020, dosežen za ženske (trenutno je njihova stopnja zaposlenosti 63,5-odstotna); ker so poleg tega nujne proaktivne politike, ki bodo ženskam pomagale, da vstopijo na trg dela in na njem ostanejo, ter zagotovile in podpirale vrnitev mater na trg dela, z namenom dosega stabilne in dostojne zaposlitve z enakimi pogoji kot pri moških, zlasti s politikami, ki bodo spodbujale boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenje za vse starše;

B.  ker starši z opravljanjem nalog v družini in pri vzgoji otrok zagotavljajo merljiv prispevek h gospodarstvu, ki je pomemben tudi z vidika demografskega razvoja Evrope;

C.  ker Direktiva 96/34/ES priznava usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja kot ločeno temo, Direktiva 2010/18/EU pa določa, da imajo vsi zaposleni pravico do štirih mesecev neplačanega starševskega dopusta, pri čemer se mora eden od teh mesecev dodeliti na neprenosljivi podlagi; ker je sedaj načelo enakosti spolov pri zaposlovanju določeno v zakonodaji EU; ker bi enake poklicne možnosti za ženske in moške, vključno s starševskim dopustom, pripomogle k izpolnjevanju cilja 75-odstotne stopnje zaposlenosti iz strategije Evropa 2020 in k reševanju težave večje ranljivosti žensk v zvezi z obubožanjem, hkrati pa bi zagotovile merljiv prispevek h gospodarstvu, ki je pomemben tudi z vidika demografskega razvoja Evrope;

D.  ker razpoložljivi podatki kažejo, da le redki koristijo neplačan ali slabo plačan dopust iz družinskih razlogov ter da očetje redko uveljavljajo svojo pravico do starševskega dopusta; ker starševski dopust, ki je deloma ali popolnoma neprenosljiv in ustrezno plačan, bolj uravnoteženo koristita oba starša, kar zmanjšuje diskriminacijo žensk na trgu dela;

E.  ker mešani model, sestavljen iz porodniškega dopusta in očetovskega dopusta ter skupnega starševskega dopusta, obema staršema omogoča, da ustrezno soodločata o tem, kako bosta upravljala z dopustom v največjo korist svojih otrok in ob upoštevanju specifičnosti svoje zaposlitve;

F.  ker ima starševski dopust dolgoročne koristi za otrokov razvoj; ker je v okviru veljavne javne politike na tem področju delež očetov, ki izkoristijo starševski dopust v državah članicah EU vedno večji, vendar še vedno skromen, saj le 10 % očetov izkoristi najmanj en dan starševskega dopusta, ker v nasprotju ta dopust, ki je na voljo obema staršema, izkoristi 97 % žensk;

G.  ker so študije Eurofounda pokazale, kateri dejavniki vplivajo na stopnjo koriščenja starševskega dopusta pri očetih, pri čemer ti vidiki vključujejo stopnjo nadomestila, prožnost sistema dopustov, razpoložljivost informacij, razpoložljivost in prožnost storitev otroškega varstva in oceno, v kolikšni meri se delavci bojijo izolacije od trga dela v času dopusta; ker pa številni raziskovalci(5) menijo, da očetje, ki koristijo očetovski dopust, vzpostavijo boljši odnos s svojimi otroki in je bolj verjetno, da bodo v prihodnosti imeli aktivno vlogo pri varstvu in vzgoji otrok; ker je zato treba ta vprašanja obravnavati;

H.  ker se celotna EU sooča z resnimi demografskimi izzivi, saj rodnost v večini držav članic upada, in ker bi bilo treba z družinsko politiko, ki bo pravična za moške in ženske, izboljšati položaj žensk na trgu dela, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, zmanjšati razlike med spoloma glede plač, pokojnin in vseživljenjskih zaslužkov ter pozitivno vplivati na demografski proces;

I.  ker je po podatkih Eurostata v letu 2010 starševski dopust koristilo 3 518 600 ljudi, od tega zgolj 94 800 (2,7 %) moških; ker glede na rezultate raziskave Eurofounda(6) razlike med spoloma pri zaposlovanju prinašajo resne izgube za evropsko gospodarstvo, ki so leta 2013 znašale približno 370 milijard EUR;

J.  ker bi morala Evropska komisija skupaj z državami članicami sprejeti posebne ukrepe za novo organizacijo dela s prožnejšimi modeli, ki bi prek instrumentov za usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja staršem omogočali dejansko uveljavljanje pravice do starševstva; ker bi lahko ti ukrepi pomagali zmanjšati diskriminacijo žensk in jim pomagali, da se vključijo na trg dela in tam ostanejo ter da se nanj vrnejo brez ekonomskega in socialnega pritiska;

K.  ker bi moral starševski dopust, poleg zagotavljanja enakosti spolov in dostopa žensk do zaposlitve, staršem omogočiti, da izpolnijo svoje obveznosti do svojih otrok;

L.  ker je bistveno, da se ženskam zagotovita pravica do dela in pravica do materinstva, ne da bi bile za to oškodovane, saj so ženske še vedno najbolj prikrajšane in diskriminirane; ker primeri take diskriminacije vključujejo pritisk delodajalcev na ženske na razgovorih za delo, ko jih sprašujejo, ali imajo otroke in koliko so stari, da bi vplivali na njihove odločitve, in se raje odločajo za zaposlitev delavk brez otrok, ki so bolj „na voljo“, ter vse večji ekonomski pritisk in pritisk na delovnem mestu, da delavke ne bi izkoristile porodniškega dopusta;

M.  ker eno od ovir, ki ženskam omejujejo dostop do trga dela in jim preprečujejo, da bi ostale na njem, predstavlja njihova obveznost v zvezi z nego invalidnih otrok, ki niso samostojni in so torej odvisni od drugih in/ali pripadajo prikrajšanim skupinam;

N.  ker imajo lahko socialni partnerji na področjih, kjer ni nobenih določb za dopust ali obstoječe določbe veljajo za nezadostne, prek kolektivnih pogodb pomembno vlogo pri določanju novih ali pri posodabljanju veljavnih določb za porodniški, očetovski in starševski dopust;

O.  ker je usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja temeljna pravica, ki jo je treba v celoti vključiti v vsa besedila EU, ki bi lahko vplivala na to področje; ker bi bilo treba bolj na splošno poudariti pomembnost družini prijaznega delovnega okolja;

P.  ker večina držav članic EU že izpolnjuje minimalne zahteve iz Direktive 2010/18/EU o starševskem dopustu in v številnih državah članicah nacionalne določbe presegajo te zahteve;

Q.  ker bi morale države članice v javnem in zasebnem sektorju spodbujati poslovne modele socialne varnosti, ki zahtevajo spoštovanje pravice do usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja;

R.  ker razlike pri tem, kako moški in ženske uveljavljajo porodniški, očetovski ali starševski dopust, razkrivajo diskriminacijo na podlagi spola glede varstva otrok in glede udeležbe žensk na trgu dela; ker v mnogih državah članicah ukrepi za spodbujanje moških, da prevzamejo enak delež družinskih obveznosti, niso obrodili zadovoljivih sadov;

S.  ker je ustrezen, na posameznika vezan in plačan starševski dopust odločilnega pomena za starše v istospolnih parih, da lahko uskladijo poklicno in zasebno življenje;

T.  ker se ženske, ki uveljavljajo pravico do usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja s tem da koristijo starševski dopust, ob vrnitvi na trg dela soočijo s stigmatizacijo, kar ima za posledico manj ugodne delovne pogoje ter negotove pogodbe;

Prenos direktive

1.  poudarja, da so določbe, ki so potrebne za prenos Direktive 2010/18/EU, v državah članicah sprejete v različnih oblikah; zato meni, da je treba prenos izvesti ob polnem spoštovanju veljavne zakonodaje na področju kolektivnih pogajanj med socialnimi partnerji;

2.  meni, da je razvrščanje različnih vrst dopusta na ravni EU problematično, saj niso vse države članice uporabile ločenega ali zaporednega pristopa EU k porodniškemu in starševskemu dopustu;

3.  opozarja, da se lahko s čezmernim pravnim urejanjem v državah članicah poveča zapletenost zakonodaje in dejansko zmanjša skladnost; poziva države članice, naj se pri prenašanju zakonodaje EU izogibajo dodatnim upravnim bremenom;

4.  spodbuja države članice, ki tega še niso storile, naj Evropski komisiji v razumnem času posredujejo tabele, ki prikazujejo korelacijo med določbami direktive in ukrepi za prenos; meni, da bi morale države članice nujno zagotoviti potrebna sredstva za inšpekcije, da bi preverile, ali se spoštuje zakonodaja za zaščito starševskih pravic; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja izvajanje direktive v državah članicah, da se prepreči zloraba prožnosti; meni, da je načelo izmenjave najboljše prakse učinkovit način za uresničitev teh ciljev;

5.  obžaluje, da se ukrepi za prenos direktive razlikujejo glede področja njene uporabe in da so bile zaradi tega oblikovane ureditve, ki so bolj ali manj ugodne za delavce, odvisno na primer od sektorja, v katerem so zaposleni (v javnem sektorju v EU je zagotovljeno več varstva kot v zasebnem, torej ima javni sektor vodilno vlogo na tem področju), ali trajanja pogodbe; zato predlaga, da se izvedejo vsi možni ukrepi, ki bodo omogočali, da bo direktiva pravilno in enotno izvedena v javnem in zasebnem sektorju; poudarja, da je treba vsem ne glede na spol zagotoviti pravico do starševskega dopusta brez diskriminacije in ne glede na sektor zaposlovanja ali delovno razmerje zaposlenih očetov in mater;

6.  pozdravlja, da so nekatere države članice prenesle določbe direktive tako, da se ne nanašajo zgolj na njeno ožje področje uporabe in se uporabljajo tudi za samozaposlene osebe, vajence, istospolne pare in starše posvojenih otrok;

7.  je trdno prepričan, da je zagotavljanje socialne varnosti v pristojnosti držav članic;

8.  poziva države članice, naj sprejmejo socialno politiko, usmerjeno na družine in ki predvideva uporabo vseh ugodnosti iz direktive v primeru podaljšanega bivanja v tujini za starše, ki sodelujejo v postopku mednarodne posvojitve;

9.  ugotavlja, da je več kot desetletje po prenosu direktive 96/34/ES v zakonodajo držav članic še vedno prisotna neuravnoteženost med spoloma; prav tako ugotavlja, da v državah članicah obstajajo velike razlike pri najdaljšem možnem trajanju starševskega dopusta in njegovih zakonskih oblikah ter sistemih nadomestil v času dopusta; meni, da je vprašanje nadomestil v času dopusta ključno, da se staršem z nizkimi dohodki in samohranilcem zagotovijo enake ugodnosti kot ostalim staršem; pozdravlja različne določbe, ki so bile sprejete, da bi očete spodbudili h koriščenju starševskega dopusta; priznava vrednost EU, saj lahko usmeri pozornost držav članic na potrebo po ukrepanju in posredovanju pri izmenjavi nasvetov in pomoči za tiste države članice, ki to potrebujejo, zlasti na področju pravic socialne varnosti; meni, da bi morala Komisija predlagati ukrepe za spodbujanje očetov k večjemu koriščenju starševskega dopusta ter da bi morale države članice učinkovitejše izmenjavati dobro prakso na tem področju;

10.  ugotavlja, da so se nekatere države članice odločile, da se lahko pravica do socialne varnosti uveljavlja le za obdobje, ki je krajše od najdaljšega možnega trajanja starševskega dopusta, zaradi česar številni starši ne izkoristijo celotnega dopusta;

11.  poziva države članice, naj skupaj s Komisijo zagotovijo, da bodo pravice, zagotovljene v okviru javne družinske politike, tudi starševski dopust, enake individualnim pravicam in enako dostopne obema staršema, da bi spodbujala njihovo boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, ki bo v največjo korist otrok; poudarja, da bi morale biti te pravice v čim večji meri individualno prilagojene, da bi lahko dosegli cilj 75-odstotne zaposlenosti za ženske in moške iz strategije Evropa 2020 ter da bi spodbujali enakost spolov; meni, da bi morali staršem pri uporabi starševskega dopusta dati določeno prožnost, v nobenem primeru pa ta dopust ne bi smel ovirati uresničevanja cilja 75-odstotne zaposlenosti za ženske in moške iz strategije Evropa 2020; meni, da bi moral sistem, ki so ga sprejeli socialni partnerji, spodbujati rešitev, na podlagi katere bi precejšnji del dopusta ostal neprenosljiv; poudarja, da je treba oba starša obravnavati enako pri pravici do dohodka in trajanju starševskega dopusta;

12.  poudarja, da družine z otroki in starši, ki so prekinili poklicno dejavnost zaradi vzgajanja otrok, ne trpijo le zaradi izpada prihodkov, ampak imajo tudi dodatne stroške in se soočajo s premajhnim vrednotenjem njihove starševske vloge;

13.  ugotavlja, da direktiva državam članicam omogoča prožnost pri določanju oblik starševskega dopusta (polni ali delni dopust) ter delovnega časa in predhodnega obvestila, ki so pogoji za odobritev starševskega dopusta; ugotavlja, da v nekaterih državah članicah delavci z nestandardnimi pogodbami, kot so pogodbe za določen čas(7) in brez določenega delovnega časa(8), niso vedno vključeni v te ukrepe, in je zaskrbljen zaradi izkoriščanja teh vrst pogodb o delu; je seznanjen s pobudami, ki so jih sprejele države članice, da bi delavcem omogočile čim večjo prožnost na tem področju in da bi starševski dopust ustrezal njihovim poklicnim in zasebnim okoliščinam, vendar meni, da bi moral biti cilj vseh ureditev boljše koriščenje starševskega dopusta;

14.  ugotavlja, da je lahko vrnitev na delo po starševskem dopustu težka in stresna za starše in otroke; poziva države članice, naj sprejmejo družinske politike, ki bodo omogočale nemoteno in postopno vrnitev na delo ter splošno optimalno usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, hkrati pa naj preučijo spodbujanje dela na daljavo, dela od doma in pametnih oblik dela, in sicer na način, da te politike ne bodo dodatno obremenile delavcev;

15.  poziva države članice, naj pri oblikovanju ureditev zagotovijo, da bodo podjetja lahko načrtovala z zanesljivostjo, ter naj pri tem posebej upoštevajo potrebe najmanjših, malih in srednjih podjetij;

16.  poziva Komisijo, naj izboljša in okrepi določbe Direktive 2010/18/EU glede pogojev za upravičenost do starševskega dopusta in podrobnih pravil za dodelitev dopusta staršem, katerih otroci so invalidi ali imajo resno ali dolgotrajno bolezen, zaradi katere niso sposobni skrbeti zase, pri čemer naj se upošteva tudi najboljša praksa s tega področja iz držav članic (zvišanje starostne omejitve otroka pri koriščenju starševskega dopusta ali dopusta za nego, lažji dostop do dela s skrajšanim delovnim časom po vrnitvi na delovno mesto, podaljšanje obdobja dopusta itd.);

17.  poudarja, da je treba osebam, ki so bile na starševskem dopustu, zagotoviti pogoje, ki so naklonjeni ponovni vključitvi v delovno okolje, zlasti glede vrnitve na isto, enakovredno ali podobno delovno mesto, ki je v skladu s pogodbo o zaposlitvi ali delovnemu razmerju, glede sprememb delovnega časa in/ali organizacije poklicnega življenja ob vrnitvi na delovno mesto (pri čemer mora delodajalec tudi utemeljiti morebitne zavrnitve), glede omogočanja obdobja usposabljanja, zaščite pred odpuščanjem ali manj ugodno obravnavo osebe na podlagi njenega zahtevka za starševski dopust ali koriščenja tega dopusta ter glede obdobja varstva po vrnitvi, da se lahko ponovno prilagodijo delovnemu mestu;

Za učinkovito direktivo, ki bo obravnavala izzive pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja

18.  je seznanjen, da je Komisija predlog za spremembo direktive o porodniškem dopustu umaknila ter da v okviru načrta o novem začetku obravnavanja izzivov pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja delovno aktivnih družin Komisija ne načrtuje objave končnega poročila o izvajanju direktive o starševskem dopustu; poziva Komisijo, naj ob spoštovanju načela subsidiarnosti ponovno oblikuje ambiciozen predlog, ki bo dejansko omogočil boljšo uskladitev poklicnega in zasebnega življenja;

19.  meni, da bi morale biti politične razprave osredotočene tudi na več različnih nezakonodajnih pobud, da bi skupaj z državami članicami in civilno družbo poudarili vlogo staršev ter spodbujali usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;

20.  meni, da je treba razmisliti o širši nezakonodajni pobudi za spodbujanje usklajevanja poklicnega in družinskega življenja v državah članicah;

21.  meni, da je treba zaradi prekrivanja različnih oblik dopusta iz družinskih razlogov zagotoviti doslednost različnih besedil na ravni EU ob udeležbi socialnih partnerjev, da bi družinam zagotovili vpogled v različne možnosti dopusta v njihovem življenjskem ciklu, s čimer bi spodbudili enakopravnejšo delitev obveznosti glede varstva otrok med ženskami in moškimi; poziva Komisijo, naj za to preuči uporabo klavzule o pregledu v zakonodaji EU o starševskem dopustu; meni, da je nujna jasneje napisana zakonodaja, ki bi odpravila zapletenost, izboljšala skladnost in zaščitila delavce;

22.  poziva socialne partnerje, naj na podlagi poročila Komisije, objavljenega februarja 2015, obravnavajo pomanjkljivosti direktive o starševskem dopustu, saj ni v celoti dosegla ciljev glede usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, udeležbe žensk na trgu dela, demografskih sprememb in sodelovanja moških pri družinskih opravilih, vključno z vzgojo in varstvom otrok in drugih odvisnih oseb; meni, da je treba sprejeti učinkovitejše ukrepe za spodbujanje enakopravnejše delitve družinskih obveznosti med moškimi in ženskami;

23.  poudarja, da je zadovoljiva ureditev starševskega dopusta tesno povezana z ustreznim plačilom; ugotavlja, da imajo lahko socialni partnerji na področjih, kjer ni nobenih določb za dopust ali obstoječe določbe veljajo za nezadostne, prek kolektivnih pogodb pomembno vlogo pri določanju novih ali pri posodabljanju veljavnih določb za porodniški, očetovski in starševski dopust; poziva države članice, naj v dogovoru s socialnimi partnerji preučijo svoje sisteme finančnih nadomestil za starševski dopust, da bi dosegli stopnjo, ki bi služila kot spodbuda za ustrezno in dostojno nadomestilo za dohodek, kar bi tudi moške spodbudilo h koriščenju starševskega dopusta in ne le za minimalno obdobje, ki ga zagotavlja direktiva;

24.  meni, da je spodbujanje individualizacije pravice do dopusta in pozitivnih ukrepov, namenjenih spodbujanju vloge očetov, ključno pri doseganju usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, ki bo uravnoteženo glede na spol;

25.  poziva Komisijo in socialne partnerje, naj razmislijo o primernem podaljšanju minimalnega štirimesečnega obdobja starševskega dopusta na šest mesecev, s čimer bi izboljšali usklajenost poklicnega in zasebnega življenja;

26.  poudarja, da večja usklajenost, skladnost in dostopnost sistemov dopustov (porodniški, očetovski in starševski dopust) v državah članicah prispeva k njihovemu večjemu koriščenju in splošni učinkovitosti; poudarja, da je v tem smislu direktiva EU o minimalnem dvotedenskem očetovskem dopustu nujna in neodložljiva;

27.  poudarja, da je treba podaljšati obdobje, v katerem lahko oba starša uveljavljata pravico do starševskega dopusta; poziva Komisijo in socialne partnerje, naj dvignejo starost otroka, za katerega je mogoče vzeti starševski dopust, in naj tudi upoštevajo, da bi bilo treba možnost starševskega dopusta za starše invalidnih otrok ali otrok z dolgotrajnimi boleznimi podaljšati prek zakonsko določene starosti, določene v direktivi;

28.  poziva države članice in socialne partnerje, naj odpravijo številne ovire pri vrnitvi na delo po daljšem starševskem dopustu, da ta dopust ne bo postal past za izključitev s trga dela; v zvezi s tem opozarja, da se lahko enakost moških in žensk doseže le s pravično porazdelitvijo plačanega in neplačanega dela ter poklicnih in družinskih obveznosti ter obveznosti glede vzgoje in varstva otrok;

29.  poziva države članice, naj si še naprej prizadevajo za večje zbliževanje v smislu izmenjave najboljše prakse na področju usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ter pri tem posebno pozornost namenijo politikam, ki bodo podpirale, da se matere vključijo na trg dela, tam ostanejo in se nanj vrnejo, da očetje sodelujejo v družinskem življenju ter da bo več očetov koristilo starševski dopust; spodbuja Komisijo, naj skupaj z državami članicami spremljajo in spodbujajo te ukrepe;

30.  meni, da bi si morale države članice za uresničitev barcelonskih ciljev poleg izvajanja zakonodajnih ukrepov za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja prizadevati, da bi ob finančni podpori različnih instrumentov EU vzpostavile visokokakovostno, vključujočo, cenovno ugodno in dostopno javno ali zasebno varstvo otrok, ki bo razpoložljivo od trenutka, ko se starši vrnejo na trg dela, posebno pozornost pa je treba nameniti revnim družinam, ki jim grozi socialna izključenost;

31.  poziva države članice, naj ozaveščajo starše o koristih, ki jih ima udeležba v programih predšolske vzgoje in varstva za otroke in njih same; poziva države članice, naj oblike visokokakovostnih in vključujočih storitev predšolske vzgoje in varstva ter merila o izpolnjevanju pogojev za te storitve prilagodijo vse bolj raznovrstnim delovnim vzorcem, da bi se staršem zagotovila pomoč pri izpolnjevanju delovnih obveznosti ali iskanju zaposlitve, pri čemer se je treba osredotočati na koristi otroka;

32.  meni, da bi celosten pristop k enakosti spolov (tudi politike za premagovanje stereotipnih vlog spolov) in k usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja v vseh prihodnih pobudah EU prispeval k skladnosti in preglednosti procesa in pomagal zagotoviti spodbujanje usklajevanja poklicnega in družinskega življenja, ki bo uravnoteženo glede na spol; poziva Komisijo in države članice, naj ozaveščajo družbo o pravicah in pravnih sredstvih glede usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja;

33.  poziva Komisijo,naj izmeri pozitiven učinek pobud, povezanih z boljšim usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja, da bi ponovno uravnotežila prevzemanje družinskih in gospodinjskih obveznosti ter obveznosti glede varstva otrok, pri čemer bi se upoštevale tudi posebne odgovornosti staršev, ki skrbijo za invalidne otroke, otroke, ki niso samostojni, in/ali otroke iz prikrajšanih skupin;

o
o   o

34.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0068.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0218.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0207.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0351.
(5) http://www.oecd.org/gender/parental-leave-where-are-the-fathers.pdf
(6) https://www.eurofound.europa.eu/news/news-articles/social-policies/international-womens-day-2016-the-campaign-for-equality-continues
(7) Peter Moss v10th International Review of Leave Policies and Related Research 2014(10. mednarodni pregled politik glede dopustov in povezane raziskave za leto 2014), junij 2014, str. 39.
(8) https://www.cipd.co.uk/binaries/zero-hours-contracts_2013-myth-reality.pdf

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov