Predsednik. − Naslednja točka je skupna razprava o naslednjih poročilih:

– A6-0273/2007 poročevalke Katalin Lévai, v imenu odbora za pravne zadeve, o boljši pravni ureditvi v Evropski uniji (2007/2095(INI));

– A6-0280/2007 poročevalca Berta Doorna, v imenu odbora za pravne zadeve, o boljši pripravi zakonodaje 2005: uporaba načel subsidiarnosti in sorazmernosti – 13. letno poročilo (2006/2279(INI));

– A6-0271/2007 poročevalca Giuseppeja Garganija, v imenu odbora za pravne zadeve, o strategiji za poenostavitev zakonodajnega okolja (2007/2096(INI));

– A6-0259/2007 poročevalca Manuela Medine Ortege, v imenu odbora za pravne zadeve, o pravnih in institucionalnih vidikih uporabe instrumentov „mehkega prava“ (2007/2028(INI)).

  Katalin Lévai (PSE), poročevalka. – Gospod predsednik, najprej se želim zahvaliti vsem, ki so prispevali k poročilu, zelo sem jim hvaležna za pomoč.

V zadnjih letih je Komisija vedno bolj zaskrbljena zaradi kakovosti zakonodaje Skupnosti glede jasnosti in dostopnosti na eni strani ter glede njene učinkovitosti in pozitivnega učinka na državljane in podjetja na drugi strani.

Komisija se običajno sklicuje na te cilje kot na boljšo pravno ureditev ali boljšo pripravo zakonodaje. Cilj boljše pravne ureditve je dejansko ustvariti čim več koristi sodobne, razumne in učinkovite zakonodaje s čim manjšimi stroški, da se lahko v Evropski uniji zagotovi najvišja raven produktivnosti, rasti in nazadnje zaposlovanja.

Ni dvoma, da je boljša pravna ureditev bistvena za zagotavljanje poštenega in konkurenčnega trga, blaginjo državljanov in učinkovito varstvo javnega zdravja in okolja. To je pomemben del lizbonske strategije, ker lahko bistveno spodbudi produktivnost in zaposlovanje. Boljša pravna ureditev je skupna odgovornost. Zakonodaja EU, ki so jo v nacionalno zakonodajo prenesle nacionalne vlade in parlamenti, se pogosto izvaja na regionalni in lokalni ravni. Obstaja tveganje, da se zakonodaja v tem postopku od zasnove do izvajanja postopno olepšuje. Odgovornost za dobro pravno ureditev je zato skupna.

Veliko držav članic zdaj izvaja oceno učinka in nekatere so razvile smernice. Vendar zelo malo držav sistematično izvaja celostno oceno učinka za nove zakonodajne predloge.

Sprejemanje zakonodaje na evropski ravni je močno zmanjšalo birokracijo. Eno skupno pravilo, ki naj velja v vseh državah članicah, je veliko enostavnejša in učinkovitejša ter ne zapletena mreža različnih pravil na nacionalni in regionalni ravni. Evropska zakonodaja je bila pri odpravljanju škodljivih ovir za konkurenco in nasprotujočih si nacionalnih predpisih učinkovita, torej lahko program za poenostavitev sproži stvarne gospodarske koristi, ne le z zmanjšanjem upravne obremenitve. Izkušnje držav članic kažejo, da lahko državni organi storijo veliko za zmanjšanje neupravičene upravne obremenitve zakonodaje. Takšen ukrep bi po mnenju Komisije spodbudil gospodarstvo EU za 1,5 % BDP in sprostil ocenjenih 150 milijard EUR za naložbe.

V poročilu podpiram cilj zagotavljanja, da je zakonodajno okolje nujno, enostavno in učinkovito. Vendar moramo poudariti, da mora biti takšen postopek popolnoma pregleden in mora temeljiti na polnem vključevanju Evropskega parlamenta z javnim pregledom ter širokim in odprtim posvetovanjem s strokovnjaki in vsemi zadevnimi zainteresiranimi stranmi, ne le z vlado ali gospodarstvom, ampak zlasti z nevladnimi organizacijami.

Razen tega želim predlagati oblikovanje odbora za oceno učinka. Zelo pomembno je, da ta organ, ki bo omogočal svetovanje in podporo za razvoj kulture visokokakovostne ocene učinka znotraj Komisije, deluje neodvisno od oddelkov, ki oblikujejo politiko. Vendar to nujno ne pomeni, da morajo oceno učinka izvesti zunanji strokovnjaki, ki niso zaposleni v instituciji. Prav tako je nujno, da odbor za oceno učinka pomaga pri razvoju skupne metodologije za vse ocene učinka.

Razen tega predlagam poseben projekt v okviru postopka ocene učinka, tako imenovano „družbeno primerjavo“. Ta projekt mora biti usmerjen zlasti na občutljive ciljne skupine, na primer prikrajšane ljudi, ženske, etnične manjšine, starše, ki vzgajajo otroke, ostarele in neozdravljivo bolne ter invalide.

Če povzamem, želim poudariti, da je cilj boljše pravne ureditve bolj enostavna, jasna, državljanom prijazna ureditev, s stalno oceno učinka in s posebnim poudarkom na ranljivih skupinah, ki se ne morejo braniti same. Ključni elementi mojega poročila so jasnost, preglednost, enostavnost in zmanjšanje birokracije.

  Bert Doorn (PPE-DE), poročevalec. – (NL) Gospod predsednik, tudi sam se želim zavzeti za odlične argumente gospe Lévai. Dobro je, da si v Parlamentu vsaj enkrat na leto vzamemo čas za preučitev kakovosti zakonodaje in predpisov. Naši predpisi in zakonodaja so vizitka Evropske unije. Oblikujejo ogrodje, v okviru katerega delajo in živijo državljani in delujejo podjetja. To pomeni, da moramo nameniti veliko pozornosti njihovi kakovosti.

Kakšne so trenutne razmere? Potekajo v pravi smeri. Komisija je razkrila veliko pobud. Vzpostavljen je bil odbor za oceno učinka, ki opravlja veliko dobrega dela. Vendar to ni dovolj. To sem povedal že velikokrat: potrebujemo večjo preglednost in še enkrat se zavzemam, da odbor zunanjih strokovnjakov oceni, ali je bila ocena učinka Komisije oblikovana v skladu s pravo metodologijo.

Potrebujemo revizijo in ne birokracije. Gospa Frassoni vedno vzklika: „Hočete več birokracije“, vendar jaz sploh nočem nobene birokracije. Želim si le več preglednosti in menim, da je vsaka oblika preglednosti vrlina vlade. Dodatna prednost je, da lahko pri izvajanju ocene učinka v zvezi s predlogi sprememb v Parlamentu, pri čemer moram povedati, da še vedno ni zelo uspešno, preučimo, ali jih lahko prepustimo neodvisnemu organu te vrste in ne odboru Komisije za oceno učinka.

Dejstvo, da bo za težave upravne obremenitve na voljo strokovni odbor, je pomemben korak v pravo smer. To je zelo pozitiven razvoj, ki mora imeti svojo vlogo na področju birokracije. Seveda je zelo pomembno, kdo bo sodeloval v tem odboru. To ne sme postati sprevod in neke vrste lažni parlament, ampak majhen odbor strokovnjakov: Torej brez vodilnih v industriji, državnih uradnikov in politikov, ampak le običajni strokovnjaki, ki vedo kaj sta ocena učinka in birokracija ter imajo veliko izkušenj na tem področju v svojih nacionalnih okvirih.

Komisija si je zadala jasen cilj: upravne obremenitve je treba do leta 2012 zmanjšati za 25 %. To je zelo dobro, vendar mora biti to dosegljiv cilj. To pomeni, da je treba dejansko doseči sedanje zmanjšanje 25 % in vključiti v izračun nove upravne obremenitve ter jih odšteti od rezultata, sicer bo to le izguba časa.

Poudaril bi še eno točko, ki utemeljuje posebno pozornost Komisije. Zdaj razpravljamo o zmanjšanju upravne obremenitve, vendar bomo v prihodnosti morali narediti več tudi za zmanjšanje stroškov za skladnost. Stroški za skladnost so stroški, ki so jih prisiljeni prevzeti podjetja in državljani zaradi usklajevanja z zakonodajo, pri čemer so ti stroški zelo visoki. Če razpravljamo o stroških predpisov, se moramo osredotočiti tudi na stroške za skladnost, ki zdaj niso upoštevani.

  Giuseppe Gargani (PPE-DE), poročevalec. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, novembra 2006 je Komisija sprejela delovni dokument, začetno poročilo, o napredku strategije za poenostavitev zakonodajnega okolja, ki je nadaljevanje drugega sporočila iz oktobra 2005. To je pomemben razvoj, kot je upravičeno dejal gospod Doorn, ki nadaljuje postopek, ki smo ga začeli za doseganje poenostavitve, kar se izenačuje s preglednostjo in je pregledna, razumljiva metoda priprave zakonodaje.

Odbor za pravne zadeve je potrdil delovni dokument, ki je opazoval dosežen napredek pri izvajanju programa poenostavitve, uvedenega, kot navedeno, leta 2005. Program bo zlasti vključeval 43 prenovitev, pri čemer želim parlamentu predstaviti naslednje številke: 12 kodifikacij, 8 razveljavitev in 46 drugih ukrepov, ki zadevajo bistveno poenostavitev. Razen tega je bilo v drug tekoči program, posebej namenjen kodifikacijam, vključenih 500 novih zakonodajnih pobud, približno 200 od njih le v letu 2007.

Pri tem želim poudariti nekaj točk, seveda zelo hitro, ki oblikujejo jedro mojega poročila, da obvestim parlament o dejanskih razmerah na terenu in splošnem razmišljanju celotnega odbora za pravne zadeve.

Za Komisijo imam tri jasna sporočila. Menim, da je pomembno popolnoma pojasniti, da obstaja potreba, prvič, po sistematični vključitvi pobud za poenostavitev, od zdaj naprej v posebnem delu zakonodajnega in delovnega programa; drugič, da se v njem označi, kakšno prednost bo namenil posameznim pobudam za poenostavitev, in tretjič, da se prepreči širjenje dokumentov, ki vsebujejo sezname pobud za poenostavitev, za čim bolj jasen referenčni okvir.

Zato še enkrat poudarjam, da mora biti Komisija dosledna tudi v zvezi s cilji poenostavitve, ki jih je poudarila. Prav tako mora preoblikovanje enkrat za vselej postati standardna zakonodajna tehnika. Na splošno, kot predsednik odbora, v katerem so tudi kolegi gospa Lévai, gospod Doorn in gospod Medina, lahko rečem, da te štiri zakonodajne pobude celovito zajemajo razmere in je Komisija dolžna to preučiti.

Tako bi bila vedno mogoča zakonodajna pobuda v celoti, tudi v primeru posebnih predlogov sprememb, z jasnim označevanjem novih delov in tistih delov, ki se ne spremenijo. To je ključni osnutek besedila za Parlament, ker bi omogočil bolj čitljivo in pregledno zakonodajo Skupnosti, kar si vsi želimo.

Delovni dokument Komisije dejansko predlaga uporabo začetnih povzetkov predlogov za boljšo razlago ciljev poenostavitve. Ta pobuda bi se lahko izkazala kot neuspešna, vendar: ker je za preobširno besedilo, kot je sporočilo, lahko upravičen povzetek, ne velja enako za zakonodajo besedilo, katerega začetni povzetek lahko vsebuje negotovost. Temu je treba zelo previdno nameniti pozornost.

Končno si poročilo prizadeva poudariti odločen znak dobre volje glede na predlog spremembe poslovnika Evropskega parlamenta v zvezi z izboljšanjem in uvedbo postopka kodifikacije (člen 80) in novega začasnega postopka za prenovo (člen 80(a)). To so zadeve, ki jih mora Parlament preučiti, upam, da soglasno in na splošno brez spremembe, da bo lahko parlament jutri sporočil svojo potrditev te pomembne zadeve.

  Manuel Medina Ortega (PSE), poročevalec. – (ES) Gospod predsednik, moje poročilo je protislovje, ker sem uporabil protisloven izraz „mehko pravo“. Pravo ni mehko, ampak prisilno. Stvar je v tem, da žargon EU uporablja izraz „instrumenti mehkega prava“.

Kaj to pomeni? Predvsem pomeni dokumente, ki jih je oblikovala Komisija, nekateri so razlagalni, drugi so izvedbeni akti, medtem ko so ostali le pripravljalni dokumenti. Težava je, da glede na zmedo in pomanjkanje znanja o naravi zakonodaje Skupnosti v okviru veliko pristojnosti, vključno s samim Sodiščem, se pravna veljavnost dodeljuje dokumentom „mehkega prava“.

To je kršitev temeljnih pravnih načel držav članic EU in celotne Evropske unije. Edina sedanja upravičenost za izdajo obveznih predpisov s pravno podlago izhaja iz želja ljudi na nacionalni ravni in ravni EU, pri čemer se želje ljudi običajno izražajo prek reprezentativnih organov, kot je v tem primeru Evropski parlament, ki ga neposredno izvolijo ljudje, ali Svet, ki ga sestavljajo vlade, odvisne od ljudstva in volitev v svojih državah.

Komisija ima očitno glavno vlogo pri uporabi evropske zakonodaje kot porok za uporabo Pogodb, vendar mora to izvajati v povezavi z zakonodajnimi organi in zagotovo ne more nadomestiti zakonodajnih pooblastil, ki jih podeljujejo pogodbe Parlamenta in Sveta.

Odbor za pravne zadeve je zaskrbljen, ker, prvič, ne želimo ovirati pravice Komisije do pobude, izvršnih funkcij, ki jih mora Komisija izvajati, in zmanjšati možnosti za razvoj, ampak menimo, da je pomembno oblikovati pojmovno razliko med dvema vrstama instrumenta in da je treba, če Komisija meni, da mora uporabiti te vrste ukrep, vzpostaviti sodelovanje vsaj s Parlamentom in zagotovo s Svetom, da priprave na takšen ukrep ne povzročijo napačnih razlag ali motenj.

Izraz „odprta metoda usklajevanja“ zagotovo ne more pomeniti zakonodaje. Odprta metoda usklajevanja je lahko izjemno učinkovit instrument pri doseganju ciljev Pogodbe, vendar lahko vzpostavi le obveznosti med sodelujočimi stranmi. To bi bilo enako pogodbam med stranmi, na primer med socialnimi subjekti. Enako kot je sporazum med sindikati in podjetji zavezujoč za vključene strani, se lahko odprta metoda usklajevanja uporabi pri oblikovanju te vrste pogodbe, vendar zanjo veljajo predpisi Skupnosti, ki jih nikoli ne more nadomestiti, pri čemer Evropska unija kot skupnost, ki temelji na pravu, zahteva sprejetje pravnih besedil.

Zato ne moremo le reči, da nameravamo uporabiti odprto metodo usklajevanja, ker je učinkovit instrument za doseganje ciljev EU. To ni učinkovit instrument, zato ker lahko Evropska unija deluje le kot pravni sistem.

Evropska unija nima vojske in policijskih sil ter je delovala na podlagi sprejetja veliko obveznosti držav članic, ki so jih izpolnile njihove institucije, njihovo skladnost pa nadzorujeta Komisija in Sodišče. Odprta metoda usklajevanja ni pravna metoda, torej ni pravni instrument za oblikovanje splošnih zakonov, zato teh dveh pojmov ni mogoče zamenjati.

Kot je že omenil gospod Gargani je odbor za pravne zadeve zaskrbljen zaradi težnje proti zakonom v EU. Evropski parlament si želi sodelovati s Komisijo pri doseganju svojih ciljev, izvršnih funkcijah in funkcijah pri oblikovanju pravnih besedil. Vendar ne more in ne sme opravičiti uporabe tehnik, ki nasprotujejo razvoju pravne države, razvoju oblikovanja EU kot pravne osebe, skupnosti, ki mora imeti jasno hierarhijo pravil: niz pogodb, kljub vsemu jih še vedno imenujem ustavne, ki določajo temeljne zakone in zakonodajo EU, ki zajema vsa področja, kjer mora imeti EU svojo vlogo in hkrati opazuje načela sorazmernosti in subsidiarnosti, vendar ohranja pristojnosti Unije in vzpostavlja zakonodajne ukrepe za sprejetje ter za izvajanje namenja instrumente, kot so odprta metoda usklajevanja ali vsak drug instrument, ki ga Komisija želi sprejeti za doseganje ciljev EU.

(Ploskanje.)

  Günter Verheugen, podpredsednik Komisije. − (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, boljša pravna ureditev je zelo političen projekt. Na zadnji veliki razpravi lanskega aprila o tem vprašanju tukaj v tem parlamentu sem poudaril, da želimo doseči dva cilja: prvič, povečati želimo zaupanje državljanov v celoten sistem evropskega združevanja, in drugič, vzpostaviti moramo jasne in zanesljive parametre za evropsko gospodarstvo, da lahko zagotavlja delovna mesta in rast.

Od takrat smo precej napredovali. Glede na javnomnenjske raziskave je odobravanje javnosti v zvezi z evropskim združevanjem večje kot je bilo že dolgo časa, gospodarski položaj se je močno izboljšal in ima dobre napovedi, pri čemer imamo široko podporo za nadaljevanje poti, ki jo začenjamo, na podlagi partnerstva za rast in delovna mesta. Boljša pravna ureditev je ključni steber kot del politike za rast in delovna mesta. Čeprav so celotne politične razmere zdaj zelo ugodne, ne smemo zmanjšati svojih prizadevanj, ravno nasprotno, izkoristiti moramo ta trenutek.

Nazadnje se lahko razmere spet zelo hitro spremenijo in sami sebe bi zavajali, če bi verjeli, da se je podoba Evropske unije že bistveno spremenila. Ljudje še vedno trdno verjamejo, da je vse, kar izhaja iz Evrope, nepomembno, s pretiranim obsegom in centralistično. Ta obtožba je nedvomno pretirana, vendar je pomembno priznati, da je to dojemanje evropske javnosti. Zato moramo trdo delati, da spremenimo to razmišljanje.

Želimo si Evropo z rezultati. Želimo si Evropo, ki omogoča varnost, blaginjo in varstvo okolja na vseh družbenih področjih. To se mora izraziti v vseh praktičnih odločitvah na vseh področjih politike, bodisi v zakonodaji o kemikalijah, v farmacevtski industriji, informacijski tehnologiji ali v kmetijstvu. Brez dvome boljša pravna ureditev ni kampanja o podobi. V celoti smo pregledali politični slog in način, kako pripravljamo in pregledujemo zakonodajo. Še enkrat ponavljam, da boljše pravne ureditve ne smemo obravnavati samostojno, ampak kot del celovite strategije, kot temeljno novo smer v evropski politiki.

V preteklosti so se zgodili podobni poskusi, vendar ima ta projekt, o katerem govorimo danes, dve posebnosti: področje uporabe in trajnost. V preteklosti smo se osredotočali na začasne prilagoditve. Zdaj smo razširili področje uporabe ideje o „boljši pravni ureditvi“, da se vključi celoten evropski zakonodajni postopek, od ocenjevanja potrebe po zakonodaji, s strogim nadzorom subsidiarnosti, do obsežnega posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, ocenjevanja vpliva gospodarske, socialne in okoljske politike in vprašanja o najboljši mogoči uporabi ter izvajanju zakonodaje Skupnosti. Vendar boljša pravna ureditev ne zadeva le novih pobud, zdaj preučujemo tudi sedanji pravni red Skupnosti v celoti, da ugotovimo, kje in kako ga lahko poenostavimo in posodobimo.

Drug nov vidik je trajnost za katero si prizadevamo s tem pristopom. To ni enkratna kampanja, kot so že dejali nekateri poročevalci, ampak je temeljit in dolgoročen proces, ki se dosledno izvaja. Vse vložene pobude, ki jih zakonodajno telo ni sprejelo, se bodo redno preverjale in po potrebi umaknile. Takšen pregled se zdaj izvaja za delovni program za leto 2008.

Program poenostavitve se bo nadaljeval leta 2007 in 2008, pri čemer bomo razkrili veliko novih pobud. Rezultat bo postopno vključevanje vseh področij zakonodaje Evropske unije. Razvijamo vse metode, ki so nam na voljo, kot je v svojem poročilu navedel in podprl gospod Gargani. Polovica pobud, predvidenih v programu poenostavitve, je že uspešno zaključenih, pri čemer bomo to delo temeljito nadaljevali do leta 2009. To bo povzročilo neposredne in stvarne koristi za podjetja, javne organe in posameznike. Naš cilj je doseči razmere, v katerih bo zakonodaja v vsakem primeru jasna, razumljiva in uporabniku prijazna ter bo upoštevala tehnološki napredek.

Za namene nadzora kakovosti in ocene učinka smo vzpostavili odbor za oceno učinka, ki deluje neodvisno od zadevnih služb Komisije in je že pozitivno prispeval. Zahvaljujem se gospe Lévai za obljubo o popolni podpori temu organu v poročilu. Vendar želim tudi pojasniti, da smo zavezani k pregledu tega sistema naslednje leto in da bomo na podlagi ugotovitev tega pregleda ustrezno ukrepali. To želim poudariti tudi v smislu pomembnih točk, ki jih je navedel gospod Doorn.

Ena od glavnih prednostnih nalog v tem letu je zmanjšanje upravnih obremenitev za podjetja, kot posledica predpisov EU. Zato smo že razkrili 10 hitrih ukrepov in zaradi takojšnje podpore Evropskega parlamenta sta dva že uspešno izvedena. Nadaljnji predlogi bodo sledili.

Zdaj smo v procesu izvajanja obsežnega spremljanja sedanjih obremenitev, pri čemer to spremljanje poteka v 10 glavnih gospodarskih sektorjih, ki v praksi zajemajo približno 85 % celotnega evropskega gospodarstva. To nam bo omogočilo opredeliti možnosti zmanjšanja. Kot navedeno je cilj zmanjšati te stroške za 25 % do leta 2012. Popolnoma se strinjam s tem, kar je dejal gospod Doorn. Seveda je pomembno zagotoviti, da zaradi zmanjšanja obremenitev na enem področju, nova zakonodaja ne povzroči drugih obremenitev drugje. To je zelo pomembno in zahvaljujem se Parlamentu, da je temu namenil svojo pozornost.

Upam, da bodo države članice pred koncem tega leta enakovredno določile ambiciozne cilje, ker je ta projekt lahko uspešen le, če si zanj prizadevamo skupaj na evropski in nacionalni ravni.

Seveda imajo pri tem projektu zainteresirane strani pomembno vlogo, pri čemer potrebujemo njihovo podporo. Zato bomo vzpostavili neodvisni odbor visoko usposobljenih strokovnjakov, ki bo zastopal mala in srednje velika podjetja, potrošnike in okoljske organizacije, katerih vloga je svetovati Komisiji o možnih ukrepih zmanjšanja.

Komisija je, tako kot jaz, zelo hvaležna Evropskemu parlamentu za široko podporo, ki jo je izrazil v poročilih, o katerih razpravljamo danes. Komisija je zlasti zadovoljna, da poročilo gospe Lévai poziva Svet in Parlament, da izvedeta sistematične ocene učinka predlaganih predlogov sprememb, ki imajo lahko pomembne učinke. V zvezi s tem smo se že dogovorili novembra 2005 v skupnih medinstitucionalnih pristopih.

Komisija prav tako poziva Svet in Parlament, da potrdita predlog gospoda Doorna in v nadaljevanju prilagodita svoje delovne metode, da se lahko nekatere naloge, ki zadevajo poenostavitev zakonodaje, hitro izvedejo. Ne nazadnje nam ni v pomoč, če projekti ostanejo nedokončani.

Glede na različne instrumente, ki so v poročilu gospoda Medine Ortege povzeti kot mehko pravo, želi Komisija poudariti, da običajna zakonodaja ni vedno najbolj primerna rešitev. Še enkrat poudarjam načelo, da morajo biti zakoni sprejeti le, če je nujno potrebno. Na voljo imamo druge instrumente, pri čemer njihovo uporabo jasno urejajo pogodbe Skupnosti, in tudi tiste, ki so namenjeni le za podlago prihodnji zakonodaji. V imenu celotne Komisije vam lahko resnično obljubim, da v vseh instrumentih, ki jih uporabljamo, popolnoma upoštevamo pravice Parlamenta in bomo Parlament izčrpno obveščali za medsebojno spoštovanje med institucijami.

Naj končam s ponovitvijo besed predsednika Barrosa v tem parlamentu lanskega aprila o temeljnem načelu. Evropska zakonodaja je seveda edinstvena in je značilnost Evropske unije, ker smo pravna skupnost. Evropsko združevanje temelji na zakonodaji. Le zakonodaja lahko zagotavlja svoboščine, ki jih imajo danes Evropejci, in le zakonodaja lahko zagotavlja gospodarstvo z zanesljivimi in poštenimi parametri. Državljani Evrope imajo pravico pričakovati ne le boljše zakonodaje, ampak najboljšo zakonodajo, ki je mogoča.

PREDSEDUJOČA: DIANA WALLIS
Podpredsednica

  Gunnar Hökmark (PPE-DE), Pripravljavec mnenja odbora za ekonomske in monetarne zadeve. – Gospa predsednica, najprej se želim zahvaliti poročevalki o boljši pravni ureditvi v Evropski uniji gospe Lévai in odboru za pravne zadeve za sprejetje številnih predlogov, ki jih je pripravil odbor za ekonomske in monetarne zadeve, kar zelo cenimo.

To je področje, na katerem je zelo enostavno doseči soglasje glede cilja. Vendar to ni predmet te razprave: predmet razprave je, kako doseči rezultate. V okviru tega mora biti vloga Komisije poudarjena. Odbor za ekonomske in monetarne zadeve je predlagal, da Komisija vodi letno spremljanje rezultatov zmanjšanja upravne obremenitve za 25 % do leta 2012. Vloga Komisije je prav tako pomembna pri omogočanju izbire ob razpravi o zakonodaji ali na primer za samourejanje ali medsebojno priznavanje ter pri zagotavljanju, da imamo takšno zakonodajo, in pri razveljavitvi zakonodaje, ki ni skladna z lizbonskim postopkom, kar je Komisija že naredila.

Želimo, da Komisija prepozna proces Lamfalussy kot dobro izkušnjo, ki je finančne trge odprla v skladu z dejanskimi razmerami. Vendar želimo poudariti tudi lastno odgovornost Komisije v neposrednem stiku z državljani, da zagotovi poenostavitev in boljšo pravno ureditev v zvezi s financiranjem raziskav, podporo, državno pomočjo, subvencijami različnih vrst in javnimi naročili. Komisija ima na tem področju svojo vlogo. Upamo tudi, da bo Komisija ponovno obravnavala zamisel o možnosti pravice do ukrepanja za državljane, ko se države članice odločijo za čezmerno urejanje. Pomembno je vzpostaviti ravnovesje ob vse obsežnejši birokraciji v vseh lokalnih in nacionalnih organih ter, lahko dodamo, tudi v institucijah Evropske unije. Eden od načinov za to bi bila možnost pravice do ukrepanja za državljane.

  Ole Christensen (PSE), pripravljavec mnenja odbora za zaposlovanje in socialne zadeve. – (DA) Gospa predsednica, zakonodajno okolje, v katerem delujejo podjetja, je odločilno za konkurenčnost, trajnostno rast in uspešnost zaposlovanja v zvezi z ustvarjanjem več in boljših delovnih mest. Kot sem dejal v odboru za zaposlovanje in socialne zadeve, seveda podpiramo izvajanje odpravljanja odvečne zakonodaje, vendar se moramo prepričati, da je odpravljena zakonodaja zares nepotrebna. Kot član odbora za zaposlovanje in socialne zadeve menim, da bo odgovor odvisen od tega, ali se bo kakovost delovnih mest v Evropi poslabšala ali izboljšala.

Boljšo pravno ureditev podpiram le, če je namen oblikovanje bolj pregledne in prilagodljive zakonodaje in ne če v resnici pomeni deregulacijo. Ključno je, da se izvede brez škodovanja zdravju in varnosti delavcev. Določeni cilj 25-odstotnega zmanjšanja je negotov, ker je bil izbran naključno. Če je zakonodaja odvečna, se ne smemo zaustaviti pri 25 %. Vendar se v celoti popolnoma strinjam s ciljem naloge in priznavam, da nepotrebna upravna obremenitev EU ogroža učinkovitost in verodostojnost zakonodaje EU. Pozivam Komisijo, da poveča uporabo socialnega dialoga, ki je pomembno orodje za doseganje cilja boljše pravne ureditve.

  Elspeth Attwooll (ALDE), pripravljavka mnenja odbora za regionalni razvoj. – Gospa predsednica, govorila bom izrecno o poročilu gospe Lévai. Njej in odboru za pravne zadeve čestitam za odlično delo in se jim zahvaljujem za vključitev toliko vsebine in oblike našega mnenja.

Čeprav imajo dokončno odgovornost za skladnost z zakonodajo Skupnosti države članice, je dejansko izpolnjevanje zahtev večinoma naloga drugih organov, kot so regionalni in lokalni organi ter specializirane agencije. To lahko pomeni zagotavljanje lastne skladnosti in/ali skladnosti drugih s podobnimi uredbami in direktivami. Razen tega imajo v zvezi z določenimi direktivami ustavne regije svojo vlogo v postopku prenosa.

Odbor za regionalni razvoj želi v skladu s tem poudariti pomen obsežnih posvetovanj na vseh stopnjah zakonodajnega postopka, vključno s pripravo ocene učinka, da se omogoči upoštevanje nacionalnih, regionalnih in lokalnih različic. Poudarjamo tudi pomen razširjanja informacij. Zlasti pozivamo k naprednemu usmerjanju pri prenosu direktiv in za zagotovitev smernic za izvajanje v zvezi z uredbami. Model za slednje je vodnik o državni pomoči, ki ga je pripravil GD za konkurenco.

Prav tako pozivamo k uporabi jasnega in razumljivega jezika v zakonodaji ter k zagotavljanju primerjalnih tabel pri prenosu direktiv za zmanjšanje tveganja za čezmerno urejanje. Menimo, da bomo s temi in drugimi ukrepi, ki jih priporoča poročilo, pravzaprav vsa štiri poročila, veliko dosegli za boljšo pravno ureditev v EU.

  Andreas Schwab (PPE-DE), pripravljavec mnenja odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov. – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, naj začnem z opravičilom. Nisem opazil, da je predhodni govornik odsoten in se je čas govora spremenil. Hvala, da ste mi zdaj omogočili govor.

Bil sem poročevalec mnenja odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in po poglobljenem posvetovanju je odbor soglasno sprejel to stališče. Najprej bi poudaril, da smo imeli v okviru odbora dogovor, da je mehko pravo, oziroma kakor koli želimo poimenovati te ukrepe, ki se zdaj vedno pogosteje uporabljajo v evropski in tudi nacionalni zakonodaji, postalo običajna praksa, ki omogoča prilagodljiv in zato hiter odziv na nov razvoj dogodkov, zaradi česar se ne sme kritizirati samo po sebi.

Do neke mere smo se tudi strinjali, da Komisija, če se obravnava na evropski ravni, uporablja mehko pravo v posameznih primerih, kot sredstvo za izogibanje priložnosti sodelovanja zakonodajnega telesa, kot določa zakon. To je po našem mnenju glavna težava v zvezi z mehkim pravom. Razpravljali smo tudi o dejstvu, da je Parlament potrdil pritožbo proti Komisiji v enem primeru, ker smo potrdili, da se je takšno izogibanje zares zgodilo.

Menimo, da danes zakonodajno telo potrjuje mehko pravo na tako različne načine, da moramo vedno jasno razlikovati med tem, kar se na eni strani resnično pojavi na trgu v obliki zelene knjige, z drugimi besedami, kar je preprosto načrtovano kot priprava na nadaljnjo zakonodajo, in na drugi strani, kar je resnično potrebno za prožno zakonodajo v okviru mehkega prava.

Kot člani odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ne ugotavljamo nobenega zakonodajnega, neposrednega vpliva takšne zelene ali bele knjige, ampak menimo, da mora zakonodajno telo ob sprejetju nove zakonodaje vedno sprejeti tudi novo odločitev.

Ne nazadnje se razprava ne osredotoča le na mehko pravo, ampak tudi na druga merila za boljšo pripravo zakonodaje, pri čemer menim, da na veliko področjih zagotovo nismo napredovali toliko, kot zdaj domnevajo državljani na podlagi medijev, zaradi česar imajo vse vključene institucije, Parlament, Svet in Komisija, odgovornost, da na tem področju napredujejo hitreje.

  Gary Titley, v imenu skupine PSE. – Gospa predsednica, želim začeti s tremi navedbami za določitev okvira te razprave. Prvič, ne smemo pozabiti, da birokracija za eno osebo lahko drugi osebi pomeni ključen del zakonodaje. Drugič, ne smemo pozabiti, kot je izjavil komisar Verheugen, da 50 % upravne obremenitve v zvezi z zakonodajo EU dodajo države članice. Nazadnje je najpomembneje, da sama Evropska unija pomeni postopek poenostavitve, ker smo z eno zbirko pravil, namesto s 27 zbirkami, bistveno zmanjšali stroške v primerjavi s stanjem pred sprejetjem veliko zakonov Evropske unije.

V zvezi s tem mora biti zakonodaja jasna, enostavna za razumevanje in izvajanje ter prilagodljiva za spreminjajoče se razmere. V preteklosti ni bilo vedno tako in včasih se je pojavilo vprašanje, ali je celotno prizadevanje za oblikovanje in izvajanje dela zakonodaje na nek način preseglo koristi te zakonodaje. Zato bi podprl poskuse Komisije v prizadevanju za boljšo pravno ureditev in poenostavitev ter zlasti za oblikovanje odbora za oceno učinka.

Pomembno je, da pri tem vse institucije spoznajo svojo vlogo. Za Parlament ali Svet je sicer dobro, da dogmatično razpravljata o boljši pravni ureditvi, dokler, v zvezi s predlogi sprememb, sami ne vidimo učinka teh predlogov sprememb. Odgovornost parlamenta je tudi preučevanje veljavne zakonodaje in njena poglobljena analiza, da se ugotovi, ali je bil dosežen želen učinek. Mesece mučno obravnavamo ta ali oni predlog spremembe, vendar za ugotavljanje, ali je imela zakonodaja želeni učinek, pogosto ni nobenega prizadevanja. Zato upam, da bi lahko kot Parlament okrepili prizadevanje za sodelovanje v tem postopku.

  Jan Mulder (ALDE). – (NL) Gospa predsednica, prav tako začenjam z zahvalo vsem poročevalcem za njihova izjemno zanimiva poročila. Zelo pomembno je, da se Parlament veliko posveča temu vprašanju, in se v celoti strinjam s komisarjem, da ima veliko državljanov v Evropi vtis, da vsa slaba zakonodaja izhaja iz Bruslja. Nacionalni poslanci prepogosto trdijo, da ne morejo pomagati, da to zakonodajo uveljavlja Bruselj. Storiti moramo vse, kar je v naši moči, da to čim prej ovržemo.

To je prvič, da sem govoril o vprašanju iz odbora za pravne zadeve, pri čemer v tej razpravi sodelujem predvsem zaradi velikega zanimanja za to temo. Sam sem član odbora za proračun in odbora za proračunski nadzor. Lansko leto smo v odboru za proračun odobrili predlog, ki sem ga oblikoval za vzpostavitev organa, kar je pilotni projekt, za oceno upravne obremenitve neodvisno od Komisije. Torej to pomeni, da je Parlament menil, da notranja ocena v Komisiji ni zadostovala. Popolnoma se strinjam z gospodom Doornom, da moramo imeti organ izven Komisije, ki bo ocenil učinke zakonodaje. Besedilo v proračunu, ki sta ga medtem odobrila Svet in Parlament, bo za Komisijo vodič za sprejemanje nadaljnjih ukrepov. Prav tako je odbor za proračunski nadzor pripravil poročilo, ki je bilo sprejeto julija na plenarnem zasedanju.

Podpiramo cilj 25-odstotnega zmanjšanja upravne obremenitve, kar sta potrdila tudi komisar in gospod Doorn, pri čemer seveda ne smemo dovoliti, da zakonodajo, ki smo jo ravnokar razveljavili, ponovno sprejmemo kot novo zakonodajo. Pomembno je, da vso zakonodajo preučimo pred letom 2013 in ugotovimo, ali je odvečna. Komisija mora objavljati redna poročila ali druga obvestila, ki navajajo dosežke. Ukrepi Komisije in ukrepi za zmanjšanje upravne obremenitve morajo biti pregledni. Notranje preoblikovanje Komisije se lahko izkaže kot nujno.

Končno, zahvaljujem se gospodu Verheugnu za izjemno sodelovanje z njegovimi oddelki pri razvoju pilotnega projekta, ki ga je ta parlament sprejel lansko leto.

  Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospa predsednica, s prevzemom besede v imenu skupine UEN v tej razpravi o boljši pripravi zakonodaje v Evropski uniji bi rad opozoril na naslednja vprašanja.

Prvič, avtorji zagovarjajo boljšo pripravo zakonodaje, z namenom povečanja učinkovitosti, uspešnosti, kohezije in preglednosti zakonodaje Unije. Zato mora biti proces v skladu z naslednjimi pogoji, pri čemer podpiram to stališče:

– bistveno je, da Svet, Komisija in Evropski parlament sodelujejo pri zadevi;

– o zadevi mora potekati obsežno in odprto posvetovanje z vsemi zainteresiranimi stranmi, vključno s podjetniki, lokalnimi organi in nevladnimi organizacijami, pri čemer želim poudariti pomen takšnega posvetovanja;

– organi Skupnosti morajo imeti večjo odgovornost za proces priprave zakonodaje, pri čemer je treba izboljšati celotno preglednost procesa;

– vsaka ocena zakonodaje, ki ima namen poenostavitve, mora gospodarskim in socialnim vprašanjem pripisati enak pomen ter upoštevati vprašanja v zvezi z varovanjem zdravja in okolja;

– razen tega proces poenostavitve zakonodaje ne sme povzročiti znižanja standardov, ki so določeni v sedanjem pravnem redu Unije.

Drugič, avtorji prav tako poudarjajo, da se je treba pri oblikovanju predpisov izogibati nepotrebnim in nejasnim izrazom. Uporabljeni jezik mora biti nezapleten in enostaven za razumevanje. Hkrati mora biti terminologija natančna in zagotovljena mora biti pravna gotovost, da lahko zakonodajo Unije razumejo njeni državljani, ki zdaj štejejo skoraj 500 milijonov ljudi.

Tretjič, pozdraviti je treba odločitev, ki je bila sprejeta na spomladanskem zasedanju 2007 Sveta, da se do leta 2012 doseže 25-odstotno zmanjšanje upravne obremenitve v zakonodaji Unije. Lahko le upamo, da je ta cilj bolj stvaren in ima večjo možnost za uresničitev kot cilji lizbonske strategije.

Četrtič, prav tako je treba poudariti, da so poročila vsebovala predloge za nadomestne rešitve v zvezi z uvedbo nove zakonodaje. Slednja je vključevala samourejanje ali medsebojno priznavanje nacionalnih določb in tudi možnost, da se ne sprejme noben zakonodajni ukrep. Vsi ti predlogi zaslužijo podrobno obravnavo z vidika bistvenega povečanja zakonodaje Unije.

  Monica Frassoni, v imenu skupine Verts/ALE. – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, zahvaljujem se kolegom za trdo delo in opozorilo na še eno vprašanje. Čeprav je to zelo politično vprašanje, kot je dejal komisar Verheugen, je prav tako neprijetno in pogosto tehnično, pri čemer je obravnava tega vprašanja posebej zapletena, zlasti v primeru vprašanja, kaj lahko državljanom pomeni izraz „boljša pravna ureditev“ v praksi.

Zelo na kratko želim povedati, da se v zvezi s poročili gospoda Garganija in gospoda Medine moja skupina strinja skoraj z vsem. Vendar želim glede nadomestnih možnosti za zakonodajo, tako kot komisar, poudariti potrebo po pojasnilu, da je uporaba nadomestnih možnosti zelo nezadovoljiva, pri čemer se predvsem sklicujem na samourejanje in koregulacijo. Kot je navedel gospod Medina, se je najpomembneje osredotočiti na pravno in zakonodajno vrednost aktov.

Gospod Doorn se dobro zaveda, da jaz in moja skupina dvomimo o osredotočanju pozornosti na subsidiarnost in sorazmernost, torej na uvodno temo tega poročila, ter na upravne stroške. Menimo, da je vprašanje upravnih stroškov manjša težava v primerjavi s celotno zmogljivostjo naših predpisov in institucij za oblikovanje zakonodaje, ki je jasna, jo je mogoče uporabiti pošteno in uravnoteženo, je nedvoumna in predvsem ni odprta za različna tolmačenja. Razpravljanje o teh vidikih je vsaj tako pomembno kot razpravljanje o stroških.

Razen tega je že gospod Titley dejal, da so visoki upravni stroški očitno odvisni predvsem od držav članic, in menim, da se temu ne posveča dovolj pozornosti. Na primer, želim izvedeti, koliko bo stalo, gospod Verheugen, da storite vse, kar se od vas zahteva? Odbori, poročila, spremljanje, vse to stane in če resnično želimo vzpostaviti tako veliko strukturo, moramo vedeti, koliko bo to stalo.

  Daniel Strož, v imenu skupine GUE/NGL. – (CS) Gospa predsednica, komisar, menim, da je skupna razprava o vseh poročilih, ki jih povezuje skupna tema ustvarjanja in preučevanja sekundarne zakonodaje Skupnosti, zelo pozitiven korak.

Želim na kratko komentirati poročilo gospoda Garganija. Verjamem, da je poročilo na splošno zelo dobro, in zato priporočam, da ga Parlament sprejme. Popolnoma se strinjam s predlogom, da mora biti strategija poenostavitve pravnega okolja politična prednostna naloga. Vendar v zvezi s tem menim, da je nujno okrepiti vlogo Evropskega parlamenta v zakonodajnem postopku. Pri tem mislim, da mora imeti Parlament enako pobudo za pripravo zakonodaje kot Komisija, kar bi nedvomno pozitivno vplivalo na proces poenostavitve in izboljšanja kakovosti pravnega okolja v Evropi.

Prav tako želim izraziti zadržke v zvezi s cilji, ki jih je določila Komisija in ki določajo, da je treba razen zakonodaje Skupnosti zmanjšati tudi nacionalno zakonodajo za 25 % do leta 2012. Časovni načrt za poenostavitev v obdobju 2006–2009 zagotavlja 43 pregledov, 12 kodifikacij, 26 drugih ukrepov in 8 razveljavitev. Vendar hkrati le na področju kodifikacij pričakujemo 500 novih zakonodajnih pobud. Zato menim, da načrti Komisije za zmanjšanje sekundarne zakonodaje Skupnosti niso stvarni.

  Jens-Peter Bonde, v imenu skupine IND/DEM. – (DA) Gospa predsednica, zahvaljujem se odboru za pravne zadeve in poročevalcu za temeljito poročilo o „mehkem pravu“ – sporna beseda, ki na srečo v danščini ne obstaja. Sem poročevalec za isto področje v skupnem parlamentarnem odboru za evropski gospodarski prostor, v katerem popolnoma podpiramo ugotovitve gospoda Medine Ortege. Leta 2005 so strokovnjaki Komisije za notranji trg izdali priporočilo o zaščiti avtorskih pravic za skladatelje in avtorje. To so usklajevali z generalnim direktoratom za konkurenco v primeru proti agencijam za pravice. Danskemu društvu za avtorske pravice KODA je stalno grozila kazen 10 % prihodka društva od leta 1973. Pozivam predsednika Komisije Joséja Manuela Barrosa, da ukrepa in zagovarja kulturno raznolikost.

Priporočilo in primer konkurence skupaj pomenita zavezujoče pravo in razlastitev, kar pomeni kršitev zakonodaje EU, namreč tak vpliv je mogoče doseči le z zakonodajo. Neizvoljeni izvršilni organ ne more sprejemati zakonov in razlastiti s priporočili in primeri konkurence. Namesto tega mora vložiti predlog direktive o avtorski pravici umetnikov in agencijah za pravice, kar smo zahtevali v poročilu Lévai. Kot izvoljeni predstavniki ljudi zastopamo potrošnike glasbe, umetnike, radijske, televizijske ustanove ter veliko malih in srednje velikih podjetij, ki se preživljajo z različnimi kulturnimi dejavnostmi. Zavračamo upravno zakonodajo v korist nekaj multinacionalk. Preden Komisija izda takšna priporočila se mora vedno posvetovati z izvoljenimi predstavniki.

  Andreas Mölzer, v imenu skupine ITS. – (DE) Gospa predsednica, seveda je zaželeno manj birokracije in več pravne jasnosti ter seveda je skrajni čas, da odpravimo stare in zastarele predpise in direktive. Če na primer govorimo o direktivi o optičnih sevanjih, ki je bila oblikovana predvsem za omejitev izpostavljenosti delavcev UV sevanju, seveda vsak, ki od začetka zanika vsaj malo zdravega razuma običajnemu državljanu, ne sme biti presenečen zaradi obtožb o upravni blaznosti in pretirani birokraciji EU, ki se zdaj kaže v pojavu zelo veliko agencij EU.

Nedvomno so državljani pametnejši kot priznava institucija EU in prav tako opažajo, da se razen regulativne vneme, pregovorna upravna blaznost, pojavlja tudi neke vrste deregulativna blaznost, in sicer v primeru pravic in varnosti državljanov. Torej nikogar ni mogoče obtožiti diskriminacije, na primer, muslimanom in drugim skupinam priseljencev se stalno skoraj dovoljuje kršitev zakona, hkrati pa je trg dela zaradi potrebe po neevropskih kvalificiranih delavcih vse bolj pod pritiskom, da se izogiba kolektivnim pogodbam in drugim socialnim pravicam. To je po mojem mnenju zares nesprejemljivo.

Državljani so prav tako upravičeno prizadeti zaradi ustave, o kateri so potekala pogajanja za zaprtimi vrati in je zdaj polepšano okrepljena, in zaradi pomanjkanja izražanja mnenja v različnih krogih širitve EU. Menim, da ukrepi v okviru gesla približati EU državljanom ne morejo odvrniti od pravih težav. Bruselj se mora naučiti priznati, če državljani rečejo „ne“, in mora svoje odločitve sprejemati na podlagi volje ljudi. Cilj mora biti zvezna Evropa subsidiarnosti, torej Evropa, v kateri prevladujejo demokracija, pravna država in preglednost ter s katero se lahko državljani spet končno poistovetijo.

  Irena Belohorská (NI). – (SK) Prvič, želim se osredotočiti na potrebo po kodifikaciji. V Evropski uniji obstaja veliko zakonodajnih predpisov, ki vplivajo na veliko družbenih odnosov. Ker jih je tako veliko, jih je preveč zapleteno in težko upravljati. Zakonodajni akti EU niso namenjeni le odvetnikom, uporabljajo jih tudi običajni državljani Evropske unije. V zvezi s tem je težava, ki zadeva povezave med temi akti in akti nacionalne zakonodaje.

Čeprav državljani Evropske unije poiščejo določen zakon, pogosto ne vedo, da so z njim temeljno povezani drugi akti EU. Zato predlagam podrobno obravnavo vprašanja kodifikacije zakonov, da bosta iskanje in poznejša praktična uporaba lažji.

Drugič, želim se osredotočiti na predloge sprememb, vložene v Evropskem parlamentu. Menim, da ni praktično „obogatiti“ prvotno besedilo EU s predlogi sprememb, ki so pogosto nesmiselni. Nekateri nimajo nobenega temeljnega vpliva na zadevno temo in pomenijo le jezikovne predelave. Nekateri razširjajo področje uporabe prihodnje zakonodaje tako, da povzročajo podvajanje zakonodaje in vnašajo zmedo. Rešitev težave se ne sme zagotoviti v več aktih Skupnosti, ker to povzroča nejasne razmere.

Posledično je lahko pogosto obseg spremenjenega zakonodajnega akta po obravnavi v Evropskem parlamentu skoraj dvakrat večji od besedila Evropske komisije, kar ne pomeni poenostavitve ali večje jasnosti. Kodifikacija mora temeljiti na načelih učinkovitosti, uspešnosti, odgovornosti, preglednosti in stalnosti.

  Klaus-Heiner Lehne, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, v imenu svoje skupine želim navesti le tri pripombe glede točk tega načela. Prva pripomba zadeva oceno učinka za zakonodajne predloge. Priznavam, da je bil od leta 1999, ko je Parlament prevzel pobudo za to vprašanje, in od leta 2003, ko je bil sprejet medinstitucionalni sporazum, o katerem se je pogajal naš predsednik gospod Gargani, dosežen bistven napredek. Vendar še vedno obstajajo pomanjkljivosti. Parlament zahteva, tako kot prej v veliko resolucijah, da se ocena učinka za zakonodajne predloge opravlja bolj neodvisno. Nikakor ne skrivam mnenja, da moramo razmišljati o tem, ali naj sprejmemo model ZDA neodvisne agencije, ki se vzpostavi zunaj Komisije in opravlja ocene učinka zakonodaje v skladu s standardiziranim postopkom, ne le za Komisijo, ampak tudi za vse druge institucije.

Vendar je še ena ključna točka na podlagi izkušenj odbora za pravne zadeve, da se ocene učinka dejansko ne izvajajo standardno za vsak predlog Komisije. Citiram lahko dva posebna primera iz generalnega direktorata za pravosodje in generalnega direktorata za notranji trg, ki se ju spomnim.

Prav tako menim, da je pomembno resno preučiti možnost izvajanja ocene učinka v postopkih komitologije, ker je pri tem pogosto birokracija rezultat odločitev komitologije in s tem povezanih obremenitev.

V zvezi z mehkim pravom popolnoma podpiram poročilo gospoda Medine Ortege. Seveda imamo v odboru za pravne zadeve vse bolj vtis, da Evropska komisija napačno uporablja instrument mehkega prava, da bi se izognila pravicam do soodločanja Parlamenta. Ni sprejemljivo, da se Komisija odloča kot zakonodajni organ na predlog generalnega direktorata za konkurenco o čemer se posvetuje s Parlamentom, vendar to ne velja za priporočila v zvezi z notranjim trgom.

V zadnji točki želim opozoriti na vprašanje poenostavitve. Nujno potrebujemo institucionalni sporazum o poenostavitvi, tako kot na drugih področjih, da si zagotovimo učinkovit postopek. Ne želimo si odpreti Pandorine skrinjice in namesto poenostavitve povzročiti še večjo zmedo.

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (PSE). – (PL) Gospa predsednica, z veseljem ugotavljam, da je v zadnjih letih Evropska komisija vedno bolj zaskrbljena zaradi kakovosti zakonodaje Unije. Komisija si na eni strani prizadeva zagotoviti pregledno in dostopno zakonodajo ter na drugi strani učinkovito in s pozitivnim vplivom na državljane in podjetništvo.

Boljši zakoni povečujejo koristi sodobne in učinkovite zakonodaje, medtem ko hkrati zmanjšujejo stroške izvajanja na najnižjo raven. Sporočilo Komisije z dne 14. novembra 2006 o strateškem pregledu boljše pravne ureditve v Evropski uniji skupaj z navedenim ciljem doseganja 25-odstotnega zmanjšanja upravne obremenitve do leta 2012 pomeni ključni prvi korak k reševanju težave na evropski in nacionalni ravni.

Sporočilo prav tako poudarja potrebo, da Svet in Evropski parlament zagotovita redne ocene učinka v zvezi z glavnimi spremembami predlogov in da se dodeli večji pomen predlogom v zvezi s poenostavitvijo zakonodaje v okviru kodifikacije in razveljavitve zastarelih zakonodajnih aktov. V povezavi s tem je zlasti pomembno vzpostaviti poseben Svet za obravnavo ocene učinka in za okrepitev izvajanja zakonodaje Skupnosti s preventivnimi ukrepi držav članic v začetni fazi izvajanja zakonodaje Skupnosti.

Za Evropski parlament je kot del rednega dela za boljšo pravno ureditev bistveno, da se vključi v medinstitucionalno razpravo in da deluje kot sozakonodajalec pri sprejemanju zakonodajnih aktov, ki izhajajo iz takega procesa. Pomembno je poudariti nova načela komitologije v tem parlamentu. Ta načela krepijo nadzor Evropskega parlamenta in Sveta nad izvršilnimi pooblastili Komisije in s tem prispevajo k poenostavitvi zakonodaje Skupnosti.

V zvezi z vlogo Komisije mora ta zahtevati od držav članic in ne le priporočati, da predložijo primerjalne tabele za pregled, zlasti zaradi lažjega preverjanja postopka prenosa direktiv v vsako državo članico. Prav tako je treba Komisijo pozvati, da v vloženih zakonodajnih predlogih uvede lahko razumljiv in pregleden jezik ter hkrati ohrani pravno gotovost in točnost terminologije.

  Leopold Józef Rutowicz (UEN). – (PL) Gospa predsednica, boljša priprava zakonodaje je zelo pomembna za usklajevanje ukrepov v Evropski uniji. Čestitam vsem poročevalcem za odlična poročila. Zahvaljujem se gospe Lévai ter gospodom Doornu, Garganiju in Medini Ortegi.

V veliko nacionalnih parlamentih in tudi v tem parlamentu je postala težnja po obravnavi čim več težav z zakonsko ureditvijo očitna. To pogosto izhaja iz prepričanja, da je mogoče vprašanja rešiti z oblikovanjem določbe. Pri tem poskušamo upoštevati vse argumente, lobistov in zadevnih posebnih interesov. Posledično so pravne določbe premalo pregledne ter jih državljani, podjetja in uprava težko razumejo. Na koncu postanejo obsežni dokumenti, ki so premalo pregledni in se težko prenesejo v zakonodajo vseh držav.

Boljša priprava zakonodaje mora vključevati uporabo zakonodajnih instrumentov z namenom doseganja ciljev iz Pogodbe. Koregulacija in samourejanje se lahko uporabljata za dopolnjevanje zakonodajnih ukrepov, vendar le, če zagotavljata boljše ali enako področje uporabe kot metode pri uporabi zakonodaje.

Boljša priprava zakonodaje in izogibanje obravnave čim več zadev z zakonodajo niso nova vprašanja, ampak jih je treba obravnavati čim hitreje. Rezultat vrednotenja zakonodajnih posledic, zagotavljanja terminološke natančnosti in pravne gotovosti, omejevanja uporabe kratic in neupravičeno predolgih uvodnih izjav mora biti boljša, sodobnejša, racionalnejša in učinkovitejša zakonodaja. Sprejeti ukrep bo bistveno zmanjšal upravne stroške, ki jih povzročajo Parlament, zainteresirane strani in tisti, na katere vpliva uvedena zakonodaja.

Uporaba tako imenovanega mehkega prava na podlagi prakse Skupnosti pomeni nadaljnji izziv. Mehko pravo ne zagotavlja popolnega pravnega varstva, ni zavezujoče in povzroča pravne zadržke. Na področjih za katera ima Skupnost zakonodajna pooblastila se ga ne sme uporabiti namesto zakonodajnih aktov. Vprašanja, ki jih zajemajo študije, imajo velik praktični pomen in zahtevajo nadaljnje hitre ukrepe. Uspeh boljše pravne ureditve bo odvisen predvsem od sodelovanja Evropske komisije s Parlamentom in Svetom.

  Roger Knapman (IND/DEM). – Gospa predsednica, ta skupna razprava zajema štiri poročila, ki so domnevno združena za zasnovo boljše pravne ureditve v EU. To je zagotovo protislovje. Čeprav je bilo o tem veliko napisanega in povedanega, je bilo jedro tega vprašanja v celoti prezrto. Poročilo gospoda Doorna najbolje povzema omejeno stališče do pojma boljše pravne ureditve. Nazadnje to poročilo navaja, da akcijskega programa Komisije za zmanjšanje upravne obremenitve za 25 % do leta 2012 „ni mogoče enačiti z deregulacijo in ne more voditi k spremembi ciljev politike in ravni želenih dosežkov, ki jih vsebuje zakonodaja Skupnosti“. Zato niti eno poročilo ne obravnava možnosti, da se dejansko zahteva manj predpisov ali celo neobstoj zakonodaje.

V tej razpravi tega pojma ne bo mogoče doumeti preprosto zato, ker bi bil zaradi tega razmišljanja Euroland prisiljen priznati, kar vemo že več let, da EU za podjetništvo ni ugodno okolje.

  Roger Helmer (NI). – Gospod predsednik, ko razpravljamo o boljši pravni ureditvi, moramo najprej opozoriti na obseg težave. Nihče si ne predstavlja vodenje sodobnega gospodarstva brez pravne ureditve, vendar je lahko pretirana pravna ureditev prav tako zelo škodljiva, kar dokazujejo številke Komisije. Podpredsednik Komisije Verheugen je lani v pogovoru za časnik Financial Times dejal, da je ponovno ocenil letne stroške pravne ureditve za gospodarstvo EU in da ti znašajo neverjetnih 600 milijard EUR. To je približno 5,5 % BDP EU.

Kaj pa priznane koristi trgovine enotnega trga? V zvezi s tem lahko spet obravnavamo številke Komisije. Komisija je koristi trgovine ocenila na 160 milijard EUR na leto. Z drugimi besedami, stroški pravne ureditve EU presegajo koristi enotnega trga za več kot trikrat. Regulativni sistem EU povzroča revščino in škoduje naši konkurenčnosti glede na globalizacijo.

Bojim se, da je vsa razprava o boljši pravni ureditvi le prikrivanje dodajanja enake vsebine. Ne potrebujemo boljše pravne ureditve, potrebujemo manj pravne ureditve.

Imam praktični predlog: dogovorimo se, da v naslednjem parlamentarnem mandatu ne sprejmemo nobene nove zakonodaje. Namesto tega sprostimo pooblastila institucij EU v zvezi z nalogo deregulacije. Opravimo ocene učinka, posvetujmo se z industrijo in nato odpravimo zakonodajo, ki nas ovira.

  Predsednica. − Hvala, gospod Helmer. Kolikor vem, sem bila danes zjutraj še ženska.

  Georgios Papastamkos (PPE-DE). – (EL) Gospa predsednica, želim se osredotočiti na predloge sprememb, ki sem jih vložil odboru za ustavne zadeve in so bili vključeni v besedilo mnenja odbora o uporabi mehkega prava.

Mehko ali „neobvezujoče“ pravo je splošno sprejeta oblika skupne evropske regulativne politike na podlagi dialoga, ki vključuje usklajevanje, sodelovanje, pogajanje in hierarhijo. Glavna ugotovitev je, da so se instrumenti mehkega prava, ki niso zavezujoče narave, vendar kljub temu imajo nekatere posredne pravne rezultate, izkazali kot primerni za učinkovito ureditev nekaterih področij dejavnosti Skupnosti, v okviru pogodb Skupnosti in ob upoštevanju zahtev iz teh pogodb.

Prav tako menim, da je treba instrumente mehkega prava uporabljati kot pripravljalne instrumente za zavezujoče zakonodajne akte. Ob začetku veljavnosti jih zamenjajo uradni zakonodajni akti, pri čemer prispevajo k razlagi in uveljavitvi zakonodaje Skupnosti.

Vendar poudarjam, da bi pretirana uporaba instrumentov mehkega prava opozorila na spremembo enotnega modela Evropske skupnosti v tradicionalno mednarodno organizacijo. Mehko pravo ne sme biti nadomestek, kjer je bistveno sprejeti zavezujočo zakonodajo Skupnosti, ki je seveda v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti.

Kot sem poudaril v enem od sprejetih predlogov sprememb, si mora Komisija posebej prizadevati za zagotavljanje preglednosti, prepoznavnosti in javne odgovornosti v postopku odobritve nezavezujočih aktov Skupnosti ter zagotavljati večjo uporabo ocene učinka v procesu odločanja.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE). – (RO) Gospa predsednica, komisar, na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta je bilo predlagano zmanjšanje birokracije Skupnosti in nacionalne birokracije za 25 % do leta 2012. Države članice morajo razviti načrt za opredelitev in zmanjšanje upravnih stroškov z izogibanjem pretirani pravni ureditvi pri prenosu zakonodaje Skupnosti v nacionalno zakonodajo. Za zagotavljanje boljše pravne ureditve morajo imeti prednost predlogi za poenostavitev zakonodaje, zmanjšanje števila normativnih aktov in ohranitev le zelo nujnih prepisov. Neobvezne zakonodajne instrumente (mehko pravo) je treba razviti v sodelovanju z demokratičnimi institucijami, pri čemer jih je treba uporabljati zelo previdno, brez nadomeščanja zakonodaje Skupnosti, po potrebi. Za zakonodajo, ki jo je lahko razumeti in uporabljati, so bistvene študije vpliva in posvetovanje zadevnih strank, zlasti ob upoštevanju socialnega učinka zakonodajnih predlogov. Informacijsko tehnologijo je treba uporabljati za zmanjšanje upravnih stroškov in za zagotovitev preglednosti zakonodajnega procesa. V prihodnosti bo evropska pogodba državljanom Evropske unije prek nacionalnih parlamentov omogočila izvajanje nadzora nad izpolnjevanjem načela subsidiarnosti v okviru zakonodajnih predlogov.

  Marek Aleksander Czarnecki (UEN). – (PL) Gospa predsednica, dura lex, sed lex je latinsko geslo, ki ga verjetno pozna večina odvetnikov. Prevede se „zakon je krut, a je (še vedno) zakon“. Danes razpravljamo o mehkem pravu, ki opredeljuje poseben pristop, vendar ni pravno zavezujoč. To je izraz političnih izjav, resolucij, izjav Sveta, sklepov predsedstva, vendar takšne določbe niso zavezujoče. Seveda lahko mehko pravo uporablja Evropsko sodišče za tolmačenje določb. Zato je to vrsta prava, čeprav Sodišče navaja, da naj ne bi imelo pravno zavezujočega učinka, tudi v zvezi z osebami za katere velja. Vendar morajo v praksi nacionalna sodišča upoštevati priporočila pri reševanju sporov. To pravo pomaga pri razlagi sprejete nacionalne zakonodaje, zagotavljanju njenega izvajanja in dopolnjevanju zavezujočih določb Skupnosti.

Poročevalec je zagotovil zelo kritično analizo nezavezujočih pravnih določb. Zlasti se šteje kot neprimerno izvajanje teh določb s strani Komisije. Poročevalec poudarja, da bi bilo v razmerah, v katerih ima Skupnost zakonodajno oblast, za organ, kot sta Svet ali Parlament, primerno sprejeti zakon, ki upošteva načela subsidiarnosti in sorazmernosti. Strinjam se s poročevalcem, da je edini način za zagotavljanje možnosti uporabe in izvajanja zakonodaje sprejetje določb v okviru institucionalnih postopkov iz Pogodbe.

  Nils Lundgren (IND/DEM). – (SV) Gospa predsednica, kot podlago za sodelovanje v EU so države članice podpisale več pogodb, ki določajo temeljna pravila o urejanju, kaj EU je in kaj mora EU storiti. To se imenuje primarna zakonodaja in institucijam EU ni dovoljeno sprejemati odločitev, ki ne temeljijo na primarni zakonodaji.

Parlament želim opozoriti na resolucijo poročevalca Manuela Medine Ortege, v kateri poziva Komisijo, da se izogiba izrazu mehko pravo. Kot vsi vemo so mehko pravo nezavezujoči dokumenti Komisije za pojasnjevanje direktiv na različnih področjih politike. Na srečo in ne na žalost, kot navaja gospod Ortega, imajo države članice glasovalne pravice na področjih, kjer popolno usklajevanje zakonodaje pomeni le nemogočo željo federalistov. Zakonodaja Skupnosti je zavezujoča le na področjih, na katerih so države članice same prenesle pravice za odločanje na Skupnost.

  Tadeusz Zwiefka (PPE-DE). – (PL) Gospa predsednica, pozdravljam dejstvo, da so bile pobude v zvezi s poenostavitvijo zakonodaje prvič vključene v delovni in zakonodajni program Komisije za letošnje leto. Boljše zakonodajno okolje ter jasna in učinkovita zakonodaja sta bistvena pogoja za zagotavljanje boljšega izvajanja zakonodaje. To bo izmenoma vplivalo na stopnjo gospodarske rasti in ustvarjanje delovnih mest ter tako koristno prispevalo k uspehu lizbonske strategije.

Prav tako ne smemo pozabiti, da je v veliko primerih dosedanji način oblikovanja zakonodaje Skupnosti med državljani držav članic sprožil pojav ideje o oddaljeni birokratski strukturi. Ta struktura se dojema kot ravnodušna za reševanje težav s katerimi se srečujejo običajni ljudje ali za poenostavljanje življenja, pri čemer te razmere dobro izkoriščajo evroskeptiki.

Očitno poenostavitev ne sme biti omejena na evropsko raven. Poenostavitev mora potekati tudi na nacionalni ravni, da se koristi poenostavitve Skupnosti ne izgubijo zaradi nacionalnih predpisov. Odločno podpiram pozive Evropski komisiji, da spremlja ta proces tudi na nacionalni ravni.

Seveda poenostavitev zakonodaje sama po sebi ne zagotavlja boljše kakovosti zakonodaje. Ugotoviti moramo, ali tako imenovano mehko pravo pomeni učinkovit instrument v smislu Skupnosti. Vsi se zavedamo, da sedanji model mehkega prava zahteva obveznost prenosa v nacionalne sisteme. To ni povezano le z višjimi stroški, ampak ima tudi velik vpliv na jasnost in učinkovitost zakonodaje prav na nacionalni ravni.

Razen tega to povzroča resne težave na področju sodne prakse, ker podaljšuje čakalne dobe zaradi potrebe po obravnavi pristranskih vprašanj na Sodišču Evropskih skupnosti. Strinjam se z izjavo, da tako imenovano mehko pravo prepogosto pomeni dvoumen in neučinkovit instrument, ki lahko negativno vpliva na zakonodajo Skupnosti in institucionalno ravnovesje. Ne sme se ga uporabiti kot nadomestilo za želeno, vendar nesprejeto zakonodajo.

Učinkovit sistem ocenjevanja učinka zakonodajnih aktov je osnovni pogoj za zagotavljanje visoke kakovosti in učinkovite zakonodaje Skupnosti ali nacionalne zakonodaje. Menim, da je treba na tem področju še veliko narediti, in želim izkoristiti priložnost v tej razpravi, da poudarim, kako pomembna je popolna neodvisnost institucije, ki je pooblaščena za izvajanje ocene učinka.

Boljša priprava zakonodaje mora pomeniti tudi vključevanje Evropskega parlamenta v medinstitucionalno razpravo in vključevanje kot sozakonodajalca.

  Andrzej Jan Szejna (PSE). – (PL) Gospa predsednica, pozdravljam dejstvo, da namenjamo vedno več pozornosti kakovosti ustrezne zakonodaje Evropske skupnosti. Za slednjo velja nadzor glede preglednosti, dostopnosti in učinkovitosti. Vendar ne smemo pozabiti, da boljša priprava zakonodaje vključuje vse vidike zakonodajnega procesa, od začetne ideje do vzpostavitve in izvajanja. Zato moramo ob razpravljanju o boljši pravni ureditvi v skladu s tem preučiti vsako raven uprave. Ne smemo dovoliti nepotrebne rasti upravne strukture z vsemi obremenitvami, ki jih povzroča.

To ne velja le za evropsko upravo, ampak tudi za upravo na ravni držav članic. Zato morajo Evropska unija in države članice vzpostaviti ambiciozno strategijo za zmanjšanje upravne obremenitve, ob upoštevanju, da takšne obremenitve izhajajo iz evropske in nacionalne zakonodaje. Seveda so države članice odgovorne, da razvijejo in izvajajo programe za poenostavitev upravnih ukrepov in zagotavljanje več sistematičnih ocen socialnih in gospodarskih učinkov izvajanja zakonodaje Skupnosti.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD BIELAN
Podpredsednik

  Diana Wallis, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, mislila sem, da moj govor ne bo prišel na vrsto in vam ga bom morala poslati pozneje, vendar si močno želim sodelovati v imenu svoje skupine. Očitno so to štiri zelo pomembna poročila, o katerih smo razpravljali v zvezi z boljšo pripravo zakonodaje. Čeprav ni pogosto, moram reči, da soglašam s kolegi na desni strani parlamenta, ko pravijo, da je oblikovanje štirih poročil o boljši pripravi zakonodaje malce pretirano, kajne? Ali ni mogoče oblikovati enega, jasnega in preprostega poročila?

Svoje pripombe želim osredotočiti na vprašanje o mehkem pravu in poročilu gospoda Medine Ortege. Mehko pravo povzroča skrbi. Uporaba mehkega prava je lahko zelo koristen postopek, vendar lahko povzroči zmedo, nejasnost in težave. Gospod Medina Ortega si v poročilu prizadeva za jasnost, kar odobravam, vendar bo med zakonodajalci vedno obstajala želja po uporabi nadomestnih zakonodajnih metod, razen zavezujočega prava.

Priznati moramo, da država ne zmore vsega, vendar moramo ob tem priznanju zelo jasno opozoriti na nevarnosti uporabe mehkega prava. Najprej, značilnost mehkega prava je izogibanje zakonodajalcu, Parlamentu, demokraciji, kar je popolnoma nesprejemljivo, kot so že omenili kolegi iz odbora za pravne zadeve. Zavedati se moramo te nevarnosti in zagotoviti, da se to ne zgodi. Videli smo zelo jasen primer z zelo pomembnim projektom v zvezi z evropskim pogodbenim pravom, o katerem je treba nujno razpravljati tudi politično, vendar je bil zaradi načina obravnave predložen kot mehko pravo.

Ob uporabi mehkega prava ali nadomestnih metod v zvezi s sodišči in dostopom do sodišč obstajajo dodatne težave. Če uporabljamo nadomestne metode, pogosto govorimo o nadomestnih sistemih za reševanje sporov na evropski ravni, jih državna struktura prav tako ne podpira. Eden od mojih volivcev se je nedavno vrnil s počitnic v drugi državi EU. Pri najemu avtomobila je bil prikrajšan in je moral uporabiti nadomestni sistem, podjetje za najem avtomobila pa ni želelo sodelovati. V tem primeru sistemi mehkega prava, ki jih ne podpira zavezujoče pravo, izneverijo državljane in ne zagotavljajo pravice.

Če si želimo EU, ki zagotavlja pravico s sprejeto zakonodajo in z dostopom do sodišč, moramo biti zelo previdni v zvezi z mehkim pravom in zagotoviti, da ga država na nek način še vedno podpira.

  Günter Verheugen, podpredsednik Komisije. − (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zelo sem hvaležen za široko podporo, ki ste jo izrazili v tej razpravi, vendar želim pojasniti nekaj točk. Najprej, boljša pravna ureditev ni isto kot deregulacija. To moram odločno ovreči. Kot sem že dejal, to ni odbor za deregulacijo; evropsko združevanje temelji na zakonodaji, ne na odpravljanju zakonodaje. Boljša pravna ureditev je točno to, kar pove njeno ime: njen cilj je izboljšati pravno ureditev, jo posodobiti, poenostaviti, oblikovati bolj pregledno in predvsem bolj dovzetno za potrebe malih in srednje velikih podjetij. Pogosto so ta podjetja izpostavljena enakim obremenitvam kot velike družbe, kar ni pošteno.

Zlasti želim potrditi, kar je dejala gospa Frassoni, da ne gre za zniževanje standardov. Če obravnavamo veliko pobud, ki jih je do zdaj predlagala Komisija, boste ugotovili, da ni niti enega primera, v katerem je Komisija predlagala zniževanje standarda ali poslabšanje ravni evropskega združevanja, ki je bila dosežena. Namen je le doseči cilje, ki jih vi, Evropski parlament, obravnavate kot politično nujne, vendar na bolj preprost, posodobljen in cenejši način. To želim pojasniti.

Očitno je v zvezi s statistiko veliko zmede. Pravzaprav sem precej presenečen. Naj poskusim pojasniti. Poenostavitev je stalen program, ki se nenehno krepi. Komisija trenutno obravnava 143 pobud za poenostavitev, od katerih jih je približno polovico že sprejela; tj. 67 pobud je bilo sprejetih. Te pobude zajemajo veliko število temeljnih aktov skupaj z naknadnimi prepisi. Torej, imamo 143 pobud za poenostavitev, kar pomeni, da to zadeva več tisoč aktov. Pri tem je namen, kot sem že navedel, pregledati veljavno zakonodajo in ugotoviti, ali je še vedno primerna za sedanje razmere. Navsezadnje je jasno, da je treba po približno 50 letih evropskega združevanja to nujno storiti.

V zvezi s stroški je stvar drugačna. Pogosto ponavljanje gospoda Helmerja še ne pomeni, da so njegove trditve pravilne. Predvidevam, da ni prisoten, vendar bi to želel enkrat za vselej pojasniti. Upravne obremenitve za podjetja se opredeljujejo kot stroški evropskih podjetij zaradi vodenja evidenc ter statističnih in informativnih obveznosti in zaradi evropske, nacionalne ali regionalne zakonodaje. Ti stroški skupaj znašajo 3,5 % evropskega bruto nacionalnega proizvoda, čeprav to zajema vse tri ravni: evropsko, nacionalno in regionalno. Zdaj že imamo razčlenitev izvora teh stroškov: približno 35 % neposredno izhaja iz evropske zakonodaje, 15 % iz prenosa evropske zakonodaje v nacionalno zakonodajo, preostalih 50 % pa nastane izključno na nacionalni ravni.

Seveda je popolnoma napačno trditi, tako kot trdi gospod Helmer, da EU stane gospodarstvo 350 milijard EUR in da notranji trg nima toliko koristi, torej stroški pravne ureditve EU presegajo koristi enotnega trga. S spoštovanjem, to je sleparija in je usmerjeno na nevednost ljudi, ne upošteva dejstva, da bi brez zakonodaje EU še vedno imeli nacionalno zakonodajo, tudi v Združenem kraljestvu, in to, kot vemo, v posebej velikih količinah. To bi bilo zagotovo še dražje.

Naj podam primer, koliko obsegajo masovna poenostavitev in potencialni prihranki evropske zakonodaje. V Evropi smo imeli v 27 državah 1 400 različnih delov tehnične zakonodaje o brezžičnih sistemih. To pomeni, da je moralo podjetje v Združenem kraljestvu, ki je proizvajalo posebne brezžične sisteme, poznati 1 400 posameznih delov nacionalne zakonodaje. V skladu s predlogom Komisije je ta parlament sprejel zakonodajo, ki je poenostavila teh 1 400 določb in jih preoblikovala v en sam del zakonodaje. Izračunali bi lahko natančen prihranek, ki smo ga s tem omogočili podjetjem, vendar je celotno sporočilo jasno.

Zmanjšanje za 25 % je popolnoma dosegljivo. S tem predlogom smo predložili 10 hitrih ukrepov, da dokažemo, da je v tehničnem smislu to precej enostavno. Vse kar morate storiti je, da pregledate veljavne uredbe in ugotovite katere statistične in informativne obveznosti ter obveznosti vodenja evidenc obstajajo in ali jih na podlagi sedanje prakse dejansko še potrebujemo v takem obsegu. V veliko primerih ugotavljamo, da jih nikakor ne potrebujemo v takem obsegu ali da je zaradi sodobnih informacij in komunikacijske tehnologije vse veliko lažje.

Dosegli bomo teh 25 % in to bo povzročilo dobiček 1,5 % BNP za evropsko gospodarstvo. To ima seveda makroekonomsko razsežnost, ker v Evropski uniji ni veliko gospodarskih programov, ki imajo pozitiven 1,5-odstoten gospodarski učinek. Mimogrede bi rad povedal, da bomo dosegli zelo visok učinek rasti, če bo vse po načrtih in se novo čezatlantsko sodelovanje (odprava trgovinskih ovir v čezatlantski trgovini) uspešno zaključi.

Menimo, da je bilo za vas to pojasnilo pomembno, da vemo o čem govorimo. Poudarjam vse, kar je bilo tukaj izrečeno v zvezi z oceno učinka. To je bistvo vsega, pri čemer je pravilo Komisije naslednje: nobenega novega predloga brez obsežne ocene učinka in nobenega novega predloga brez ocene učinka, ki jo je pregledal odbor za oceno učinka. Če se to pravilo občasno prekrši, menim, da ima Evropski parlament absolutno pravico, če že ne odgovornost, da na to kritično opozori. Brez ocene učinka zakonodajalec ne more ocenjevati praktičnih rezultatov svojega ukrepa.

Čeprav ocena učinka razkrije, da bo novi predlog povzročil stroške gospodarstvu ali državljanom, to nujno ne pomeni, da se bo ukrep opustil, ker so nekatere stvari pomembnejše od stroškov. V primerih varstva okolja, boja proti podnebnim spremembam, zmanjšanja odvisnosti od fosilnih goriv ali pospeševanja zdravja državljanov stroški niso pomembni. V takih primerih moramo storiti, kar je nujno. Kljub temu je Komisija dolžna v celoti obveščati Parlament o socialnih, okoljskih in gospodarskih posledicah vsakega novega predloga. Zato je ocena učinka tako pomembna.

Zelo natančno bomo preučili predloge, ki so bili tukaj vloženi. Najpomembnejšo točko, ki je bila že večkrat omenjena v tej razpravi, popolnoma podpiram: vse to je lahko uspešno le, če je to skupen projekt. To ne bo uspešno, če se obravnava kot spor med institucijami. Uspelo bo le, če bodo to vse tri institucije, Parlament, Svet in Komisija, skupaj podprle in postavile kot prednostno nalogo. To je edini način, da to prizadevanje uspe.

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v torek.