– Poročilo: Díaz de Mera García Consuegra (A6-0288/2007)

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Pred nami je pobuda Republike Finske, cilj katere je sprejetje pravil o analitičnih datotekah k veljavni zakonodaji.

Pravzaprav protokol iz leta 2003, ki je začel veljati aprila letos, spreminja naslov III Konvencije o Europolu, zlasti tisti del, ki zadeva odpiranje analitičnih datotek ter zbiranje, obdelavo, uporabo in brisanje osebnih podatkov v teh datotekah.

To pomeni, da bo treba v skladu s tem spremeniti izvedbena pravila, ki so bila sprejeta.

Zato je to potreben in ustrezen, čeprav začasen, ukrep.

Ukrep bo veljal omejeno obdobje, ker bodo z začetkom veljavnosti sklepa Sveta o ustanovitvi Evropskega policijskega urada vsi prejšnji predpisi odpravljeni.

– Skupni predlog resolucije: Naravne nesreče (RC-B6-0323/2007)

  Hubert Pirker (PPE-DE). - (DE) Gospod predsednik, glasoval sem za to resolucijo, vendar bom izpostavil eno točko, in sicer sklicevanje na vzpostavitev evropske enote za civilno zaščito. V Evropskem parlamentu smo nagnjeni k temu, da se na določene dogodke odzovemo tako, da takoj pozovemo k ustanovitvi nove institucije ali vzpostavitvi nove funkcije.

V tem primeru je treba znova jasno povedati, da se odgovornost za obvladovanje naravnih nesreč državam članicam ne more in ne sme odvzeti: v prvi vrsti so države članice odgovorne in pristojne za sprejemanje preventivnih ukrepov ter zagotavljanje najboljše opreme in najboljšega usposabljanja za gasilske službe, da se lahko učinkovito spopadajo z naravnimi nesrečami. Države članice lahko le v izjemnih primerih, kot je velika katastrofa, zaprosijo Evropsko unijo za posredovanje, podporo in solidarnost. Vendar morajo glavno odgovornost nositi države članice.

  Agnes Schierhuber (PPE-DE). - (DE) Gospod predsednik, glasoval sem za resolucijo o naravnih nesrečah, ker se je znova izkazalo, da Evropa v teh ekstremnih razmerah ni neranljiva in potrebuje solidarnost EU. Vendar nekaj mora biti jasno: močno je treba izboljšati usklajevanje in ne sme se zgoditi, da bi države članice EU za dodatno pomoč morale prositi tretje države, ker jim mi potrebne pomoči ne bi mogli zagotoviti. Izziv za države članice je razviti bolje organizirane strukture pomoči, zlasti tiste, ki vključujejo prostovoljce, na primer z zagotavljanjem najboljšega možnega usposabljanja in opreme za gasilske službe.

Odstranjevanje mrtvih hišnih in divjih živali je velika težava, ki jo je treba čim prej rešiti, da bi preprečili izbruh bolezni in zmanjšali okoljsko škodo.

  Andreas Mölzer (ITS). - (DE) Gospod predsednik, tudi jaz sem glasoval za resolucijo, čeprav menim, da ti grozljivi gozdni požari ne bi smeli biti vzrok za ustanavljanje novih institucij EU. Menim, da niti evropska agencija za civilno zaščito niti evropska enota za posredovanje v primeru nesreč ne bosta mogli nuditi učinkovite zaščite pred naravnimi nesrečami v EU. Bolj verjetno je, da se bo povečala birokracija in zvišali stroški.

Zato moramo izboljšati mednarodno sodelovanje, da bomo bolje pripravljeni na prihodnje naravne nesreče, ter ustrezno vzdrževati gasilske službe in gozdove, da se bo obseg naravnih nesreč v prihodnosti zmanjšal.

  Glyn Ford (PSE). - Gospod predsednik, povedati moram, da na seznamu glasovanja moje skupine ta resolucija o naravnih nesrečah opisuje gozdne požare, vendar so naravne nesreče poleti v Evropi obsegale več kot to in v svoji regiji želim izpostaviti najhujše poplave v več kot sto letih. Tretjina milijonov ljudi je bila brez pitne vode več kot teden dni. 4 000 je bilo močno poškodovanih in več deset tisoč ljudi je bilo treba evakuirati, pri čemer so skupni stroški znašali 150 milijonov EUR.

Upam, da bo moja vlada zaprosila za pomoč Evropsko komisijo, da se okrožju in mestom v moji regiji ter drugod v Britaniji omogoči, da dejansko dobijo nekaj nadomestila za stroške, ki jih bo zagotovo morala poravnati zelo majhna skupina prebivalstva.

  Predsednica. − Naslov predloga resolucije je „naravne nesreče“ in je bil popravljen.

  Linda McAvan (PSE). - Gospod predsednik, rada bi samo ponovila, kar je dejal gospod Ford o naravnih nesrečah v Združenem kraljestvu. Ljudje se morda tega ne zavedajo, ampak poplavljenih je bilo 40 000 stanovanjskih nepremičnin. Poškodovanih je bilo devetsto šol. Glavne železniške proge so še vedno zaprte. Poškodovana so bila kmetijska zemljišča, vključno s 75 % posevki graha v Združenem kraljestvu. V moji regiji Yorkshire in Humber je bilo prizadetih več tisoč ljudi in veliko se jih še vedno ne more vrniti na svoja zemljišča.

Vlada Združenega kraljestva je zdaj zaprosila za solidarnostno financiranje, zato od Komisije pričakujemo hiter odziv, hkrati pa želimo, da vse institucije EU določijo podnebne spremembe kot glavno prednostno nalogo. Ko bomo v naslednjih nekaj mesecih v Parlamentu obravnavali velik del zakonodaje, upam, da bodo kolegi upoštevali naravne nesreče tega poletja in zagotovili prispevek k reševanju dolgoročnega vprašanja podnebnih sprememb, ter upam, da se naravne nesreče v takem obsegu ne bodo ponovile.

  Nirj Deva (PPE-DE). - Gospod predsednik, tudi jaz bi rad podprl zahtevek za sredstva Evropske komisije. Moja regija, jugovzhodna Anglija, je utrpela enako škodo, zlasti Oxfordshire in deli Berkshira, zato sva s kolegom gospodom Hannanom pri Evropski komisiji vložila zahtevek za sredstva za izredne razmere. Vstal sem zato, da bi Komisijo pozval k pospešitvi financiranja izdatkov in povrnitve v običajno stanje moje regije, jugovzhodne Anglije.

  Françoise Castex (PSE), v pisni obliki. – (FR) Z glasovanjem za resolucijo o naravnih nesrečah, ki so se zgodile to poletje, sem želel izraziti solidarnost z družinami žrtev in tistimi, ki živijo v opustošenih regijah. Zahvaljujem se tudi vsem strokovnjakom, prostovoljcem in lokalnim organom, ki so pomagali pri gašenju ognja in reševanju žrtev poplav.

Menim, da je treba za obnovo zelo prizadetih regij čim prej sprejeti ukrepe nujne pomoči Skupnosti, zlasti finančne. Obnoviti moramo proizvodni potencial prizadetih območij, spodbuditi ustvarjanje delovnih mest in sprejeti ustrezne ukrepe za poravnavo socialnih stroškov, ki so nastali zaradi izgube delovnih mest in drugih virov dohodka.

Še vedno sem zaskrbljena nad vedno večjim številom naravnih nesreč zaradi izrednih vremenskih razmer, ki jih strokovnjaki pripisujejo podnebnim spremembam, ki povzročajo globalno segrevanje. Zato Komisijo pozivam k ukrepanju, da se zagotovi skladnost z obveznostmi iz kjotskega sporazuma in njihovim učinkom.

  Den Dover (PPE-DE), v pisni obliki. − Medtem ko podpiramo in glasujemo za skupni predlog resolucije o naravnih nesrečah, imamo britanski konservativci pomisleke glede oblikovanja „evropskih sil“ (odstavek 9), ker verjamemo, da se morajo zmogljivosti za preprečevanje in hiter odziv osredotočati na sredstva držav članic.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Menimo, da je to dobra resolucija, zato predlagamo, da glasujemo za njo vsi, vendar moramo opozoriti na to, da ne vključuje nobenih pomembnih predlogov (kljub sklicevanjem na prejšnje resolucije EP) in poudarja druge, s katerimi se ne strinjamo.

Zato moramo vztrajati pri pregledu uredbe o solidarnostnem skladu, da bo zajemala regionalne nesreče, zagotovila mehanizme za pomoč ljudem, prizadetim v nesreči, in pri pogozdovanju, pri čemer mora biti poudarek na preprečevanju velikih nesreč, ki jih povzročajo podnebne spremembe. Evropska unija mora vzpostaviti in financirati sistem javnega kmetijskega zavarovanja, ki bo kmetom v času izrednih razmer, kot so suša, požari in poplave, zagotovil minimalne osebne prejemke.

Bistveno je izbrati politiko preprečevanja za obravnavanje naravnih nesreč, ki zlasti prizadenejo sredozemsko območje, ter uvedbo radikalnih sprememb skupne kmetijske politike za boj proti zmanjševanju števila malih in srednje velikih kmetij in družinskih kmetij s spodbujanjem kmetijske proizvodnje, biotske raznolikosti in obdelave zemlje.

Dvomimo o mehanizmu Skupnosti za civilno zaščito, ker se lahko izkaže za še en način omejevanja nacionalne suverenosti, na primer na področju upravljanja z naravnimi viri, zlasti gozdom in gozdnato pokrajino.

  Genowefa Grabowska (PSE), v pisni obliki. − (PL) Že nekaj let jesensko zasedanje Parlamenta odpremo z razpravo o tragičnih posledicah naravnih nesreč, ki so poleti prizadele Evropo. Suše, vročinski vali, poplave in požari pustošijo Evropo. Če k temu dodamo še industrijske katastrofe, ki jih povzročajo naravne sile, lahko ugotovimo, da se državljani Evrope ne morejo braniti pred uničujočo močjo narave.

Letos je v požarih v Grčiji umrlo več kot 60 ljudi, veliko družin je izgubilo vso imetje in uničenih je bilo na tisoče hektarjev gozdnih površin in oljčnih nasadov. To je zelo tragična slika. Vem, kaj takšna tragedija pomeni. Mojo državo so prizadele poplave in v tragičnih rudarskih nesrečah je umrlo veliko ljudi. Zato izražam sočutje in evropsko solidarnost družinam in ljubljenim osebam žrtev naravne nesreče v Grčiji ter prebivalcem regij, ki so jih prizadeli požari.

Hkrati menim, da si Evropa vpričo teh dogodkov neukrepanja ne more privoščiti. To pa ne pomeni le finančne pomoči EU za obnovo prizadetih regij. Najprej moramo v EU vzpostaviti učinkovitejši mehanizem preprečevanja in zgodnjega opozarjanja, ki bo zagotovo vplival vsaj na zmanjšanje učinkov nesreč, če že ne bo omogočil, da se jim izognemo. Čeprav je za zaščito prebivalcev pred nesrečami odgovorna vsaka država članica, moramo razmisliti o učinkovitejšem spremljanju nacionalnih politik obvladovanja kriznih razmer ter mogoče celo o skupni enoti za hitro posredovanje.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Globoko obžalujemo žrtve obsežnih gozdnih požarov spomladi, zlasti v Grčiji, in izražamo solidarnost z njihovimi družinami in vsemi, ki so jih požari prizadeli.

Zdaj so potrebna dejanja, ne besede. EU mora za izpolnjevanje materialnih potreb ljudi, prizadetih v požaru, ter za spodbujanje socialne, gospodarske in okoljske obnove prizadetih regij uporabiti potrebne finančne instrumente in sredstva.

Glede na zgoraj povedano, poudarjam nekatere predloge, ki smo jih predložili leta 2003 in leta 2005 in so še vedno pomembni:

– ohraniti upravičenost regionalnih nesreč do pomoči iz solidarnostnega sklada;

– priznati naravne nesreče na sredozemskem območju, kjer je zabeleženih več kot 90 % gozdnih požarov in suš;

– vzpostaviti program Skupnosti za zaščito gozdov in gozdnato pokrajino pred požari;

– preučiti možnost za vzpostavitev sklada za odpravljanje posledic nesreče na področju kmetijstva;

– posebno pozornost nameniti regijam z najbolj omejenimi možnostmi v primeru naravnih nesreč.

Na koncu poudarjam, če bi vedno večja proračunska sredstva za vojaške namene namesto tega namenili za preprečevanje in boj proti naravnim nesrečam ter obnovi prizadetih območij, bi zmanjšali pojavnost teh nesreč in njihove posledice.

  Carl Lang (ITS), v pisni obliki. – (FR) Konec avgusta je Grčijo prizadela najhujša naravna nesreča do zdaj. V ogromnih požarih, ki so zajeli velik del Peloponeza, je umrlo 63 ljudi, poginilo 40 000 glav živine, zgorelo 250 000 oljk ter več sto tisoč hektarjev gozda.

Trije dnevi žalovanja, ki jih je razglasil predsednik vlade Kostas Karamanlis, ne morejo prikriti dejstva, da država, v kateri je nevarnost požarov nekaj običajnega, ni uspela zaščititi prebivalcev in pomagati vaščanom, ki so jih obkrožili požari.

Povsod so bili dokazi pomanjkanja ljudi in opreme ter neuspešnega načrtovanja in usklajevanja operacij. Tako kot prejšnja vladajoča stranka PASOK tudi vlada Nove demokracije ni storila ničesar, da bi preprečila obseg in tragične posledice požarov. Tudi ko so požari že izbruhnili po vsej Grčiji, je predsednik vlade brez obotavljanje in le iz političnih razlogov razglasil, da bodo splošne volitve potekale, kot je bilo načrtovano. V podporo Grkom, ki so bili žrtve svojih politikov, upajmo, da bodo v prihodnosti neodgovorne vlade zamenjale odgovorne.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem za resolucijo o poletnih naravnih nesrečah in zlasti pozdravljam obstoj solidarnostnega sklada EU, ki je na voljo za pomoč državam članicam pri odpravljanju posledic takšnih nesreč. Gre za uporaben izraz solidarnosti, ki je v resnično pomoč državam in državljanom EU, ko jo najbolj potrebujejo.

  Sebastiano (Nello) Musumeci (UEN), v pisni obliki. − (IT) Hudi požari, ki so to poletje prizadeli zlati Grčijo in Italijo in v katerih je umrlo več ljudi ter bilo uničenih več tisoč hektarjev gozdnate pokrajine in kmetijskih površin, znova opozarjajo, da morajo enote civilne zaščite držav članic bolje usklajevati ukrepe za hitro posredovanje.

Zato je zdaj jasno, da je treba ustanoviti evropsko agencijo za civilno zaščito, ki bo usklajevala in upravljala z ukrepi za odpravo ali preprečevanje vzrokov nesreč.

Ta agencija, ustanovitev katere je avtor že večkrat predlagal Komisiji na podlagi pozitivnih izkušenj ameriške zvezne agencije za obvladovanje izrednih razmer, ne bi bila odgovorna le za obvladovanje uničujočih požarov, ki vsako leto v sredozemskih državah povzročijo ogromno škodo, ampak bi bila odgovorna tudi za takojšnje ukrepanje za obvladovanje izrednih razmer, ki nastanejo zaradi različnih naravnih nesreč, kot so poplave, ki so pred kratkim prizadele Bolgarijo, ali nesreč, ki jih povzroči človek.

Poudariti je treba, da lahko nesreče prizadenejo več držav, pri čemer se Evropa ne sme zanašati le na velikodušnost prostovoljcev ali na pristojnosti in sredstva države, ki so jo nesreče prizadele, ampak mora imeti dovolj človeških in finančnih virov ter ustrezne opreme, da lahko takoj ukrepa.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Iz doslednosti s tem, kar smo zagovarjali v preteklosti in kar pričakujemo od evropskega solidarnostnega sklada, bom glasoval za to resolucijo. Vendar pri glasovanju ne gre le za doslednost.

Ena od številnih prednosti evropskega povezovanja je prednost obsega in ekonomije obsega, ki vključuje solidarnost. Na evropski ravni se lahko z nesrečami, ki jih ne povzroča neustrezno vodenje države, ampak narava in njena vedno večja nepredvidljivost, soočimo s solidarnostjo brez omejevanja pristojnosti držav članic in njihovih vlad.

Vendar pri tem ne smemo zanemariti človeškega dejavnika, in sicer v primeru požiga ali kadar je za te nesreče in za okrepitev njihovih posledic krivo prostorsko načrtovanje. Zato menim, da moramo pregledati veliko naših politik, zlasti na področju upravljanja z gozdom in gozdnato pokrajino ter razvoja podeželja. Poleg tega moramo pregledati tudi naše okoljske ukrepe, da človeku preprečimo, da postane še bolj uničujoč od narave.

  Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki. – (FR) V požarih, ki so konec avgusta pustošili po Grčiji, je umrlo več kot 60 ljudi, poleg tega je bilo uničenih več kot 184 000 hektarjev zemlje.

Evropa dogajanja ni le opazovala. Solidarnost je bila zagotovljena z evropskim instrumentom za hitro posredovanje, tj. skupnim sistemom civilne zaščite, ki smo ga sprejeli marca lani in v okviru katerega 30 držav državam, ki jih prizadenejo naravne nesreče ali nesreče, ki jih povzroči človek, zagotovi vire, kot je letalo za gašenje Canadair, cisterne in usposobljeno osebje (zelene baretke).

Nisem navdušen nad prenosom pristojnosti na evropsko raven, vendar menim, da je sistem civilne zaščite Skupnosti smiseln, ker naravne nesreče ne poznajo meja. To sem že večkrat ponovil v tem Parlamentu, zlasti v času hudih požarov na Portugalskem leta 2003.

Evropska unija mora pokazati svoje prednosti. Služi lahko kot model solidarnosti za vse državljane Evrope in ne le v primeru te nesreče.

  Gilles Savary (PSE), v pisni obliki. – (FR) Evropa se na nesreče, kot so katastrofalna nevihta decembra 1999, poplave v Srednji Evropi leta 2002, požari na Portugalskem in v Španiji leta 2004 ter zdaj požari v Grčiji, v katerih je umrlo več ljudi, Bolgariji in Romuniji, vedno odzove s sočutjem, pri čemer Komisija vsakič obljubi, da bo izboljšala svojo solidarnost in mehanizme pomoči.

V tem parlamentu sem 18 januarja 2000 pozval k vzpostavitvi enot Eurocorps za zaščito javne varnosti in to idejo je nato komisar Barnier obravnaval v svojem poročilu iz maja 2006.

V tem parlamentu smo zaman pozivali k obnovi uredbe iz leta 1992, v skladu s katero bi zagotovili sredstva za infrastrukturo in opremo za preprečevanje požarov, kot so požarni pasovi, dovozi in sistemi za spremljanje.

Zdaj ne smemo čakati na novo nesrečo, na še več žrtev. Uresničimo Barnierjev predlog. Imamo vojaške enote Eurocorps. Zagotovo lahko Evropa za zaščito njenih državljanov pred naravnimi in naključnimi nesrečami vzpostavi enote Eurocorps za zaščito javne varnosti.

Nato moramo države članice pozvati, da naredijo načrte za preprečevanje gozdnih požarov, ter jim pomagati pri njihovem financiranju iz posebnega finančnega instrumenta, podobnega tistemu v stari uredbi iz leta 1992.

Ob soočanju s podnebnimi spremembami je uvedba ambicioznih politik preprečevanja v interesu celotne Evrope.

– Poročilo: Lévai (A6-0273/2007)

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE). - (SK) Ker so regije glede na svojo vlogo v zakonodajnem procesu pogosto neposredno odgovorne za izvajanje in izvrševanje zakonodaje EU, so prizadevanja za boljšo pravno ureditev izredno pomembna. Nacionalni in lokalni organi na različnih ravneh, gospodarski in socialni partnerji, predstavniki civilne družbe in nevladnih organizacij morajo čim bolj aktivno sodelovati v postopku posvetovanja glede priprave zakonodaje EU.

Prav tako pomembna je njihova vloga pri ocenjevanju vpliva in učinka te zakonodaje na države članice. Ob upoštevanju lokalnih in regionalnih razmer in razlik se bo povečala kakovost, jasnost in preglednost predpisov, ki se pripravljajo. Na ta način se bomo izognili napačnim razlagam ter zamudam pri prenosu in izvajanju zakonodaje.

  Zita Pleštinská (PPE-DE). - (SK) V okviru mojega poslanskega mandata se srečujem s pritožbami državljanov, da nekatere države članice pri prenosu zakonodaje državljanom nalagajo obveznosti, ki presegajo zahteve zadevne zakonodaje. Zaradi nalaganja nepotrebnih upravnih bremen državljani nasprotujejo sprejemanju zakonodaje EU.

Glasovala sem za poročilo o boljši pravni ureditvi v Evropski uniji, ki vključuje moje predloge sprememb, ker omogoča obravnavanje evropske zakonodaje z novega vidika. Ker namen evropske zakonodaje ni bremeniti življenje državljanov EU, ampak ga olajšati, jo je treba pripraviti na preprost in razumljiv način, s poudarkom na kakovosti in ne količini. Poleg tega bodo državljani imeli veliko več zaupanja v evropski projekt, če bodo zadevne strani na vseh ravneh ustrezno in pravočasno seznanjene s prenosom zakonodaje EU.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo o boljši pravni ureditvi EU. Močno podpiram ureditev po čim nižjih stroških in na najbolj učinkovit način, da se pripomore k razvoju konkurenčnejšega evropskega gospodarstva ter da se istočasno zagotovijo boljši socialni, okoljski in gospodarski rezultati.

– Poročilo: Doorn (A6-0280/2007)

  Jonathan Evans (PPE-DE), v pisni obliki. − Britanski konservativci obžalujejo, da se odstavek tri zdi nejasen, ker podpira „vsako“ pobudo za izvrševanje zakonodaje Skupnosti.

Britanski konservativci podpirajo izvrševanje zakonodaje Skupnosti, vendar želijo analizirati in preučiti vsako pobudo, ki jo predlaga Komisija. Drugače pa menimo, da je to poročilo odlično zastavljeno.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo o najboljšem načinu oblikovanja zakonodaje in ureditve EU. Učinkovitejši in racionalizirani regulativni in pravni okviri bodo po vsej EU izboljšali socialne in gospodarske rezultate, ustvarili več delovnih mest ter izboljšali kakovost življenja.

– Poročilo: Gargani (A6-0271/2007)

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Poročilo navaja, da je poenostavitev zakonodajnega okolja z namenom zagotavljanja jasnosti, učinkovitosti in kakovosti zakonodaje predpogoj za doseganje cilja izboljšanja priprave zakonodaje, ki je ena od prednostnih nalog Evropske unije. Hkrati navaja, da je bilo v drug tekoči program, posebej namenjen kodifikacijam, vključenih 500 novih zakonodajnih pobud (približno 200 od njih le v letu 2007), kar kaže na zapletenost birokracije EU.

Poudarja tudi, da mora poenostavitev na evropski ravni spremljati ustrezna poenostavitev na nacionalni ravni, s čimer se zagotovi, da nacionalni predpisi ali tehnične ovire ne ogrozijo prednosti poenostavitve na ravni Skupnosti.

Vendar je treba razlikovati med izključno birokratskimi zadevami in primeri, ko so pravice lahko ogrožene.

Strinjamo se s predlogom, da naj Komisija enkrat za vselej sprejme prenovitev kot običajno zakonodajno tehniko, tako da bo za vsako pobudo na voljo celotno besedilo, tudi v primeru posebnih predlogov sprememb, z jasno označenimi novimi in nespremenjenimi deli, s čimer bo zagotovljena čitljivost in večja preglednost zakonodaje Skupnosti.

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem za resolucijo o boljši pravni ureditvi. Kot socialist nimam nič proti dodatni obremenitvi industrije, da se zaščitijo zdravje in varnost, okolje ali zviša minimalna plača. Kljub temu si želim stroškovne učinkovitosti. Britanski vladni urad je ocenil, da je Direktiva o izrabljenih vozilih, ki je začela veljati pred nekaj leti, imela gospodarske stroške v višini 400 milijonov GBP (590 milijonov EUR), pri čemer letno zagotavlja okoljske in socialne koristi na ravni 100 milijonov GBP (150 milijonov EUR). Če so te številke vsaj približno natančne, je bila ta direktiva politični in okoljski neuspeh. Želimo si stroške za industrijo (in družbo) z večkratnim povečanjem koristi, pri čemer se s stroški v višini 100 milijonov GBP zagotovijo koristi v višini 500 milijonov EUR. To bo doseženo z izvajanjem priporočil za prihodnjo analizo stroškov in koristi predlagane zakonodaje.

– Poročilo: Medina Ortega (A6-0259/2007)

  Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh in Inger Segelström (PSE), v pisni obliki. − (SV) Menimo, da lahko imamo in da še vedno potrebujemo oboje, tradicionalno zakonodajo in odprto metodo usklajevanja. Zato se ne strinjamo, da bi se odprta metoda usklajevanja uporabljala le v izjemnih primerih. Še naprej jo je treba uporabljati, kadar usklajevanje ni zaželeno ali uporabno.

Hkrati menimo, da mora Evropski parlament tesneje sodelovati pri uporabi odprte metode usklajevanja.

  Jonathan Evans (PPE-DE), v pisni obliki. − Britanski konservativci podpirajo širok pritisk poročila Medine Ortega, ki določa jasne omejitve glede spodbujanja in izvajanja zakonodaje Skupnosti.

V zvezi z odstavkom 18 želimo pojasniti, da konzervativci ne podpirajo tesnejšega evropskega povezovanja, ampak se strinjajo, da zdaj obstaja nezaupanje v institucije EU, ki bi ga lahko ti predlogi zmanjšali.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Strinjamo se samo z eno točko poročila, in sicer, da je pojem nezavezujoči pravni instrumenti (instrumenti mehkega prava) po običajni praksi dvoumen in škodljiv in se ga ne bi smelo uporabljati v dokumentih institucij Skupnosti.

Takšni instrumenti mehkega prava, ki jih je mogoče uporabiti kot razlagalna ali pripravljalna orodja za zavezujoče pravne akte, se ne smejo obravnavati kot zakonodaja in se jim ne sme pripisovati učinkovitost glede ustvarjanja norm, poleg tega je odločitev o njihovi uporabi odvisna od posamezne države članice, zlasti kadar ti instrumenti pojasnjujejo razlago nacionalnih ukrepov, ki so bili sprejeti z namenom njihovega izvajanja, ali kadar je njihov namen dopolnitev zavezujočih določb Skupnosti.

Očitno je, da tako imenovani nezavezujoči pravni instrumenti ne morejo nadomestiti pravnih aktov in instrumentov, ki so na voljo za zagotavljanje kontinuitete zakonodajnih postopkov. Zato mora Komisija, preden predlaga kakršne koli ukrepe v zvezi z instrumenti mehkega prava, posebno pozornost nameniti vplivu mehkega prava na potrošnike ter njihovim možnostim za vlaganje pravnih sredstev.

  Daniel Strož (GUE/NGL), v pisni obliki. − (CS) To poročilo je zelo pomembno z vidika izboljšanja in poenostavitve pravnega okolja Skupnosti. Poudariti želim, da je pomembno zlasti v smislu krepitve vloge Evropskega parlamenta v zakonodajnem procesu ter odprave pomanjkanja demokracije. Poleg tega v celoti podpiram predlog o vzpostavitvi metod posvetovanja z Evropskim parlamentom o sprejetju tako imenovanih nezavezujočih pravnih aktov, zlasti zaradi njihove pogoste uporabe. Pogosto so obravnavani kot nejasni in neučinkoviti, medtem ko z njihovo prekomerno uporabo Komisija morda presega svoje pristojnosti. Poleg tega lahko ti akti v javnosti ustvarjajo občutek evropske „nadbirokracije“.

Poročilo priporoča tudi, naj se mehko pravo ne uporablja v uradnih dokumentih Skupnosti in naj se razlika med dura lex in mollis lex ne prizna, ampak menim, da to nista pomembni vprašanji. Razlika med zavezujočimi in nezavezujočimi akti Skupnosti je dejstvo in to priporočilo njihovega obstoja ali vsebine ne spreminja. Poleg tega, ker mehka pravila sekundarne zakonodaje Skupnosti niso pravno zavezujoča, to še ne pomeni, da so brez pravne vrednosti. Pomislite na primer na njihovo pomembnost pri razlaganju pravnih aktov. Poleg tega je lahko organ Skupnosti, ki v skladu s svojo obveznostjo ne izda priporočila ali ne izrazi mnenja, obtožen neukrepanja. Vendar zadnja tehnična pripomba ne zmanjšuje pomembnosti poročila kot celote.

– Poročilo: Toubon (A6-0295/2007)

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). - (PL) Gospod predsednik, danes smo potrdili poročilo, ki vključuje revizijo delovanja skupnega trga Evropske unije. Zaradi skupnega trga, ki obsega prosti pretok oseb, storitev, kapitala in blaga, sta se zelo povečala gospodarska rast in zaposlovanje ter izboljšala konkurenčnost evropskega gospodarstva.

Vendar je treba za izboljšanje njegovega delovanja odpraviti obstoječe ovire in nepotrebne predpise. Na žalost nekatere države omejujejo pretok delovne sile iz novih držav članic. Pomembno je tudi, da naše državljane, vlagatelje in poslovneže seznanimo s koristmi in priložnostmi, ki jih ponuja skupni notranji trg.

Enoten trg brez meja ali omejitev je temeljni steber Evropske unije. Skupni trg z uvajanjem preglednih načel konkurence in spodbujanjem rasti podjetništva združuje našo celotno skupnost. Vendar mora skupni trg upoštevati socialno kohezijo, vprašanje zaposlovanja ter varstvo okolja in potrošnikov. Zlasti pomembno vprašanje so ukrepi za zmanjšanje upravnega bremena v Evropski uniji.

  Avril Doyle (PPE-DE). - Gospod predsednik, v odstavku 16 poročila gospoda Toubona je izraženo obžalovanje, da se ni dovolj poudaril potencialen prispevek jedrske energije. Moj glas proti temu temelji na predvidevanju, da se je nanašal na cepitev jedra, v zvezi s katerim imamo jaz in veliko drugih pomisleke glede odlaganja radioaktivnih odpadkov in posledic razgradnje. Podporo pa si zasluži vsak poudarek potencialnega prispevka zlitja jedra, čeprav je tu v prihodnje potrebnega še nekaj dela.

Odstavek 32 se med drugim nanaša na uskladitev na področju obdavčevanja in prav tako poziva Komisijo, da pospeši predloge glede skupne konsolidirane davčne osnove za pravne osebe. Irska delegacija skupine PPE-DE odločno nasprotuje vsakršni uskladitvi neposrednega obdavčevanja, vključno z obdavčevanjem pravnih oseb, in še naprej bomo zavračali predloge, ki slabijo to stališče. Zato se kljub številnim odličnim točkam poročila Toubona s kolegi vzdržujemo.

  Jan Andersson, Göran Färm in Inger Segelström (PSE), v pisni obliki. − (SV) Menimo, da poročilo uravnoteženo obravnava notranji trg, ter pozdravljamo zlasti določbe o presojah okoljskih in socialnih vplivov, na katerih morajo temeljiti nove pobude politike. Medtem ko se ne strinjamo s prispevkom jedrske energije in menimo, da poročilo ni jasno glede davčnih zadev. Na primer, nismo prepričani o pobudah, ki jih mora Komisija sprejeti na področju trošarin in davka na dodano vrednost, ter poudarjamo, da so za določanje ravni obdavčitve odgovorne države članice. Prav tako ni jasno, kateri ukrepi trgovinske zaščite so mišljeni v poročilu. Čeprav smo si želeli natančnejših določb o socialnih klavzulah, smo glasovali za to poročilo kot celoto, ker pozdravljamo revizijo in splošno usmeritev poročila.

  Liam Aylward, Brian Crowley, Seán Ó Neachtain in Eoin Ryan (UEN), v pisni obliki. − V prvih 10 letih je notranji trg gospodarstvu EU dodal 877 milijard EUR. Pripomogel je k oblikovanju 2,5 milijona delovnih mest. Ta dejstva sama po sebi izražajo uspeh notranjega trga.

Kot trgovinska država lahko ima Irska koristi le od v celoti delujočega enotnega trga. Zagotavljanje konkurenčnosti je zelo pomemben element mešanice politik v celoti delujočega enotnega trga. Ne strinjam se, da skupna konsolidirana davčna osnova za dohodke pravnih oseb ne bo ovirala konkurenčnosti EU, kot je navedeno v poročilu Toubona. Skupna konsolidirana davčna osnova za dohodke pravnih oseb je stranski izhod za davčno usklajevanje. Pomembno je, da lahko države članice za dosego svojih socialnih in gospodarskih ciljev različno uporabljajo obdavčitev in določajo različne davčne stopnje, kar bi davčno usklajevanje preprečilo.

Poročilo Toubona vključuje veliko ugodnih točk v zvezi z družbo znanja za trajnostno EU, EU, odprto svetu, in dobro pravno urejeno EU. Kljub temu sem se vzdržal zadnjega glasovanja, ker sem trdno prepričan, da je za EU najboljše spodbujanje davčne konkurence in ne davčnega usklajevanja.

  Françoise Castex (PSE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem proti poročilu o reviziji enotnega trga: premagovanje ovir in neučinkovitosti z boljšim izvajanjem in uveljavljanjem.

Ne strinjam se s pristopom poročevalca, gospoda Toubona, v skladu s katerim za odpiranje trga konkurenci ne bi bile določene omejitve ali socialna ureditev. Glasovala sem tudi proti nadaljnji liberalizaciji poštnih storitev, za katero se zavzema poročilo, in obžalujem, da so bili predlogi sprememb o socialni in davčni uskladitvi zavrnjeni.

Poleg tega obžalujem novo sklicevanje na uvedbo neomejenega čezatlantskega notranjega trga ter poudarjam, da je treba dati prednost zaščiti in spodbujanju evropskega socialnega modela.

Menim, da mora biti dokončna vzpostavitev enotnega trga urejena z zagotovili socialne zaščite za državljane Evrope, kar to poročilo, kot edini prispevek Evropskega parlamenta k reviziji enotnega trga, ne predlaga.

  Brigitte Douay (PSE), v pisni obliki. – (FR) Francoski socialisti so glasovali za poročilo gospoda Toubona o reviziji enotnega trga in njegovi prilagoditvi enaindvajsetemu stoletju, ker obravnava pomembne vidike, ki so včasih v razpravah o dokončni vzpostavitvi enotnega trga prezrti. Socialna in ozemeljska kohezija ter sodobne storitve splošnega pomena morajo biti povezane z dokončno vzpostavitvijo enotnega trga. Kljub temu smo glasovali proti odstavku 24 o liberalizaciji poštnih storitev. Poročilo poudarja tudi vprašanje varstva potrošnikov, ki je tesno povezano z dokončno vzpostavitvijo evropskega enotnega trga in ga je treba zagotoviti. Tudi okoljski vidik je treba vključiti v zahteve notranjega trga, ki ob upoštevanju teh splošnih načel predstavlja bogastvo Evropske unije.

Pomembna točka poročila so mala in srednje velika podjetja ter lajšanje njihovega dostopa na evropski notranji trg z vidika ključne vloge, ki jo ta podjetja in obrtna industrija imajo na področju evropskega zaposlovanja in inovacij.

Podpiram zlasti odločenost poročevalca pri dejavnem in učinkovitem ukrepanju proti ponarejanju, ki ogroža evropsko gospodarstvo.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Poročilo izraža neoliberalna načela, kar znova kaže, da Parlament zagovarja vedno večjo liberalizacijo, večji donos kapitala podjetij in finančnih skupin, ki že imajo 35 % dobička ali več.

Po naštevanju koristi enotnega trga (za velika podjetja in finančne skupine) izvemo, da še vedno obstaja protekcionistično vedenje in da ga je treba odpraviti ter doseči napredek na drugih področjih, kot so finančne storitve, davčna politika, promet, poštne storitve in energija, ki še niso v celoti liberalizirana in integrirana.

Z izkrivljanjem realnosti želijo prikriti dejanske učinke enotnega trga, kot so med drugim povečanje stroškov, zmanjšanje storitev in kakovosti storitev, izguba delovnih mest.

Poročilo poskuša spodbujati nadaljnjo liberalizacijo poštnih storitev, nadaljnji prenos politične moči z nacionalne na nadnacionalno raven in nadaljnje napade na pravice delavcev in potrošnikov, zato moramo glasovati proti njegovemu sprejetju.

  HélèneGoudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Stranka Junijska lista se strinja s poročevalcem, da je notranji trg ena izmed največjih zgodb o uspehu EU in da ga je treba še naprej razvijati in izboljšati.

Vendar nasprotujemo številnim posameznim predlogom poročila. Odločno nasprotujemo določbam o davčnem usklajevanju, pozdravljanju eura ter liberalizaciji poštnih storitev, ki so javne storitve in jih morajo urejati predvsem države članice.

Nazadnje se strinjamo, da je pravni položaj storitev splošnega pomena nejasen. Glasovali smo proti predlogu spremembe 12/rev., ki ga je vložila skupina PPE-DE, in predlogu spremembe 4, ki ga je vložila skupina PSE, ker bo določba iz teh predlogov sprememb dolgoročno omogočila nadaljnji prenos pristojnosti na Sodišče Evropskih skupnosti.

Na podlagi navedenih utemeljitev smo se odločili glasovati proti temu poročilu na končnem glasovanju.

  Malcolm Harbour (PPE-DE), v pisni obliki. − Britanski konzervativci so bili v ospredju kampanje za oblikovanje v celoti delujočega in učinkovitega enotnega trga. Pozdravljamo poročilo Toubona in njegovo odločno podporo nadaljnjemu ukrepanju za oblikovanje dinamičnega, navzven usmerjenega in prilagodljivega enotnega trga, ki bi istočasno zagotavljal resnične koristi za državljane.

V zvezi s tem je mnenje britanskih konzervativcev takšno, da mora davčna politika ostati pod popolnim nadzorom držav članic EU ter da politika „ena ustreza vsem“ na ravni EU ogroža gospodarsko dinamiko in svetovno konkurenčnost, ki sta ključnega pomena za prihodnost Evrope. Zato smo glasovali proti pozivom k skupni konsolidirani davčni osnovi za dohodke pravnih oseb.

  Anna Hedh (PSE), v pisni obliki. − (SV) Čeprav poročilo vsebuje nekaj pozitivnih določb, sem se odločila glasovati proti njegovemu sprejetju. Poleg določb o jedrski energiji, ki jih ne morem podpreti, poročilo kritizira trošarine in minimalno usklajevanje na področju potrošniških zadev, kar bi lahko v prihodnosti imelo negativne posledice za švedsko politiko do alkohola in varstvo potrošnikov. Pozdravljam revizijo, vendar sem si želela odločnejših določb v zvezi s socialnimi klavzulami, in menim, da poročilo ni tako uravnoteženo, kot bi moralo biti.

  Astrid Lulling (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za poročilo gospoda Toubona o reviziji enotnega trga in podpiram pozitiven pristop poročevalca k enemu izmed najpomembnejših stebrov Evropske unije. Štiri svoboščine, prosti pretok blaga, storitev, oseb in kapitala, ki sestavljajo enotni trg, je treba dodatno spodbujati in razvijati, da se zagotovi, da bodo vsi v celoti uživali prednosti enotnega trga.

Kar zadeva prosti pretok storitev, obžalujem, da večji poudarek ni bil namenjen pomenu načela države porekla, ki je bilo resno ogroženo že z direktivo o storitvah, pri doseganju pravega enotnega trga in ustvarjanju delovnih mest.

Prepričana sem tudi, da je izpolnjevanje načela države porekla za DDV na trženje na daljavo in e-poslovanje edina uspešna podlaga za skladen in pregleden davčni okvir, ki bo omogočal prosti pretok blaga.

Menim, da davčna konkurenca nikakor ne ovira dokončne vzpostavitve enotnega trga, ampak celo spodbuja gospodarske subjekte, da ščitijo svoje svoboščine v zvezi s prostim pretokom na enotnem trgu.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo o reviziji enotnega trga, ki jo pripravlja Komisija. Pozdravljam zlasti osredotočanje na izboljšanje pravne ureditve po vsej Uniji in zagotavljanje pravne varnosti za storitve splošnega pomena.

  Christel Schaldemose (PSE), v pisni obliki. − (DA) Danski poslanci skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu, gospod Rasmussen, gospa Thomsen, gospa Schaldemose, gospod Jřrgensen in gospod Christensen, so glasovali proti odstavku 18 v zvezi s pregledom pravnega reda Skupnosti o varstvu potrošnikov, ki ga je izvedla Komisija. Delegacija je prepričana, da je minimalna uskladitev potrebna kljub velikim razlikam v zagotavljanju varstva potrošnikov med državami članicami.

Delegacija se prav tako ne strinja z odstavkom 26, ki navaja, da sedanji sistemi davka na dodano vrednost in trošarin ovirajo dokončno vzpostavitev enotnega trga. Delegacija meni, da je med drugim besedilo v nasprotju z danskim sistemom trošarin.

Vendar delegacija želi poudariti, da podpira boljše izvajanje enotnega trga.

  Brian Simpson (PSE), v pisni obliki. − Želim pojasniti, da ne podpiram odstavka 32 poročila, ki poziva k širokemu davčnemu usklajevanju ali usklajevanju obdavčevanja dohodkov pravnih oseb, in prav tako uvodne izjave O, ki kritizira države članice, ki varujejo svoje posebne pravice v zvezi z obdavčevanjem. Državam članicam je treba omogočiti svobodno določanje svojih davčnih politik v okviru nacionalne fiskalne politike. Glasoval bom za del 2 odstavka 40, ker me skrbi, da pri številnih vprašanjih države članice z zakonodajo EU „pozlatijo“ svoje nacionalne zakonodaje in potem krivijo EU za vse poznejše kritike, ki jih morda doletijo.

Prav tako bom glasoval za del 2 odstavka 16, ki navaja, da se je premalo pozornosti namenilo jedrski energiji kot orodju za uravnoteženo obravnavanje podnebnih sprememb, in upam, da se bo lahko zdaj začela razprava na podlagi dejstev in ne strahov glede vloge jedrske energije pri vprašanju podnebnih sprememb kot del dobro uravnotežene energetske politike.

  Kathy Sinnott (IND/DEM), v pisni obliki. − Glasovala sem proti temu poročilu, ker so bili sprejeti predlogi sprememb v podporo davčnega usklajevanja in vključeni v poročilo. Odločno nasprotujem kakršnim koli ukrepom v podporo usklajevanja davkov po EU. Ti ukrepi se stalno poskušajo vriniti kot predlogi sprememb, celo v jedro poročil, in nasprotovala jim bom ob vsaki priložnosti. Komisija bi morala ob bližanju referenduma o reformni pogodbi bolj odkrito izražati svoje namene v zvezi s tem.