Predsednik. – Naslednja točka je razprava o šestih predlogih resolucije o Burmi(1).

  Laima Liucija Andrikienė (PPE-DE), avtorica. – (LT) S to razpravo in glasovanjem v resoluciji, ki se bo kmalu izvedlo, Evropski parlament opozarja države članice EU, druge institucije EU in mednarodno skupnost na položaj človekovih pravic v Burmi. Ta država se pogosto imenuje raj za turiste, vendar je za svoje prebivalce daleč od raja. Zadnja provokacija vladajočega režima svojih državljanov je bilo povišanje cen goriv za 500 odstotkov prejšnji mesec. Ni presenetljivo, da je takšna odločitev povzročila nezadovoljstvo in javne proteste, ki so bili in še vedno so okrutno zatirani. Veliko protestnikov je bilo pretepenih ter aretiranih, in, da bi se zavedli obsega, s katerim ta režim zatira svoje državljane ter moči, ki jo ima, se moramo samo spomniti dogodkov leta 1988, situacije v zvezi z dobitnico Nobelove nagrade za mir http://nobelprize.org/nobel_prizes/peace/laureates/1991, poskus njenega uboja leta 2003, in dejstva, da je od leta 1996 ta režim uničil več kot 3 000 vasi ter prisilno izselil več kot milijon ljudi. Za ta režim je značilna izredna okrutnost, ki vključuje posilstva, mučenje, prisilno delo in nabor otrok vojakov. Mednarodna skupnost vse to nedvomno spremlja in ne smemo dovoliti, da se nedavni dogodki razvijejo v represijo večjega obsega.

Zločine in kršitve človekovih pravic vladajočega režima v Burmi moramo ostro obsoditi. Izražamo svojo solidarnost s prebivalci Burme in zahtevamo takojšnjo izpustitev aretiranih protestnikov ter da se http://nobelprize.org/nobel_prizes/peace/laureates/1991 omogoči življenje, kot si ga zasluži, in svoboda delovanja. Danes imajo veliko odgovornost tudi določene druge države v tej regiji, kot sta Kitajska in Indija, ki lahko vplivata na mirno rešitev spora v Burmi.

  Paulo Casaca (PSE), avtor. – (PT) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, pred štirimi leti sem se v tej dvorani imel priložnost pritožiti zaradi očitne kršitve človekovih pravic v Burmi in izraziti upanje, da bomo v prihodnosti priča izboljšanju tamkajšnjih razmer.

To se na žalost ni zgodilo. Kljub temu, da so se načini kršitev človekovih pravic do neke mere spremenili, so se dejansko zelo poslabšali. Izključitev Mednarodnega Rdečega križa je pri tem zelo simbolična in ponazarja, da gre za popolnoma nesprejemljiv režim. Vendar moramo v Evropski uniji preučiti svojo politiko do takšnih kršitev: zelo nenavadno je, da v sedmih letih nismo imeli vrha z Afriko o Zimbabveju, kjer vlada izredno nasilen režim, ki ne spoštuje človekovih pravic. Vendar v zvezi z Burmo tega ne moremo reči: očitno so poslovni interesi v Aziji veliko bolj pomembni kot v Afriki. To se mi ne zdi sprejemljivo.

  Marios Matsakis (ALDE), avtor. – Gospod predsednik, Burmo zaznamuje sramotno dejstvo, da je na oblasti še danes trajajoča vojaška diktatura. V Burmi že 45 let vlada totalitarni vojaški režim. Nekdanjo britansko kolonijo Burmo je prizadelo izjemno težko postkolonialno obdobje, ki je ustvarilo pogoje za trdno vzpostavitev vojaške hunte.

Od leta 1962 državi vladajo vojaški poveljniki, prebivalcem pa so večkrat hudo kršili človekove pravice. Poleg tega so poveljniki s svojo neusposobljenostjo povzročili, da je Burma ena najrevnejših Azijskih držav in država, v kateri je korupcija v polnem razmahu. Povrh vsega je Burma postala negativen vpliv za preostanek sveta, saj je močno vpletena v obsežno trgovanje s heroinom, pri čemer je Burma glavna izvoznica te smrtno nevarne droge.

Vplivna osebnost v Burmi danes je general Than Shwe, oseba dvomljive psihične stabilnosti, ki naj bi bil zlobna in vase zaprta osebnost ter vraževeren, saj pogosto sprejema politične odločitve na podlagi posvetovanj z astrologi. Kljub temu je Burma država bogata z neprimerljivimi naravnimi danostmi, enakomerno plodno zemljo in bogata z mineralnimi viri ter zalogami olja in plina. Vse to je v središču zanimanja tujih vlagateljev. Vendar na žalost prebivalci Burme niso deležni dobička teh naložb, ki največkrat pristanejo v žepih diktatorjev ali njihovih sodelavcev.

Upanje, da se bo vrnila demokratična vladavina, se je pokazalo leta 1990, ko je Narodna liga za demokracijo zmagala na volitvah. Vendar je general zatrl vsak poskus demokracije, voditeljica NDL Aung San Suu Kyija pa ni smela prevzeti dolžnosti in je ostala v hišnem priporu, kljub mednarodnemu nasprotovanju.

Burma je bila že večkrat predmet resolucij tega parlamenta o človekovih pravicah in nekatere sankcije so uvedene že nekaj let. Vendar vsak poskus je bil neuspešen, največ zato ker burmanski način vladavine podpira Kitajska. Dejstvo je, da če želimo uresničiti demokratične spremembe v Burmi, moramo svoje prizadevanje in pozornost usmeriti na kitajsko vlado. Lahko pritisnemo na Kitajsko na primer s tem, da ji zagrozimo s trgovinskimi sankcijami in embargom na naložbe. Če bomo dovolj pogumni, da to izvedemo, potem imamo možnost, da izboljšamo razmere v Burmi. V nasprotnem primeru menim, da bo ta resolucija kot vse ostale pristale v košu za smeti generala Than Shweja.

  Marcin Libicki (UEN), avtor. – (PL) Gospod predsednik, kot je običajno, ob torkih popoldne razpravljamo o primerih kršitev človekovih pravic po vsem svetu. Če bi našteli vse države, družbe in narode, ki kršijo človeške pravice in so zato predmet naših razprav, bi jih bilo precejšnji delež našega planeta. Opozoriti je treba, da se kršitve človekovih pravic ne dogajajo samo v revnih državah. Prav tako pogosto se dogajajo v državah v razvoju, ki niso zelo bogate, vendar so v razvojnem procesu, kot na primer Rusija. Nekatere od teh držav se celo legitimizirajo z demokratičnimi volitvami. Kršitve človekovih pravic se lahko pojavijo tudi v državah, kot je Kitajska, ki se hitro vzpenja po svetovni lestvici bogastva. Obenem moramo obravnavati tudi najrevnejše države.

Gospod predsednik, menim, da moramo razmisliti o tem, da bi namesto svoje razprave pozvali Evropsko komisijo, naj predstavi zamisli o obravnavi kršitev človekovih pravic po vsem svetu. To predlagam, ker o teh kršitvah razpravljamo torek za torkom, se ves čas pritožujemo, vendar brez učinka. Jasno je, da imajo kršitve človekovih pravic zapleteno mrežo posledic. Treba je poudariti, da je ena od teh posledic sodelovanje med različnimi velikimi finančnimi in gospodarskimi institucijami, ki so na splošno popolnoma zakonite, ter zločinskimi režimi na oblasti v zadevnih državah.

Pokazalo se je, da obstaja skupina velikih finančnih podjetij, ki v sodelovanju z vplivnimi osebami in lokalnimi diktatorji zatirajo svoje lastne ljudi. Na žalost se je tem državam med kolonialnim obdobjem godilo bolje. Resda so jim vladale kolonialne sile, vendar so bile zločinske naveze med velikimi tujimi finančnimi subjekti in lokalnimi režimi manj pogoste. Kot je pravilno dejal gospod Matsakis, takšne naveze v Burmi obstajajo, če navedem samo en primer. Ali je treba kaj storiti glede tega?

  Sepp Kusstatscher (Verts/ALE), avtor. – (DE) Gospod predsednik, to popoldne razpravljamo o treh državah, Burmi, Sierra Leone in Bangladešu, ki so med najrevnejšimi na svetu, čeprav to v bistvu velja za njihove prebivalce, ne države same. Razlog za to je seveda pomanjkanje demokracije, čeprav se v zvezi s tem razmere v navedenih treh državah seveda zelo razlikujejo, in izkoriščanje prebivalstva ter zlasti vse vrste kršitev človekovih pravic. Vsebina uvodnih izjav v prvi resoluciji o Burmi je zlasti pretresljiva. Dejansko je grozljiva in bi nam, privilegiranim Evropejcem, morala biti v opozorilo. Zlorabe posameznikov in zlasti različnih manjšin (pri tem zlasti navajam Karene) s strani tega vojaškega režima so srhljive. Ne moremo si preprosto zatisniti oči

Dodajam nekaj, kar v teh predlogih ni dejansko poudarjeno. Stranka zelenih z velikim veseljem podpira vsebino teh predlogov, ker popolnoma ustrezajo socialni politiki in stališču človekovih pravic. Vendar menim, da bi se morale bolj poudariti tudi okoljske katastrofe, ki jih povzroča ta vojaški režim. Naj navedem primer: načrtuje se izgradnja obsežnega jezu, zaradi česar se bo moralo preseliti, pomislite, 10 milijonov ljudi. Delovanju tega vojaškega režima se je mogoče zoperstaviti le z najstrožjim združenim ukrepanjem EU, ZN in narodov sveta.

  Colm Burke , v imenu skupine PPE-DE. – (GA) Gospod predsednik, vesel sem, da v Parlamentu prvič govorim o tako pomembni temi, kot so človekove pravice.

– Ponovno smo postavljeni pred dejstvo, da se moramo odzvati na nesprejemljiva dejanja vojaške hunte v Burmi. Naša zadnja nujna resolucija o Burmi je bila sprejeta šele junija. Nedavno zatrtje miroljubne demonstracije, ki je potekala za pravice do združevanja, je Evropski parlament ponovno obsodil. Neupoštevanje odločitve Državnega sveta za mir in razvoj (SPCD) je za ljudi postalo še bolj poslabšalo razmere, saj so se cene goriv nedavno zvišale za 500 %. SPDC očitno želi še bolj ogroziti svoje prebivalstvo. Vendar so prebivalci Burme pokazali neizmeren pogum v demonstracijah. Ne le, da je policija protestnike nasilno pretepla, temveč številne tudi aretirala in člane skupine študentov pod imenom Generacija 88 tudi ponovno zaprla. Pozivam takojšnjo in brezpogojno izpustitev vseh, ki so pridržani od začetka demonstracij, prav tako tudi izpustitev Aung San Suu Kyi, ki je najbrž najbolj znana demokratična voditeljica v zaporu na svetu. Poleg tega je nova ustava, ki jo je nedavno sestavila nacionalna konvencija v Burmi, le pretveza, saj pri sestavljanju ni sodeloval nihče od demokratičnih izvoljencev opozicije. Ta parlament sedaj zahteva izredno srečanje Varnostnega sveta Združenih narodov zaradi nedavnih dogodkov v Burmi. Na tej stopnji potrebujemo močno in zavezujočo resolucijo za Burmo, saj kriza vpliva na splošno varnost v tej regiji. Kitajska in Rusija, ki sta preprečili sprejetje zadnje resolucije Varnostnega sveta združenih narodov o Burmi in Kitajski, pa morata prevzeti bolj odgovorno vlogo glede Burme in v prihodnosti podpirati vsako resolucijo Združenih narodov.

Za zmago zla je dovolj samo to, da dobri možje ne ukrenejo ničesar. Mednarodna skupnost stori veliko, medtem ko vojaška hunta izvaja grozote nad lastnimi prebivalci. Kako dolgo še lahko dovolimo to grozovito vladavino?

  Glyn Ford , v imenu skupine PSE. – Gospod predsednik, pred skoraj desetimi leti sem imel priložnost obiskati Aung San Suu Kyi v hišnem priporu v Rangunu, ko je jasno poudarila, da je edini način za izboljšanje razmer v Burmi, da EU uvede stroge sankcije proti obstoječemu režimu. Tudi po desetih letih se ni veliko spremenilo. Naše sankcije so neučinkovite. Ona je še vedno priprta in kot smo videli, gospodarstvo se še naprej slabša.

Pozdravljam izjavo Gordona Browna, ki je prejšnji teden dejal, da bo prevzel vodilno vlogo pri ukrepanju proti Burmi in v naši resoluciji pozdravljam odstavek 10, ki priznava, kako pomembno vlogo ima zdaj ASEAN v zvezi z Burmo ter odstavek 14, ki zahteva, da si Kitajska, Rusija in Indija kar najbolje prizadevajo za vplivanje na sedanji režim, ter odstavek 20, ki zahteva novo resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov. To je edini način za krepitev svetovnega prizadevanja, da se vpliva na sedanji režim ter da se ga dokončno odpravi.

  Urszula Krupa, v imenu skupine IND/DEM. – (PL) Gospod predsednik, to je že tretjič v tem parlamentarnem mandatu, da imam besedo v razpravi o človekovih pravicah, da govorim o socialnih ter političnih razmerah v Burmi. V tej državi se človekove pravice kršijo že več let. Razširjeno je preganjanje prodemokratičnih aktivistov in tudi ostalega prebivalstva, 30 % katerega živi na robu revščine. Ljudje so primorani prisilno delati in se seliti.

Tokrat so se protesti in preganjanje okrepili zaradi 500 % povišanja cene goriva, ker je vlada umaknila subvencijo. Organizacije, ki ščitijo človekove pravice, posredujejo svetu zaskrbljujoče podatke o aretaciji nekaj 100 aktivistov in nezakonitem dodatnem enoletnem pridržanju gospe Aung San Suu Kyi, dobitnice Nobelove nagrade za mir.

Podpiramo predloge resolucije. Vendar na razmere v Burmi ne bodo vplivale. Režim, ki je trenutno tam na oblasti, se ne odziva na noben pritisk, zato so potrebni radikalnejši ukrepi.

  Filip Kaczmarek (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, to ni prva razprava o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in pravne države v Burmi, ter prav gotovo tudi ne zadnja. Ko smo včeraj v skupini PPE-DE razpravljali o resoluciji o Burmi, smo ugotovili, da je predlog resolucije zelo dober, medtem ko so razmere v Burmi zelo slabe. Prepričan sem, da bi mnogi med nami raje videli, da bi bilo ravno obratno in razmere v Burmi od nas ne bi zahtevale sprejetja kakršne koli resolucije.

V Burmi regije, naseljene z etničnimi manjšinami, nadzoruje vojska. Vojska redno aretira opozicijske aktiviste in nadleguje navadne državljane, ki protestirajo proti višjim cenam in dodatnemu zniževanju že tako grozljivo nizkega življenjskega standarda. Kaj lahko storimo glede tega? Evropski svet bi moral izvesti natančno študijo pomanjkljivosti sistema sankcij ter upoštevati, da je takšen sistem lahko resnično uporabno in učinkovito orožje v boju proti političnemu režimu v Burmi.

Ključno je še naprej pritiskati na Kitajsko in Rusijo, da se bo o razmerah v Burmi sčasoma razpravljalo v Varnostnem svetu Združenih narodov. Poleg tega si moramo po najboljših močeh prizadevati, da se pomoč EU, ki bo v naslednjih nekaj letih dosegla 65 milijonov EUR, dodeli neposredno državljanom Burme in ne služi za podporo režima.

  Karin Scheele (PSE). – (DE) Gospod predsednik, vojaška diktatura v Burmi je zaradi hudih in zelo grobih kršitev človekovih pravic redno na dnevnem redu Evropskega parlamenta. Kot vsi moji predhodniki obžalujemo zadušitev miroljubnih demonstracij zaradi obsežnega povišanja cen goriva za 500 %. To povišanje cen goriva je povzročilo podvojitev prevoznih stroškov in obsežno povišanje cen osnovnih dobrin ter storitev, medtem ko so socialne razmere v Burmi katastrofalne, pod pragom revščine živi 90 % prebivalcev, ki na dan zasluži manj kot en dolar, ter zaradi hude podhranjenosti trpi tretjina otrok do petega leta starosti.

Z obžalovanjem opazujemo nasilne napade na civiliste, zlasti brutalne napade na ženske in pridržanje več kot 100 ljudi, ter pozivamo k njihovemu takojšnjemu in brezpogojnemu izpustu, vključno z izpustom voditeljev skupine študentov Generacija 88. Poudarjam, da moramo prav tako okrepiti pritisk na Kitajsko, Indijo in Rusijo, da bodo vplivale na režim v Burmi in ga nehale zalagati z orožjem, da se bodo lahko dosegle bistvene izboljšave.

  Kathy Sinnott (IND/DEM). – Gospod predsednik, imamo še eno resolucijo, ki navaja, da se v Burmi še naprej hudo kršijo človekove pravice. Nedavni podaljšani in nezakoniti hišni pripor nedolžne ženske je povsem nesprejemljiv. Burma je država, kjer je veliko političnih zapornikov, saj deluje v okviru represivnega sistema pod vojaško upravo.

ZDA so jo označile kot državo z zaskrbljujočimi razmerami, saj krši versko svobodo. Vojaška oblast v Burmi pozorno spremlja in prepoveduje organizacije, dejavnosti in kakršno koli izražanje vere in jih označujejo kot grožnjo „nacionalni enotnosti“. Zlasti je razširjeno in sistematično nasilje proti kristjanom v Burmi. Kristjani trpijo načrtne diskriminacije na delovnem mestu, veljajo prepovedi za cerkve, srečanja in objave ter odvzem prostosti, mučenje in zaporna kazen za pastorje in cerkvene uslužbence. Vojaški režim v Burmi nima nobene moralne niti pravne podlage za obstoj.

Treba je odpraviti zlorabe človekovih. Evropa se moram postaviti po robu vojaški oblasti v Burmi, ne glede na trgovinske prednosti Burme ali njihove podpornice Kitajske. V nasprotnem primeru bo naša resolucija ostala neučinkovita.

  Viviane Reding , komisarka. − Gospod predsednik, zatrtje miroljubnih demonstracij zadnji dan avgusta je še enkrat opozorilo na kršenje človekovih pravic v Burmi in Komisija je zelo zaskrbljena glede tamkajšnjih razmer. Verjamemo, da vojaški režim ogroža regijo in predvsem državo ter prebivalce Burme.

Velik delež 52 milijonskega prebivalstva živi v stiski in revščini, kar je posledica slabe vojaške in politične vladavine.

V nestabilnem političnem, družbenem in gospodarskem okolju človekove pravice žal niso pomembne in to so najbolj občutili politični aktivisti, ki so bili nedavno pridržani.

Najbolj pomembno prizadevanje vlade za nacionalno spravo in gospodarski razvoj je očitno. Vendar pa za mednarodno skupnost mora ostati najpomembnejša naloga, da pomaga Burmi pri prehodu v bolj odprto in razvito družbo, katero bo vodila zakonita in civilna vlada.

Nedavno zaključeni postopek nacionalne konvencije je bil zelo uraden postopek za krepitev moči sedanjega režima. To vsekakor ni bil pristen in celovit poskus sestave nove ustave. Zato se Komisija popolnoma strinja z generalnim sekretarjem Združenih narodov Ban Ki Munom, ki je predlagal, da vlada sprejme celovit, pregleden in sodelovalni postopek, pri čemer bi omogoča vsem zadevnim strankam v postopku nacionalne sprave, da v celoti prispevajo k oblikovanju prihodnosti države.

Prav tako pozdravljamo delo Ibrahima Gambarija, posebnega odposlanca Združenih narodov za Mjanmar. Upamo, da se bo uspešno delo Združenih narodov še nadaljevalo. Profesor Gambari bo v kratkem obiskal Mjanmar.

Zlasti opozarjamo na delovne pogoje za Rdeči križ. Zaradi spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava bi moralo biti v interesu vlade, da dovoli mednarodnemu odboru Rdečega križa, da nadaljuje s svojim delom.

Obenem pa moramo opozoriti na nekaj spodbudnih znakov. Komisija upa, da bo nedavni sporazum med vlado Burme in Mednarodno organizacijo dela, ki obravnava pritožbe zoper prisilnega dela, pomagal žrtvam. Seznanjeni smo s tem, da se je vlada na začetku avgusta dogovorila s partnericami ASEAN o vključitvi človekovih pravic v načrtovano listino, ki je ustanovitveni dokument organizacije ASEAN.

Kako lahko EU pomaga? Učinkovita politika mora biti usmerjena na ponovno vključevanje države v mednarodno skupnost, ki omogočal politični, družbeni in gospodarski razvoj. Skupno stališče EU izraža to nujnost. Gre za skladen dokument, ki podrobno obravnava naša nasprotovanja in vladi narekuje njene odgovornosti ter ponuja pomoč prebivalcem.

Kar zadeva sodelovanje vlade, smo mnenja, da se mora bolj potruditi in ne manj. Izolacija bo povzročila, da bodo ljudje plačali večjo ceno. Komisija vztraja, da mora komunikacija z vlado ostati odprta, da izrazi skrb glede kršitev človekovih pravic in v zvezi s tem Komisija uporabi vsako priložnost, na primer zasedanja ASEM ter srečanja EU in držav ASEAN, v kateri opozori, da je potreben celovit dialog med vsemi udeleženci. Redno pozivamo k nacionalni spravi in da se izpusti politične zapornike.

Za pomoč ljudem v Mjanmaru, zlasti najbolj ranljivemu delu prebivalstva, je Komisija izboljšala programe pomoči v smislu količine in kakovosti. Nova strategija za državo predvideva podporo za zdravstvo in izobraževanje, kot je na primer sklad Three Diseases Fund, ki ga podpirajo EU in njene partnerice, in že učinkovito deluje v bojevanju proti aidsu, malariji in tuberkulozi. To je najpomembnejša naloga v naši humanitarni pomoči.

Zlasti kot je predvideno v skupnem stališču EU, si želi EU vključi vlado v dialog o njenih odgovornostih, da se doseže razvojne cilje novega tisočletja in Komisija upa, da je vlada, med drugim, pripravljena pospešiti obstoječi dialog na področju zdravstva in izobraževanja. Žal nismo mnenja, da bodo nadaljnji omejevalni ukrepi spodbudili vlado, da deluje na želeni način in da pomaga ljudem.

  Predsednik. – Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo na koncu teh popoldanskih razprav.

Pisne izjave (člen 142)

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE), v pisni obliki. – (FI) Gospod predsednik, leta 1990 je na demokratičnih volitvah v Burmi zmagala Nacionalna liga za demokracijo. Vojaška hunta je vodjo te stranke Aung San Suu Kyi poslala hišni pripor. Leta 2007 mjanmarski svet za mir in razvoj nadaljuje z zatiranjem. Aung San Suu, ki je bila na burmanskih volitvah izvoljena za voditeljico, ostaja v zaporu.

Burma ponazarja primer trpljenja družbe, v kateri se volja ljudi zatira s sredstvi hišnega pripora in zaporne kazni. Človekove pravice in pravni red nimajo moči. Devetdeset odstotkov ljudi živi pod pragom revščine. Oslabljeno gospodarstvo in humanitarno delovanje sta se letos še poslabšala, ko je mjanmarska hunta avgusta dvignila cene goriva.

Pri iskanju rešitve ima EU v Varnostnem svetu Združenih narodov in Svetu za človekove pravice pomembno vlogo. Evropske države članice morajo pokazati moč in prevzeti odgovornost za trpljenje burmanskega ljudstva.

Vendar je ključ do rešitve zlasti v rokah Kitajske, Rusije in Indije. Kitajska je že izkoristila svojo pravico do veta v Varnostnem svetu in zaustavila resolucijo o Burmi. Visoko cenjen položaj v mednarodni skupnosti ni zastonj. Treba si ga je zaslužiti.

Poskusi zahoda, da bi hitro demokratizirali tiranske režime v svetu, bi spodleteli. Demokracija ni izdelek, ki se lahko izvozi. Nekateri so mislili, da je le utvara belcev. Ljudi je zanimalo, ali je vladavina ljudstva sploh pravi način za vodenje države. Ali je ta možnost ustrezna povsod?

Vendar težava v svetu ni uveljavljanje demokracije z orožjem. Težava je, da se jo z orožjem zatira.