Predsednik. – Naslednja točka je razprava o šestih predlogih resolucije o Bangladešu(1).

  Robert Evans (PSE), avtor. – Gospod predsednik, Bangladeš sem že večkrat obiskal in mi je zelo všeč. V Londonu imam veliko prijateljev, ki prihajajo iz Bangladeša, in zelo pozorno spremljam tamkajšnjo politično situacijo.

Ta resolucija priznava, da so se razmere v Bangladešu v zadnjih mesecih zelo poslabšale in sedaj smo resno zaskrbljeni glede javnega reda in miru, človekovih pravic in dejansko samega obstoja demokracije, na kar opozarjamo v tej resoluciji.

Ko je bil januarja volilni postopek začasno odložen, mislim, da je večina upala, da bo trajalo le nekaj tednov do volitev, vendar so se tedni spremenili v mesece in meseci v leta, potrebna za novo izvoljeno demokratično vlado.

Medtem pa obstaja država brez ustave in slabe razmere vlade z vojaško podporo, ki poskuša ohraniti javni red im mir na zelo slab in nasilen način. Dva bivša predsednika vlade sta v zaporu. Na univerzi so potekali upori, aretirali na stotine ljudi (skupaj z akademiki) in domnevno je šlo tudi za zlorabe in mučenja.

To ni napredek in kot odstavek 11 navaja sem prepričan, da smo v Evropskem parlamentu pripravljeni pomagati in prispevati k vrnitvi demokracije v Bangladeš čim prej.

  Marios Matsakis (ALDE), avtor. – Gospod predsednik, Bangladeš je približno enake velikosti kot Grčija, vendar ima skoraj dvakrat več prebivalcev kot Nemčija. Neodvisen je postal šele 1971, po civilni vojni sosednjih držav, nekdanjih britanskih kolonij Pakistana in Indije. Bangladeš je bil 15 let pod vojaško diktaturo in čeprav je bila civilna vlada ponovno vzpostavljena 1990 v državi ni prave demokracije.

Danes je Bangladeš zelo revna država, za katero so značilne razširjena korupcija, vmešavanje vojske v politiko, hude zlorabe človekovih pravic, prepovedane politične dejavnosti, diskriminacija žensk, verski ekstremizem in še dolg seznam drugih uničujočih stvari, nekatere od njih omenjene v resoluciji. Kljub temu uvodna izjava N jasno navaja: „ker imata EU in Bangladeš dolgotrajne odnose in sta pomembna trgovinska partnerja”. To drži, vendar le glede izbire naših prijateljev in partnerjev in glede na uspešno prizadevanje pri pomaganju prijateljskim državam, da izboljšajo gospodarsko uspešnost, raven demokracije in pravno državo.

EU je resnično poskušala izboljšati razmere v Bangladešu, vendar, ali je poskušala dovolj dobro? Ali je pomoč, ki je bila dodeljena Bangladešu ustrezno usmerjena na izboljšanje proizvodne infrastrukture države? Kakšen je pritisk na vojsko, da se ne vmešava v politiko? Ali je dovolj resen in odločen oziroma ali je slab in neučinkovit?

Menim, da lahko sami odgovorite na ta vprašanja. Vendar menim, da še zdaleč nismo storili vsega, kar bi morali. Politiko o Bangladešu je nujno treba pregledati, pri tem ne smemo izključiti uvedbo sankcij in vsekakor moramo vpeljati ostra opozorila za sosednje države, Pakistan in Indijo, da se ne vmešavajo v notranje zadeve Bangladeša.

  Charles Tannock (PPE-DE), avtor. – Gospod predsednik, prav tako kot moj kolega Robert Evans tudi jaz zastopam v Londonu našo regijo, v kateri je več kot 150 000 volivcev z etničnim poreklom iz Bangladeša.

Bangladeš je velika in strateško pomembna južno azijska država, vendar na žalost ponovno v središču zaradi avgustovskih študentskih demonstracij in odvzema prostosti dvema nekdanjima predsednicama vlade in enemu nekdanjemu predsedniku vlade v postopku boja proti korupciji, ki na žalost deluje predvsem kot poskus zadušitve demokratičnih, čeprav globoko razdeljenih, političnih razredov.

Prehodna vlada je zagotovila EU in ZDA, da bo konec leta 2008 izpeljala demokratične volitve, ko bo sklenjen volilni postopek, ki bo dovolj učinkovit proti ponarejanju volilnih rezultatov. Vendar pa se zdi časovni okvir predolg in obstajajo sumi, da se vojska, ki ima zadnje čase vedno večji politični vpliv, zavzema za radikalno spreminjanje politične strukture države s pridržanjem dveh nekdanjih predsednic vlade Sheikhe Hasine in Khalede Zie. Težko je razumeti, zakaj nista na pogojni prostosti, poleg tega tudi, zakaj sta bila prva odvzema prostosti pretirana in pomanjkljiva z vidika postopka v izrednih razmerah – prav to poskuša nova resolucija odpraviti in poziva diplomatsko opazovalno misijo EU, da pozorno spremlja sojenje dvema nekdanjima predsednicama vlade.

Zahodni donatorji vsekakor zelo pozorno spremljajo razmere v Bangladešu zaradi vedno slabših razmer na področju človekovih pravic zadnjih nekaj let in vedno bolj radikalne islamizacije družbe in zato je žal vedno bolj ogrožena sekularna večstrankarska demokracija, ki pa je model, za uveljavljanje katerega v Bangladešu si mora EU prizadevati.

  Marcin Libicki (UEN), avtor. – (PL) Gospod predsednik, naslednja država, o kateri bomo to popoldne razpravljali, je Bangladeš, kjer se prav tako kršijo temeljne pravice. Potem ko smo izvedeli za vse te posamezne primere, se moramo vprašati, kako je mogoče, da takšne razmere obstajajo v svetu, ki je vedno bolj izpostavljen tako imenovani globalizaciji, razširjeni z gospodarskimi organizacijami in še bolj s političnimi, svetu, v katerem so se na naši lastni celini ustanovili Združeni narodi in Evropska unija, ter svetu, v katerem je toliko organizacij, ki si prizadevajo za spoštovanje človeških bitij. Pri tem se lahko vprašamo, zakaj se ni zgodila globalizacija temeljnih človekoljubnih načel.

To se zdi težava našega časa in naših organizacij. Vse zanima politika in gospodarstvo, vendar se takrat, ko je treba politiki in gospodarstvu dodati človeško razsežnost, da se skromnim običajnim ljudem ne povzroči dodatna škoda, zdimo brez moči.

Komisarka Reding je malo prej med razpravo o Burmi dejala, da obstaja nevarnost, da bomo spet postali nemočni in se ne bomo ustrezno odzvali na zadevne krivice. Vendar se moramo zavedati, da moramo narediti določene korake in da med razsežnostjo naših političnih in gospodarskih aktivnosti ter obsegom skladnosti s standardnimi temeljnimi pravicami ni ravnovesja.

Opozarjam na še eno vprašanje. V deklaraciji se med drugim navaja pojav preganjanja zaradi verskih razlogov. Poudarjam, da je versko preganjanje na splošno, toda ne vedno, usmerjeno proti kristjanom, zlasti katolikom. Na svetovni ravni se katolike kot versko skupino trenutno najpogosteje preganja in ubija zaradi vere. Držati se moramo dejstev in se ob navajanju preganjanja zavedati, kdo preganja koga.

  Carl Schlyter (Verts/ALE), avtor. – (SV) Gospod predsednik, menim, da je Bangladeš država z veliko upanja. Ima versko svobodo, ženske na kmetijskih območjih imajo dostop do mikrokredita in na vidiku je bil začetek razvoja lokalnega gospodarstva.

Vendar so se takšni pozitivni obeti hitro izničili v državi, kjer se širi teror. Po besedah vlade se novinarji, odvetniki, politični akterji in študentski aktivisti zapirajo, da se obvladuje korupcija. Če smem izraziti svoje mnenje, je zapiranje vseh po vrsti slab način obvladovanja korupcije. Obljubili smo, da bomo Bangladešu pomagali na poti do demokracije in vlada mora pokazati voljo do tega.

preden končam, želim opozoriti na določeno stvar v resoluciji, vendar o kateri morda večina ne bo govorila, a menim, da je pomembna, ker sem veliko časa preživel z ljudmi v slumih. V prejšnjem režimu so si nekateri ljudje iz vladajočega sloja prisvojili zemljo, vendar ko je vlada to zemljo poskušala vzeti nazaj, je bilo milijone revnih ljudi, revnih kmetov in ljudi v slumih pregnanih s svojih domov, pri čemer jim je bil odvzet še zadnji kanček upanja za preživetje, ki jim ga je dajal majhen kos zemlje. Tudi na te ljudi moramo misliti, ko se borimo za demokracijo v Bangladešu, ker imajo najmanj glasu. Imajo najmanj moči.

  Bogusław Sonik, v imenu skupine PPE-DE. – (PL) Gospod predsednik, razmere v Bangladešu so zagotovo zaskrbljujoče. Vendar so se izvedli ukrepi, da se bodo volitve izvedle v dogovorjenem času. Vendar obstaja skrb, da delovni program volilne komisije, ki je bil predstavljen julija 2007, ne bo pravočasno končan. Spomniti se moramo, da se je misija Evropske unije za opazovanje volitev končala 22. januarja, ko so Združeni narodi umaknili svojo podporo.

Na tej stopnji ne smemo opustiti prizadevanj v zvezi z Bangladešem. Tja moramo poslati opazovalce s široko pristojnostjo. Opazovalci morajo spremljati tudi potek kazenskih postopkov in aretacije običajnih državljanov. Zlasti je pomembno pritisniti na organe, da študentom, ki so bili aretirani med protesti 28. avgusta 2007, zagotovijo prostost. Odzvati se moramo hitro in zagotoviti obsežno pomoč; če nam to ne uspe, ne moremo pričakovati pravočasnih volitev.

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, v imenu skupine PSE. – (PL)Gospod predsednik, skoraj eno leto je od zadnje resolucije Evropskega parlamenta o Bangladešu. Kljub našim velikim upom so se razmere v državi poslabšale. Volitve, načrtovane za januar tega leta, se niso izvedle in so se preložile na konec leta 2008. S podporo vojske je začasna vlada razglasila izredno stanje.

Trenutno vodstvo javno nasprotuje vsaki politični dejavnosti in svobodi tiska ter drugih medijev. Med aretiranimi posamezniki sta dva nekdanja predsednika vlade, 160 vodilnih politikov in več kot 100 000 civilistov. Brutalno zatrti študentski protesti proti vojski na univerzi v Daki avgusta letos so povzročili resno zaskrbljenost na mednarodni ravni.

Zaradi prej navedenih dogodkov morata Svet in Evropska komisija tamkajšnje razmere podrobno spremljati. Najprej in zlasti morata doseči, da ponovno začnejo delovati neodvisne institucije in politične stranke v Bangladešu. Pomembno je, da se pošlje še ena misija za spremljanje in omogoči tehnična pomoč, kar bi lahko pozitivno prispevalo k pripravam na svobodne demokratične volitve. Le, če bodo vse zainteresirane strani med seboj sodelovale, bo mogoče razmere v Bangladešu učinkovito stabilizirati.

  Koenraad Dillen, v imenu skupine ITS. – (NL) Gospod predsednik, jasno je, da je tukaj v severni hemisferi koristno izpostaviti položaj človekovih pravic. Ne nazadnje smo videli, kako je sedanji režim s samovoljnimi aretacijami in priprtji poskušal utišati upravičen politični protest študentov in novinarjev. Odkar je januarja 2007 prevzela oblast nova vlada, je bilo zaprtih že 250 000 ljudi. Od razglasitve izrednega stanja je vojska odgovorna za nešteto primerov mučenja in umora.

Vendar želim izpostaviti še eno vprašanje, in sicer vprašanje, ki je v tej državi endemično in ostaja prisotno ne glede na vladne spremembe. Gre za nekaj, kar je pogosto spregledano s strani raznih organizacij za človekove pravice, ker se o tem očitno ne more govoriti. Govorim o masovnih in načrtnih skupinskih posilstvih v Bangladešu. Nasilje do žensk in mladih deklet je eno najgrozljivejših kršitev človekovih pravic v tej islamski državi. Takšna vrsta nasilja zajema spolno in družinsko nasilje, skupinska posilstva, polivanje žensk s kislino in uboje iz časti. Če ljudje to želijo slišati ali ne, ne moremo zanikati, da s takšnimi sredstvi krutega ravnanja želijo ekstremistični muslimani očistiti Bangladeš njegovih verskih manjšin, da bi ga spremenili v monolitno islamsko državo. Nobena bangladeška vlada ni ukrepala glede tega, kar je absolutna sramota. Bangladeš je leta 1984 ratificiral konvencijo ZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk. Skrajni čas je, da Parlament bangladeški vladi jasno predstavi njene odgovornosti.

  Marianne Mikko (PSE). – (ET) Gospe in gospodje, ne Evropska unija ne ZN ne prekinita zlahka svojih misij opazovanja volitev, vendar smo v Bangladešu to morali storiti. Januarja je bila s pomočjo vojske ukinjena demokratična dejavnost v državi, katere dve glavni stranki vodita ženski, kar je edinstven primer na svetu.

Strinjam se, da je boj proti prisili in korupciji pomemben za učinkovito gospodarstvo ter politiko, čeprav umazane metode, kot so zatiranje demonstracij, utišanje tiska in spodkopavanje pravičnih pravnih postopkov, niso pravo sredstvo za to. Skoraj petindvajset let se je Bangladeš približeval evropskemu modelu. Svobodomiselnost skupaj z versko strpnostjo, človekove pravice in svoboda govora so vrednote, ki jih v Parlamentu podpiramo z vsemi možnimi sredstvi.

Zato moramo storiti vse, kar je v naši moči, da Bangladeš vrnemo na pot k demokraciji. Najmanj, kar lahko Evropska unija stori, je omogočanje tehnične pomoči pri organizaciji volitev in dvostranskih delovnih skupin. Zahtevamo, da se izredno stanje in vojaško posredovanje takoj prekličeta.

  Viviane Reding, komisarka. − Gospod predsednik, Evropska komisija je zaskrbljena glede zlorabe človekovih pravic v Bangladešu, ki so opredeljene v osnutkih resolucije Parlamenta. Mimogrede, Evropska unija se lahko pohvali z večletnim konstruktivnim zavzemanjem za človekove pravice in demokracijo v Bangladešu, primer takšnega zavzemanja pa je odločitev, da v Bangladeš pošlje diplomatsko opazovalno misijo, da temeljito preišče odložene volitve 2007, ter da prekliče misijo zaradi bojkota Lige Awami in zbiranja dokazov glede vpliva na izid volitev.

Po vzpostavitvi prehodne vlade, ki jo podpira vojska, in razglasitvi izrednih razmer januarja 2007, si je EU močno prizadevala za vrnitev demokracije v 2008 s pozornim spremljanjem razmer na področju človekovih pravic. To je razvidno v nameri Evropske komisije, da skupaj z osmimi mednarodnimi razvojnimi partnericami razširi obsežno poročilo in sestavi seznam volilnih upravičencev, ki bo opremljen s fotografijami. Parlament opozarja, da so bila napačna imena na seznamu volilnih udeležencev, pripravljenem za volitve 2007, glavni krivci za odložitev volitev.

Delegacija EK v Daki pozorno spremlja pilotni načrt seznama volilnih upravičencev in je sporočila zelo dobre odzive glede postopka. Vendar je Komisija še vedno poudarja, da se napredek v tehničnih pripravah na volitve morajo ujemati z napredkom v političnih reformah in kot je trojka EU poudarila med junijskim obiskom v Daki, politične stranke se morajo čim prej vključiti v postopek reforme.

Spodbudno je, da je volilna komisija iz Bangladeša objavila urnik posvetovanj s 15 osnovnimi strankami v državi.

EU je bangladeško vlado in vojsko izrecno opozorila, da morajo zagotoviti spoštovanje človekovih pravic in dolžno postopanje, in sicer 8 avgusta z diplomatskim ukrepom trojke EU proti svetovalcem za zunanje zadeve. S tem diplomatskim ukrepom so tudi vložili sedem obtožnic zaradi kršenja človekovih pravic.

Na nekatere od teh obtožnic je vlada podala podrobne odgovore. Voditelji misije EU bodo z oblastmi nadaljevali z zavzemanjem za človekove pravice, da se zagotovi ustrezno kaznovanje tistih, ki so kršili človekove pravice in izpustitev drugih. Kar zadeva posebno poročevalko Združenih narodov, Sigmo Hudo, je voditelj delegacije EK v Daki ministrstvu za zunanje zadeve izrazil skrb glede njenega zdravstvenega stanja in zdravljenja. Gospa Huda se je pritožila zoper odločbo prvostopenjskega sodišča in Evropska komisija bo spremljala primer zelo pozorno.

Tri prednostne naloge Evropske komisije pri zagotavljanju finančne pomoči Bangladešu v skladu s strateškim dokumentom 2007–2013 so zavzemanje za človekove pravice in odgovorno vodenje države, skupaj s človekovim in družbenim razvojem ter trgovinskim in socialnim razvojem. V skladu s prednostno nalogo za obdobje med letoma 2007–2010 so bila zagotovljena ustrezna finančna sredstva v višini 55 EUR.

Na koncu poudarjam, da je Evropska komisija optimistična in meni, da je Bangladeš na pravi poti k izvedbi parlamentarnih volitev v 2008. V ta namen bomo razširili politično in finančno podporo, pri čemer poudarjam, da bomo nadzorovali razmere na področju človekovih pravic in drugih zadev.

  Predsednik. – Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo na koncu teh popoldanskih razprav.