Predsednica. − Naslednja točka je poročilo (A6-0343/2007) gospoda Chrisa Daviesa v imenu odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane o strategiji Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz osebnih vozil in lahkih tovornih vozil (2007/2119(INI)).

  Chris Davies (ALDE), poročevalec. – Gospa predsednica, najprej imam obtožujoče vprašanje za gospoda komisarja. Nekateri smo v zadnjih letih večkrat opozarjali, da proizvajalci osebnih vozil ne izpolnjujejo pogojev iz prostovoljnih sporazumov v zvezi z zmanjšanjem emisij. Zakaj torej približno pet let po tem, ko je to postalo jasno, še vedno nimamo zakonodaje, ki bi določala, da morajo proizvajalci izpolnjevati dogovorjene cilje, saj je z vsakim mesecem zamude težje doseči ambiciozne cilje, ki so bili na začetku izvedljivi?

To je okvir današnje razprave. Povprečne emisije iz novih osebnih vozil so zdaj nekoliko manjše od 160 g CO2 na kilometer, kar pomeni, da smo zelo oddaljeni od cilja 140 g do leta 2008. Zato se ne čudim, da hočejo poslanci kaznovati proizvajalce osebnih vozil, ker kršijo svojo obveznost. Dejstvo je, da proizvajalci niso kršili nobenega zakona in da je stopnja emisij takšna, kot je, ne glede na to, kako si želimo, da bi bilo drugače.

Komisija je napovedala, da želi ohraniti srednjeročni cilj, ki določa prostovoljni sporazum v zvezi s 120 g do leta 2012, vendar pravi, da bo 10 g od tega zdaj doseženih z dopolnilnimi ukrepi. Temu pravim politični nesmisel, saj zmanjšuje jasnost cilja in spodbuja k temu, da nekateri proizvajalci mislijo, da se lahko z uporabo biogoriva izognejo bistvenim konstrukcijskim spremembam.

Vendar se moramo vprašati, ali sta glede na to, kje smo, cilj in časovni razpored, ki ju je določila Komisija, še vedno primerna, saj so se v zadnjem času povprečne emisije zmanjšale le za nekaj več kot 1 g na leto. Komisija predlaga, da bi morali emisije takoj zmanjšati na 5 g na leto. To je sicer dosegljivo in obstaja tehnologija, ki to omogoča, vendar kakšna bi bila cena za to?

Zmanjšanje emisij mora postati prednostna naloga za proizvajalce osebnih vozil, vendar ga moramo doseči s čim manjšimi stroški. To pomeni, da je treba industriji določiti točne cilje in ji dati na voljo dovolj časa za spremembe. Zaradi teh izboljšav se lahko poveča cena novih osebnih vozil, vendar manjše emisije pomenijo tudi večjo ekonomičnost porabe goriva, tako da bodo kupci osebnih vozil z vožnjo takšnih vozil privarčevali. Naredimo to pravilno in lahko bomo sprejeli ukrepe, ki bodo dobri za okolje, potrošnika in prihodnost avtomobilske industrije.

V tem parlamentu razpravljamo o tem, ali bi morali v takšnem predzakonodajnem poročilu okoljevarstveniki poslati jasno sporočilo Komisiji, naj ukrepa strogo, oziroma ali bi morali ostati realni pri oblikovanju ukrepov, ki bi se lahko na koncu dneva dejansko zelo približali končni obliki. Zato pozivam Parlament, naj se oddalji od stališča Komisije in priporoči, da se cilj za povprečne emisije iz novih osebnih vozil ne določi za leto 2012, ampak za leto 2015, in da znaša 125 g, pri čemer ga je treba doseči le s tehničnimi sredstvi.

Na vsak način moramo spodbujati uporabo dopolnilnih ukrepov za zmanjšanje emisij, vendar ne kot nadomestilo za te tehnične izboljšave, ampak le kot dodatno ukrepanje. Tiste poslance, ki pravijo, da to ni dovolj, bi le opomnil, da bomo naslednji mesec glasovali o poročilu CARS 21, ki priporoča 135 g do leta 2015. Pri čemer se lahko zgodi, da bomo ta mesec glasovali za eno stvar, naslednji mesec pa za drugo. Če lahko pomagam uskladiti različna stališča odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, potem se bosta po mojem mnenju okrepila stališče in vpliv Parlamenta.

Menim, da je treba proizvajalcem določiti popolnoma jasne cilje, ki ne dopuščajo ovinkarjenja. V tem poročilu je poudarjeno, da je treba zaradi neupoštevanja zahtev uporabiti stroge finančne kazni. Predlagam vzpostavitev notranjega mehanizma trgovanja, da se proizvajalcem zagotovi čim večja prožnost in proizvajalcem vozil z nizkimi emisijami ustrezne spodbude. Vendar je na koncu pomembna ureditev kazni, ki bo po mojem mnenju preizkusila odločnost Komisije.

Prav tako je pomembno, da določimo dolgoročne cilje za zmanjšanje emisij pod 100 g do leta 2020. Če bo na voljo dovolj časa in bo določena zavezujoča zahteva, ne dvomim o tem, da bodo lahko proizvajalci v naslednjih 13 letih dosegli zmanjšanje za skoraj 40 %.

Na koncu naj le omenim način promocije osebnih vozil. Proizvajalci vedno trdijo, da se odzivajo na povpraševanje potrošnikov, vendar tega ne verjamem. Menim, da oblikujejo povpraševanje potrošnikov. Raziskave so pokazale, da je zelo velik delež izdatkov za oglaševanje namenjen promociji osebnih vozil na podlagi moči, velikosti in hitrosti.

Avtomobilska industrija naj bi pripravljala prostovoljni kodeks ravnanja pri oglaševanju, vendar so bili do zdaj takšni prostovoljni kodeksi neuspešni, zato moramo biti do vsakega takšnega ukrepa nezaupljivi. Zdaj je pravi čas, da se potrošnikom v oglasnih sporočilih zagotovi več podrobnosti v zvezi z ekonomičnostjo porabe goriva in oddajanjem emisij iz vozil, ki so naprodaj. Te informacije morajo biti jasno predstavljene in ne skrite v drobnem tisku. Proizvajalce osebnih vozil moramo spodbuditi, da bodo tekmovali med sabo glede tega, da so njihova osebna vozila varna, sodobna in okolju prijazna.

Naj na koncu opozorim na naslednje. Evropski proizvajalci osebnih vozil izdelujejo dobra vozila. Tehnično znanje podjetij je občudovanja vredno, vendar so predolgo zanemarjala dejstvo, da njihovi izdelki povečujejo grožnjo, ki jo predstavljajo podnebne spremembe. Zaradi našega planeta, zaradi industrije, ki mora ostati vodilna sila na področju vrhunske tehnologije, jih morajo zdaj zakonodajalci jasno usmeriti v okolju prijaznejšo smer.

  Stavros Dimas, komisar. − (EL) Gospa predsednica, cestni promet si mora skupaj z drugimi sektorji gospodarstva prizadevati za zmanjšanje emisij CO2, da bi dosegli cilje iz kjotskega protokola in izpolnili prihodnje zaveze za leto 2020 in naprej.

Cestni promet je drugi največji vir emisij toplogrednih plinov v EU. Samo emisije iz osebnih avtomobilov predstavljajo 12 % skupnih emisij EU. Poudarjam, da so se v obdobju med 1990 in 2005 skupne emisije 27 držav članic v EU zmanjšale za skoraj 9 %, medtem ko so emisije iz prometa v istem časovnem obdobju narasle za 25 %. Opomniti vas moram, da si je Komisija leta 1995 zastavila cilj, da emisije ne bodo presegle 120 gramov, in avtomobilska industrija se je tega zavedala. Prav tako ne pozabite na prostovoljni sporazum, ki določa zmanjšanje emisij CO2 na 140 gramov do leta 2008. Komisija je ugotovila, da avtomobilska industrija ne bo dosegla tega cilja, kar je priznala tudi sama. Zato je Evropska komisija februarja lani ponovno preučila strategijo za zmanjšanje emisij CO2 iz osebnih vozil in uvedla obvezno zakonodajo, ki temelji na celostnem pristopu, s katerim bomo dosegli evropski cilj v zvezi z zmanjšanjem emisij iz osebnih avtomobilov na 120 gramov do leta 2012.

Medtem ko obravnavamo težavo v zvezi z emisijami CO2 iz osebnih avtomobilov, se pričakuje, da z zmanjšanjem odvisnosti od uvoženega fosilnega goriva prispevamo k okrepljeni ohranitvi energije EU, ki si jo vsi želimo. Zaradi tega bodo stroški za gorivo za potrošnika manjši.

Gospa predsednica, z zadovoljstvom ugotavljam, da se vaše poročilo strinja z našo pobudo, ki predlaga zakonodajni okvir za zmanjšanje emisij CO2 iz osebnih vozil, pri čemer se zahvaljujem poročevalcu gospodu Daviesu za njegovo prizadevanje, gospe Harms in gospodu Bulfonu iz odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov za njihove predloge v zvezi s tem.

Poročilo določa ambiciozne cilje za zmanjšanje CO2 in poudarja, da potrebujemo večji in dolgotrajnejši napredek. Izziv je, da to politično podporo dejansko uresničimo.

Osnutek poročila predlaga različna pomembna področja dela, pri čemer bom komentiral dva.

Vaše poročilo izpostavlja upravičeno potrebo avtomobilske industrije po roku, do katerega se bo lahko brez težav prilagodila zakonodajnim ureditvam. Kot sem že omenil, ta strategija za zmanjšanje dejansko izhaja iz leta 1995. Prejšnji mesec je bilo na frankfurtskem avtomobilskem sejmu jasno, da se je evropska avtomobilska industrija odzvala na izzive iz našega novega predloga. Proizvajalcem avtomobilov je v kratkem času uspelo predložiti ekonomsko dostopne tehnične rešitve, ki so gorivno učinkovite. Popolnoma sem prepričan, da bomo s prenovljenimi strategijami in neizbežnim zakonodajnim okvirom ponudili proizvajalcem avtomobilov enake pogoje v zvezi s konkurenčnostjo. Okoljska učinkovitost nam bo predstavljala spodbudo in ne tekmovanje, ki temelji le na velikosti avtomobilov in delovni prostornini motorja. Že zdaj lahko vidimo prve rezultate. Cene nafte so zdaj največje, zato ne smemo zapraviti nobene priložnosti pri postavljanju ambicioznih ciljev za zmanjšanje emisij CO2 v evropski avtomobilski industriji. To bo izrazito spodbudilo inovacije in prenovo ter omogočilo večji izvoz v hitrorastoče države, v katerih je povpraševanje po varčnih osebnih vozilih veliko.

Poleg tega vaše poročilo izpostavlja, da je treba v prihodnji zakonodaji upoštevati nekatere pomembne parametre, ki so določeni z družbenim vplivom in dostopnimi cenami za potrošnike. Poštena obravnava vseh strani je dejansko zelo pomembna. Poudarjam, da smo trdno odločeni, da bomo predlagali zakonodajo, da bi ocenili razmere vseh proizvajalcev avtomobilov in se izognili neupravičenemu izkrivljanju konkurence. Splošni cilj bo trajnostno in pravično razdeljen med proizvajalce avtomobilov. Celosten pristop, ki ga predlagamo, bo pomagal sektorju, da se pripravi na nove izzive in se izogne nepravičnim obremenitvam posebnih podjetij in sektorja kot celote.

S temi predhodnimi pripombami končujem svoj govor. Hvala za pozornost.

  Rebecca Harms (Verts/ALE), pripravljavka mnenja odbora za industrijo, raziskave in energetiko. – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, naj gospoda Daviesa opomnim, zakaj moramo razpravljati o strogo zavezujočih omejitvah emisij. Pred več kot desetimi leti sta Komisija in avtomobilska industrija sklenili prostovoljni sporazum, pri čemer avtomobilska industrija namerno in zavestno ni izpolnila svojih ciljev. Kot vemo, sedanje razmere niso naključne, ampak so posledica odločitev, ki jih je sprejelo višje vodstvo proizvodnih združenj.

Zato me, gospod Davies, nekoliko preseneča, da zdaj v vaših predlogih sprememb, ki sem jih danes videla prvič, čeprav lahko obstajajo že dlje, pojasnjujete, da vas za razliko od tega, kar je bilo sklenjeno v odboru za okolje, ne zanimata več izvajanje pritiska na inovativni potencial in moč avtomobilske industrije v Evropi.

Menim, da lahko evropske podnebne cilje dosežemo le s strogimi omejitvami, ki jih je prvotno predlagala Komisija. Prav tako menim, kar ste, gospod Dimas, pravilno predstavili, da si ne bi smeli prizadevati za varnost oskrbe z energijo za potrebe prometa, razen če brez zamude zagotovimo večjo učinkovitost avtomobilov, saj ne moremo stati in gledati, kako se dragocena in težko pridobljena nafta zapravlja na naših cestah.

Prav tako je treba končno zagotoviti, da se v avtomobilski industriji uveljavita znanje in sposobnost razvijalcev, pri čemer neustrezna politika upravljanja dolgov ne sme še naprej omejevati teh dobrih inženirjev, kar je zlasti pomembno odboru za industrijo, za katerega sem pripravila mnenje. Gospod Davies, prepričana sem, da bodo na trgu kmalu le še učinkoviti, podnebju prijazni in dostopni, vendar sodobni avtomobili, pri čemer bodo tisti, ki danes s popustljivimi roki za doseganje ciljev za zmanjšanje lajšajo breme inovacij, odgovorni, če se bo evropska avtomobilska industrija dolgoročno izkazala za nekonkurenčno in če se bodo v proizvodnji avtomobilov izgubljala delovna mesta.

Če verjamemo svoji podnebni politiki in podnebni politiki ZN, ni treba poudarjati, da se bo svetovni avtomobilski trg popolnoma spremenil, pri čemer bodo tisti, ki poskušajo zdaj zaustavljati proces zmanjšanja mej emisij, odgovorni za neuspešnost avtomobilske industrije v Evropi in za položaj, v katerem ne bomo več resno jemali podnebne politike.

  Wolfgang Bulfon (PSE), pripravljavec mnenja odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov. – (DE) Gospa predsednica, menim, da je avtomobil splošno prevozno sredstvo, pri čemer avtomobilska industrija prispeva k blaginji Evropejcev. Vendar ne verjamem, da je avtomobil fetiš. Zato ne razumem, zakaj bi proizvajalci oblikovali avtomobile za vožnjo pri hitrosti, ki presega 200 kilometrov na uro.

Glede na dokaze o podnebnih spremembah je treba proizvajati učinkovite in okolju prijazne avtomobile. Poleg tega je Evropa sprejela obveznost, da daje dober zgled uspešno nastajajočim trgom. Končno bodo potrošniki odločali o tem, katere avtomobile bomo vozili v naslednjih letih. Zato sem se v odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov zavzemal za lažje razumljive informacije v zvezi z ocenami emisij iz vozil. Pozivam Komisijo, da to poročilo sprejme kot izhodišče za predstavitev ambicioznega zakonodajnega predloga in da ukrepa hitro.

  Martin Callanan, v imenu skupine PPE-DE. – Gospa predsednica, najprej se najlepše zahvaljujem gospodu Daviesu za delo, ki ga je vložil v pripravo tega poročila, in za njegovo zelo konstruktivno sodelovanje. V imenu svoje skupine z veseljem podpiram cilj 125 g do leta 2015, ki ga je predstavil gospod Davies. Po mojem mnenju je ta cilj okoljsko zelo ambiciozen, vendar ga lahko zelo uspešna evropska industrija, v kateri je zaposlenih več sto tisoč ljudi, doseže, medtem ko moramo mi zagotoviti, da ta evropska industrija ostane uspešna. Prepričan sem, da bodo ti evropski proizvajalci osebnih vozil še naprej izdelovali nekatera okolju najprijaznejša osebna vozila na svetu in ti novi cilji, ki so, ne pozabimo, med najstrožjimi na svetu jim bodo pomagali, da v prihodnosti izdelajo še čistejša osebna vozila.

Vendar v tej razpravi manjka element povpraševanja potrošnikov. Zagotoviti moramo, da potrošniki zahtevajo čistejša, okolju prijaznejša osebna vozila, pri čemer je vloga držav članic zelo pomembna zaradi davčnih sistemov, o katerih odločajo same, kar je tudi pravilno. Vendar lahko z uvedbo ustreznih okolju prijaznih davčnih sistemov bistveno vplivajo na povpraševanje potrošnikov.

Poleg tega menim, da morajo k zmanjšanju CO2 prispevati tudi vsi s tem povezani sektorji: naftne družbe, proizvajalci biogoriva, proizvajalci gum itd. Vsi morajo k temu prispevati, pri čemer nam lahko pomagajo doseči naše ambiciozne cilje.

Vložil sem tudi nekaj predlogov sprememb za omejitev nekaterih po mojem mnenju zelo predpisujočih zahtev za oglaševalce, ki jih je gospod Davies vključil v poročilo. Menim, da so izrazito nesorazmerne s težavo in prepričan sem, da lahko proizvajalci in oglaševalci pripravijo enako učinkovit zavezujoč prostovoljni kodeks, če bodo za to imeli ustrezno priložnost.

Skupaj z gospodom Daviesom sem vložil tudi predlog spremembe v zvezi s tem, da se prizna prispevek manjših proizvajalcev, ki zaradi manjše skupine izdelkov ne morejo doseči zahtev glede emisij. Upam, da jih bo Komisija upoštevala pri oblikovanju zakonodaje.

  Marie-Noëlle Lienemann, v imenu skupine PSE. – (FR) Gospe in gospodje, gospa predsednica, gospod komisar, kot vemo, je ta zadeva nujna. Al Gore, ki je na to najprej opozoril, je bil nagrajen z Nobelovo nagrado in čas je, da Evropska unija preneha govoriti in začne ukrepati, saj to vprašanje ni novo. Proizvajalci avtomobilov so sprejeli prostovoljni sporazum v zvezi s tem, da bodo do leta 2008 dosegli, da povprečne emisije CO2 ne bodo presegale 140 g/km, vendar tega sporazuma niso upoštevali. Naj vas opomnim, da je Evropski parlament popravil cilj 120 g leta 2005 oziroma najpozneje leta 2010. Danes nobena utemeljitev ne upravičuje oddaljitve od teh ciljev. Kar potrebujemo, je ambiciozna, nedvoumna in zavezujoča direktiva, ki določa cilje na dveh stopnjah.

Kratkoročno najprej potrebujemo cilj 120 g CO2 za nove avtomobile in zmanjšanje za 10 g, ki ga dosežemo z dopolnilnimi ukrepi. Vendar moramo hitro ukrepati in podpreti glasovanje v odboru za okolje, pri čemer moramo od leta 2009 upoštevati zavezujoče korake, da bi leta 2012 cilj izpolnili v celoti in za vsa vozila.

Poleg tega menim, da je bistveno, da določimo cilj 95 g do leta 2020 in 70 g do leta 2025, z vmesnim rokom leta 2016, da bi zagotovili, da smo na pravi poti. Zato podpiramo ambiciozni načrt, ki ga je pripravil odbor za okolje, saj menimo, da uspešno določa jasno vidne standarde in nas hkrati sooča s tehnološkimi vrzelmi, ki jih moramo odpraviti, da bi izpolnili obveznosti iz kjotskega protokola. Načrt bo dejansko drag in morali se bomo pogajati glede cen novih vozil. Najprej je treba upoštevati, da niso vsi avtomobili in proizvajalci enako učinkoviti v zvezi s prostovoljnim sporazumom.

Res je, da moramo dajati prednost majhnim avtomobilom pred velikimi in oblikovati davčne ukrepe, nove prakse in v nekaterih primerih celo prepovedi, zlasti na pozidanih območjih, da bi preprečili večjim vozilom, vključno z vozili s pogonom na štiri kolesa, da cel dan onesnažujejo naša mesta in proizvajajo ogromne količine CO2. To vprašanje je zlasti pomembno, saj večja kot so vozila, ki jih proizvedejo proizvajalci, večji je dobiček. Zato moramo trg upravljati tako, da je proizvodnja manjših in manj onesnažujočih avtomobilov bolj dobičkonosna kot proizvodnja večjih in bolj onesnažujočih avtomobilov, pri čemer pričakujemo, da Komisija poleg tega, da določi standarde, predlaga strategije, ki bodo prispevale k premiku v to smer.

Končno poudarjam pomembnost ustreznih informacij za kupce avtomobilov, ki jim pomagajo pri izbiri, pri čemer se moramo zlasti znebiti zavajajočega oglaševanja. Zato je moja skupina sestavila predlog spremembe, ki zahteva sistem označevanja za vse avtomobile, ki temelji na formatu A-G za energetsko učinkovitost, da se lahko vsi potrošniki dejavno odločajo v korist okolju.

  Holger Krahmer, v imenu skupine ALDE. – (DE) Gospa predsednica, ko razpravljamo o emisijah CO2, zelo hitro preidemo na avtomobile, preprosto zato, ker tako v človeku najlažje zbudimo slabo vest. Zato gospa Harms, Zeleni in druge okoljske organizacije tako rade govorijo o avtomobilih.

Prekršili smo prostovoljno obljubo, zato potrebujemo pravno ureditev. Druge možnosti ni. Gospa Harms, vaše pripovedovanje o prostovoljni obveznosti, ki jo strateško in namerno preprečuje avtomobilska industrija, je po mojem mnenju precej neprepričljivo. Naj vas opomnim, da trg ne zajema le dobaviteljev izdelkov, ampak tudi tiste, ki jih zahtevajo. Tudi mi ga pomagamo ustvarjati in takoj, ko se bomo z avtomobilsko službo odpeljali domov, bomo uporabljali avtomobile, ki ne izpolnjujejo ciljev, katerih izpolnjevanje je obveznost proizvajalcev avtomobilov.

Rad bi videl pobudo Zelenih. Če so vaši nameni pošteni, vas prosim, da zagotovite, da bo majhne avtomobile, ki bodo naslednje leto izpolnjevali prostovoljne cilje, naročil Parlament. V prihodnji zakonodaji moramo zagotoviti, da se želeno zmanjšanje emisij upre analizi stroškov in koristi. Gospa Harms, poročilo gospoda Sterna, ki ga vi in Zeleni radi navajate, izračunava, da je od 13 možnih ustreznih ukrepov za zmanjšanje CO2 zmanjšanje najmanj učinkovito pri avtomobilih, ki so daleč najdražji. Kdor izraža politične zahteve za strožje omejitve emisij in učinkovitejše avtomobile, mora priznati, da razvoj in proizvodni cikel avtomobilov v avtomobilski industriji trajata od pet do sedem let. Gospa Harms, kdor tega ne prizna, ogroža delovna mesta in ne, kdor to prizna.

Zato me veseli, da je naš poročevalec storil prav to, ko je dejal, da je nerealno pred letom 2015 postaviti kakršen koli rok. Jutri bo Parlament glasoval za eno od predstavljenih možnosti, pri čemer je treba poudariti, da bo ne glede na to, katera možnost bo izglasovana in katerega leta bo imenovana, ter ne glede na določeno povprečno vrednost še vedno strožja in ambicioznejša kot pri ostalih režimih po svetu. Tega nikoli ne smemo pozabiti. V naši avtomobilski industriji je črta med nagrado in kaznijo zelo tanka, pri čemer si moramo na koncu dneva zelo prizadevati, da res izvažamo najboljše proizvode in ne morda industrije.

  Claude Turmes, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospa predsednica, menim, da je zdaj pravi čas, da zunanjemu svetu povemo, kaj je bistvo tega dogovora med gospodom Callananom in gospodom Daviesom. Torej, o čem govorimo? To je odlog ukrepov z leta 2012 na leto 2015. Izračunali smo vpliv CO2: 125 g leta 2015 je slabše kot 130 g leta 2012. Drugi del dogovora je povezan z izjemami za manjše proizvajalce. To je 300 000 osebnih vozil na leto, kar ne predstavlja „manjšega obsega“.

Menim, da so pobude gospoda Daviesa, o katerih glasujemo ta teden, izdelek podnebnega junaka zelenih liberalcev, ki je postal podnebni izdajalec. Resnično neverjetno je, da se je, namesto da bi v podporo cilju 120 g leta 2012 uporabil morebitno levosredinsko večino v tem parlamentu, pridružil reakcionarnim konservativcem, da bi avtomobilski industriji v Evropi pomagal pridobiti čas, vendar to nikakor ni pravi način za napredek.

  Kartika Tamara Liotard, v imenu skupine GUE/NGL. – (NL) Gospod predsednik, v zadnjih nekaj mesecih smo jaz in moji kolegi poslanci spoznali veliko predstavnikov industrije motornih vozil. Menim, da takšnega lobiranja v zvezi s poročilom še ni bilo. Industrija je uporabila vse mogoče utemeljitve, ki bi preprečile ukrepe za zmanjševanje emisij CO2 ali jih na kakršen koli način prestavile. Zdi se, da so bili uspešni pri veliko mojih kolegih poslancih, vključno s poročevalcem, čeprav se je odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane na srečo popolnoma zavedal svojih nalog.

Naj pojasnim: Industrija motornih vozil je v celoti odgovorna za ta predlog Komisije. Poskusi, da bi se strinjali s prostovoljnim urejanjem, niso bili uspešni. Zdi se, da so učinkoviti le obvezni standardi. Menim, da so pripombe v zvezi s tem, zakaj mora biti vse narejeno tako hitro, hinavske, saj se industrija že leta zaveda, da se bodo ti ukrepi izvedli. Z odločnimi ukrepi moramo poskrbeti za okolje. To moramo storiti zase in za prihodnje generacije.

Zato vas pozivam, da glasujete proti predlogu spremembe 42, ki sta ga sestavila gospod Callanan in gospod Davies. Predlog spremembe povečuje največjo količino CO2 in prestavlja dogovorjen datum z leta 2012 na leto 2015. To daje poslovnim interesom prednost pred okoljem in tega zagotovo ne moremo dopustiti. Kakšne namene ima gospod Davies?

  Malcolm Harbour (PPE-DE). – Gospa predsednica, v imenu kolegov v odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov se zahvaljujem gospodu Daviesu za to, kako se je lotil te teme, zlasti za njegovo pripravljenost poslušati, ter za veliko inovativnih pristopov, ki jih lahko v tem poročilu opazimo. Zahvaljujem se tudi našemu poročevalcu gospodu Bulfonu in gospodu Daviesu za sprejetje številnih naših predlogov v to poročilo.

Danes smo veliko razpravljali o tem, da avtomobilska industrija nima ciljev, in o tem, kako naprej. Vendar ponavljam, kar je rekel gospod komisar, pri čemer bom uporabil besedo „spodbuda“. Za ta program in uresničitev programa, ki ga je pripravil gospod Davies, bo potrebnih več milijard eurov naložb v nove izdelke, pri čemer bomo obremenili ogromno virov na področju inženirstva in razvoja izdelkov.

(Ugovori.)

Kolegi iz skupine Zelenih že zmigujejo z glavo, saj menijo, da je tehnologija že pripravljena in da se lahko temeljna industrija čez noč preusmeri. To je popolnoma nerealno, saj se moramo vprašati, kdo bo zagotovil naložbe. Te bo omogočil dobiček avtomobilskih podjetij. Ta dobiček moramo ohraniti, da ga lahko ta podjetja ponovno vložijo. Ta zahteva bo pomenila največjo spremembo in preobrat v vodilni industriji do zdaj. Na to ne smemo pozabiti. Ne moremo le posedati in zahtevati nemogoče. To je praktičen pristop.

Vendar kolegi, naj vas opozorim, pri čemer zavračam takšno bahanje, da nikakor ne lobiram za avtomobilsko industrijo. Dolgo sem se zavzemal za to, da moramo določiti zahtevne cilje. Zakonodajnemu pristopu se približujemo prvič. Vendar morate tudi poslušati. Naj izpostavim še drugo točko. V zvezi z zamislijo o dopolnilnih ukrepih in drugih zadevah menim, da gre tu za popolno spremembo načina, kako ljudje pristopajo k prevozu in uporabi motornih vozil. Dolgo bo trajalo, preden bodo ta nova vozila prišla na trg. Vendar dejansko govorimo o dopolnilnih ukrepih, torej o ukrepih za potrošnike in obveščanju potrošnikov, ki predstavljajo prave pobude, ki jih moramo uresničiti. Gospa predsednica, opravičujem se, da sem presegel namenjeni čas, vendar morate priznati, da so me nekateri kolegi prekinili povsem po nepotrebnem.

  Matthias Groote (PSE). – (DE) Gospa predsednica, gospod komisar, to poročilo, ki ga je na pobudo odbora za okolje sestavil gospod Davies, bi moralo Komisiji poslati odločno sporočilo, da Evropski parlament misli resno v zvezi z zmanjšanjem emisij CO2. Ko vidim predložene predloge sprememb, se začnem spraševati o tem.

Upoštevati moramo tri točke. Prvič, novi avtomobili od 1. januarja 2012 naprej ne smejo proizvesti več kot 120g CO2/km. Datuma omejitev emisij ne smemo spreminjati. Leta 1998 je avtomobilska industrija prostovoljno sprejela obveznost, da bo v svojih novih vozilih zmanjšala stopnjo emisij CO2. Glede na novice o stalnem napredovanju podnebnih sprememb ne vidim razloga, da bi se vmešavali v rok ali omejitve.

Drugič, prihodnja zakonodaja mora jasno določati zmanjšanje emisij CO2 iz vseh avtomobilov. Večji avtomobili morajo bolj prispevati k temu, da bomo lahko do leta 2012 dosegli 120 g, vendar morajo k temu prispevati tudi majhni avtomobili.

Tretjič, avtomobili morajo biti še naprej dostopni ljudem. V zvezi s tem se strinjam s prejšnjim govornikom. Prihajam z večinoma podeželskega območja, na katerem ljudje potrebujejo avtomobile, da lahko prispejo na delovna mesta. Zato mora prihodnja zakonodaja poiskati ravnotežje, da bi uskladila potrebe okolja s potrebami gospodarstva.

Zakaj potrebujemo stroge omejitve emisij, če si ljudje ne morejo privoščiti novih avtomobilov in se vozijo v svojih starih? Pri sprejemanju zakonodaje se moramo zavedati, da bo trajalo več kot osem let in pol, da obnovimo vsa osebna vozila na evropskih cestah. Pri sprejemanju prihodnje zakonodaje o emisijah CO2 iz osebnih vozil je pomembno, da zagotovimo boljšo zaščito podnebja in dostopno vožnjo.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD SIWIEC
Podpredsednik

  Péter Olajos (PPE-DE). - (HU) Hvala, gospod predsednik. Gospe in gospodje, naj začnem po vzoru ene od tistih starih šal: Imam dobre in slabe novice. Katere želite slišati najprej?

Začel bom z dobrimi novicami: Evropska unija je vodilna v boju proti podnebnim spremembam, saj 27 držav naredi več za zaustavitev podnebnih sprememb, kot naredijo kjer koli drugje po svetu. In zdaj so na vrsti slabe novice: Če ima več tisoč znanstvenikov po svetu prav, je tudi to veliko premalo. Kaj naj torej storimo?

O odgovoru ne smemo dvomiti: Potrebujemo spremembo vzorca. Pohvaliti je treba poročilo gospoda Daviesa, ki izpostavlja številne pomembne elemente. Vendar vsi, ki menijo, da bomo kar koli rešili, če bomo emisije ogljikovega dioksida iz vedno več vozil, ki jih uporabljamo, s 120 g zmanjšali na 95 g, se zelo motijo.

Menim, da lahko in moramo glasovati za to poročilo, pri čemer moramo hkrati prepričati proizvajalce vozil, da proizvajajo manjše in učinkovitejše motorje. Vendar se ne smemo ustaviti pri tem. Evropska unija mora prav tako odločno sprejeti obveznosti v zvezi s tehnološkimi spremembami v prometnem sektorju. Uporabiti moramo vsa sredstva, ki jih imamo na voljo, da bi na tem področju spodbudili raziskave in razvoj ter inovacije, pri čemer ne smemo več podpirati konvencionalne tehnologije.

Države članice si morajo med seboj čim prej izmenjati najboljše rešitve, da bi proizvajalcem in potrošnikom zagotovile pravne, gospodarske in druge spodbude. Poleg tega, ko že govorimo o tem, ne verjamem, da so na primer biogoriva najučinkovitejša rešitev za naše težave, zlasti ne sedanja biogoriva prve generacije. Vendar predstavljajo potreben premik na področju alternativnih goriv, kot so na primer pogonski sistemi na elektriko ali vodik in številni drugi, ki se jih še ne uporablja pogosto ali še niso bili oblikovani. Podprimo jih s sedanjim glasovanjem in prihodnjo zakonodajo. Najlepša hvala.

  Linda McAvan (PSE). – Gospod predsednik, ne bom komentirala novega zbliževanja britanskih liberalnih demokratov in konservativcev, ki sta ga danes prikazala gospod Callanan in gospod Davies. Mogoče je to nova bitka za vodilni položaj liberalnih demokratov, saj imajo nekateri njihovi novi voditelji celo dvojnike.

Izpostavila bom, kako pomembno je, da upoštevamo ambiciozne cilje. Menim, da industrija ne more biti zelo presenečena nad tem, da je Komisija predlagala leto 2012 kot leto, v katerem naj bi dosegli cilje, ali da je obravnavala raven cilja, saj dejansko vemo, da se je o tem razpravljalo več let.

Voditelji EU so se marca dogovorili, da bodo do leta 2020 za 20 % zmanjšali skupne emisije CO2. Če želimo to doseči, moramo sprejeti zakonodajo, ki nam bo pomagala doseči ta cilj. Zdaj smo naleteli na prvo oviro in menim, da Evropski parlament zaradi nje ne sme odnehati. Ljudje nas opazujejo. Hočejo biti prepričani, da resno obravnavamo podnebne spremembe.

Seveda moramo sodelovati z industrijo, medtem ko gospod Davies govori o kaznovanju. Avtomobilske industrije noče nihče kaznovati, ker je, kot je pravkar rekel gospod Harbour, pomembna evropska industrija, saj zaposluje ogromno ljudi. Zato moramo z njo sodelovati, saj lahko le ta industrija uresniči spremembe, ki si jih želimo.

Z njo moramo torej sodelovati in jo poslušati. Poleg tega menim, da predvsem potrebujemo dolgoročni projekt, ki ga bodo vsi podprli, da bo vsak vedel, kakšen je naš cilj, pri čemer ga bo lahko vsak poskušal doseči.

Na koncu še nekaj o označevanju in oglaševanju. Potrebujemo jasen sistem, sistem označevanja okolju prijaznih osebnih vozil, ki ga lahko razume vsak potrošnik, tako kot razume, kako deluje gospodinjski aparat, ki ga kupi. Proizvajalci neučinkovitih gospodinjskih aparatov so dejansko videli, kako so bili njihovi izdelki izločeni s trga. Enako moramo zagotoviti za osebna vozila in upam, da lahko skupaj z industrijo vzpostavimo sistem označevanja okolju prijaznih osebnih vozil, ki ga bo vsak razumel.

  Andres Tarand (PSE). – (ET) Do zdaj smo se pri podnebni politiki osredotočali predvsem na energetski sektor. Letalstvo je naslednji sektor, ki ga moramo vključiti v sistem trgovanja z emisijami Evropske unije. Vendar ima prevoz po kopnem pomemben vpliv na podnebne spremembe, pri čemer je poročilo gospoda Daviesa v celoti dobrodošla pobuda. Avtomobilska industrija potrebuje jasne in dolgoročne cilje v zvezi z zmanjšanjem emisij CO2 v izpušnih plinih, pri čemer podpiram pristop gospoda Daviesa, ki bo na primer do leta 2020 ali 2025 vzpostavil dolgoročne omejitve za emisije CO2.

Avtomobilska industrija je imela dovolj časa, da zmanjša stopnjo emisij CO2. Ne smemo dopustiti stalnega odlašanja, saj tehnološke rešitve že obstajajo. Prav tako upam, da bo Parlament podprl predlog spremembe, ki sem ga predložil odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane, v okviru katerega mora avtomobilska industrija do leta 2012 zmanjšati prisotnost CO2 v izpušnih plinih na 120 g/km.

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE) . – (PL) Gospod predsednik, čestitam poročevalcu za poročilo. Ko smo razpravljali o celotnem vprašanju v zvezi z strategijo Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2, bi morali opomniti, da je samo v Evropi v avtomobilski industriji zaposlenih dva milijona ljudi, pri čemer je dodatnih deset milijonov delovnih mest povezanih s tem sektorjem. Ta industrija predstavlja 3,5 % evropskega BDP. Vrednost izvoza je 33,5 milijarde EUR, pri čemer ni nič manj pomembno, da davki na motorje zagotovijo državam članicam vsako leto 365 milijard EUR.

Strategija Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 bo uspešna le, če bo ustrezno premišljena in bo proizvajalcem zagotavljala dovolj časa, da razvijejo primerne tehnološke rešitve. Strinjam se z uvedbo ustreznega prehodnega obdobja, saj je proizvodni cikel v avtomobilski industriji zapleten in za prilagoditev potrebuje veliko časa. Zato se zdi, da je leto 2015 najboljše leto za uvedbo predpisov, saj bo takrat začela veljati tudi uredba o standardih Euro 6. Prav tako menim, da je potreben celosten pristop k emisijam CO2. Raziskovalne študije so pokazale, da se bo, če dosežemo cilj 120 g/km le z izboljšavami v avtomobilski industriji, povprečna cena avtomobila povečala za približno 3 600 EUR, zaradi česar morda nekatere znamke avtomobilov ne bodo več dostopne povprečnemu državljanu EU.

Zato je najdražja rešitev, če emisije CO2 temeljijo na tehnologiji motorjev. Stopnjo 120 g je treba doseči z uvajanjem dodatnih rešitev, kot so večje uvajanje biogoriv in uvajanje dodatnih rešitev v zvezi z vozili, kot so signali za menjavo prestav in gume z nizkim kotalnim uporom.

  Dorette Corbey (PSE). – (NL) Gospod predsednik, cestni promet je velik vir onesnaževanja. Leta 2005 je promet, torej avtomobili in tovornjaki, prispeval 27 % vseh emisij toplogrednih plinov. Če hočemo obravnavati podnebne spremembe, ne smemo spregledati motornega sektorja. Če ne ukrepamo, se bodo emisije povečale in ne zmanjšale.

Na žalost industrija motornih vozil ni bila uspešna pri prevzemanju pobude. Pred leti so proizvajalci motornih vozil sprejeli obveznost, da bodo zmanjšali emisije. Industrija je v zadnjih nekaj letih proizvedla boljše in varnejše avtomobile. Napredek je velik, vendar se je na žalost zapostavil izkoristek motorja.

Zato cilj 140 g leta 2008 na žalost ne bo dosežen, vsaj ne prostovoljno. Zakonodaja na žalost ne zadostuje za doseganje učinkovitosti. Cilj zakonodaje mora biti doseganje povprečne emisije 120 g leta 2012 in ne 2015. Dolgoročni cilj 80 g/km je potreben, če želimo leta 2020 doseči ambiciozen cilj, ki smo si ga zastavili, kar se mora kazati tudi v industriji motornih vozil.

  Ivo Belet (PPE-DE). – (NL) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, osebni avtomobili prispevajo 12 % vseh emisij CO2. Vsi se tega zavedamo. Jasno je, da si mora sektor zelo prizadevati, da bo dosegel dogovorjene standarde za leto 2020. Prav tako je jasno, da moramo biti ambiciozni in mejo postaviti visoko.

Poleg tega je jasno tudi, da proizvajalci avtomobilov tega ne bodo mogli narediti sami. Potreben je celosten pristop, pri čemer niso edini, ki bi morali prevzeti odgovornost. Sprejeti je treba spremljajoče ukrepe. Boljše klimatske naprave, boljše ceste in sprememba obnašanja voznikov, to pomeni vseh nas. Sektor si zasluži podporo vlade, saj industrija motornih vozil neposredno ali posredno zaposluje veliko ljudi.

Zato najprej pozivam nacionalne vlade, da nujno spremenijo davke na motorje, da bodo potrošniki sami od sebe začeli uporabljati okolju prijazne avtomobile. Poleg tega pozivam komisarja, Komisijo in Evropo, da ocenijo večletni proračun 2009, da bi v nove tehnološke raziskave za avtomobile z manj izpusti CO2 vložili še več sredstev za raziskave. Vem, da ste pred kratkim podprli ambiciozen program, ki vlaga 500 milijonov EUR v tehnologijo vodika. To je dejansko odlično, vendar srednjeročno. Jasno je, da moramo tudi kratkoročno poiskati rešitve za novo tehnologijo motorjev.

Prepričan sem, da bodo proizvajalci avtomobilov svoj cilj 120 g leta 2012 ali malo pozneje dosegli hitreje, kot je načrtovano. Nočem biti naiven, vendar preprosto zato, ker ga trg zahteva. V tem smislu se je stanje v zadnjih nekaj letih popolnoma spremenilo. Zato je pomembno, da podpremo kompromisne predloge gospoda Callanana v zvezi s trženjem in oglaševanjem, saj so pregledni. To je vprašanje zagotavljanja jasnih informacij potrošnikom.

  Stavros Dimas, komisar. − Gospod predsednik, najprej moram reči, da cenim kakovost nocojšnje razprave. Kolikor bo omogočal čas, bom izpostavil tri vprašanja, ki ste jih obravnavali.

V zvezi z ambiciozno stopnjo strategije je treba opozoriti, da je Komisija svojo strategijo predlagala na podlagi temeljite ocene učinka. Analizirali smo različne možnosti glede ravni znižanja emisij CO2 iz osebnih vozil, pri čemer smo upoštevali merljivost, možnost spremljanja in odgovornost.

Na tej podlagi smo predlagali, da se cilj 120 g CO2/km uresniči s celostnim pristopom. Sto trideset gramov bo prispevala tehnologija osebnih vozil, medtem ko bodo deset dodatnih gramov prispevali dopolnilni ukrepi, vključno s cilji učinkovitosti porabe goriva za lahka gospodarska vozila in večjo uporabo biogoriva.

Menimo, da je takšen pristop k doseganju cilja 120 g stroškovno najučinkovitejša kombinacija možnosti, zato bomo v skladu s tem predložili zakonodajne predloge.

Drugič, zakonodajni okvir za izvajanje celostnega pristopa bo glavni steber naše prenovljene strategije, vendar ni edini. Kot je izpostavljeno v poročilu, bomo lahko zaradi novih načinov za spodbujanje povpraševanja potrošnikov po varčnih osebnih vozilih znatno zmanjšali njihov vpliv na okolje, skupaj z računom voznikov za gorivo v Evropski uniji.

V zvezi s pregledom direktive o označevanju osebnih vozil bomo upoštevali priporočila Parlamenta glede obveščanja potrošnikov.

Tretjič, Komisija se strinja, da bi bilo treba preučiti dolgoročnejšo strategijo in tako proizvajalcem osebnih vozil omogočiti predvidljivost. Zato bomo na podlagi ocene učinka preučili možnost napredka po letu 2012 in cilj 120 g. V zvezi s tem bo Komisija upoštevala priporočila Parlamenta o prihodnjih ciljih glede emisij.

Menim, da sem obravnaval nekaj glavnih vprašanj, ki so bila izpostavljena, in upam, da bo na plenarnem zasedanju sprejeta resolucija, ki odločno podpira predlagani pristop Komisije.

  Predsednik. − Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v sredo, 24. oktobra.