Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2007/2105(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A6-0336/2007

Razprave :

PV 23/10/2007 - 17
CRE 23/10/2007 - 17

Glasovanja :

PV 24/10/2007 - 8.26
CRE 24/10/2007 - 8.26
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2007)0471

Razprave
Sreda, 24. oktober 2007 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

9. Obrazložitev glasovanja
PV
  

– Poročilo: Gauzès (A6-0366/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Daniel Strož (GUE/NGL), (v pisni obliki). − (CS) Upravičeno lahko domnevamo, da bo uredba Evropskega parlamenta in Sveta o vročanju sodnih in zunajsodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah, glede katere je predloženo priporočilo za drugo obravnavo (skupno stališče Sveta), prispevala k večji pravni varnosti fizičnih in pravnih oseb v državah članicah. Znano je, da je vročitev navedenih listin resna zadeva, saj bistveno vpliva na sodni postopek ter civilna in gospodarska razmerja. Menim, da je priporočilo Evropskega parlamenta v skladu s prizadevanjem, da bi na ravni Skupnosti pripravili zelo kakovostno zakonodajo.

 
  
  

– Poročilo: Vălean (A6-0381/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Daniel Strož (GUE/NGL), v pisni obliki. (CS) V zvezi s sporazumi med Evropsko skupnostjo in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo o ponovnem sprejemu in poenostavitvi izdajanja vizumov za kratkoročno bivanje, ki jih mora potrditi Evropski parlament, menim, da je treba zaradi pomembnosti teh sporazumov in podobnih sporazumov z državami na zahodnem Balkanu glede splošne okrepitve pravne države in boja proti kriminalu vprašanja v zvezi z nezakonitim preseljevanjem reševati najprej z gospodarskimi in političnimi sredstvi. Opozarjam na še en pomemben dejavnik, naveden v zadevnih poročilih, in sicer da bodo Makedonija in druge države na zahodnem Balkanu zaradi sklenitve teh sporazumov znatno finančno obremenjene. Glede na gospodarske okoliščine v teh državah je bistveno, da zagotovi Skupnost ustrezno in učinkovito pomoč, zlasti finančno.

 
  
  

– Poročilo: Vălean (A6-0383/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Erik Meijer (GUE/NGL), v pisni obliki. (NL) Spomnim se, da so na začetku 60. let prejšnjega stoletja veljale vzajemne vizumske obveznosti za prebivalce držav takratne Evropske skupnosti in držav nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. Kmalu zatem so bile te vizumske obveznosti ukinjene.

To je pomenilo, da so lahko takrat prebivalci sedmih držav, ki so bile še vedno vključene v Jugoslavijo, potovali po večini Evrope. Le za Slovenijo, ki je država članica EU, in Hrvaško, ki je država kandidatka, se to ni spremenilo. Prebivalci vseh drugih ozemelj, vključno z Makedonijo, ki je država kandidatka, so od leta 1992 odrezani od držav članic EU. Mlada generacija, ki je od takrat odrasla, skoraj ni mogla prestopiti svojih meja. Na veleposlaništvih držav EU na primer v makedonskem glavnem mestu Skopje so izobešeni veliki napisi, na katerih je navedeno zelo veliko strogih omejitev. Izpolnijo jih lahko le kriminalci, študenti, raziskovalci in novinarji pa ne.

Podpiram predlog, da se od leta 2008 izboljša dostop za te skupine in se vizumska taksa zmanjša na 35 EUR. V nasprotju z nekaterimi poslanci iz moje skupine menim, da te izboljšave ne bi smeli zavrniti zaradi uvedbe biometrične registracije. Žal mi je, da je določen pogoj glede politike o ponovnem sprejemu, kar ne zagotavlja ustrezno varnosti zadevnih beguncev.

 
  
  

– Poročilo: Böge (A6-0393/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Uporaba solidarnostnega sklada za pomoč prebivalcem Nemčije in Francije (La Réunion), ki so jih januarja in februarja prizadele naravne nesreče, dokazuje, da ta sklad kljub zamudi ustrezno in pomembno pomaga državam članicam.

Ob upoštevanju zastoja, ki je v Svetu nastal pri odločitvi o predlogu Komisije glede izboljšave tega sklada, ponovno opozarjamo, da je treba zaščititi nadaljnjo upravičenost v primeru regionalnih nesreč. Evropski parlament je že potrdil, da „mora solidarnostni sklad Evropske unije še naprej omogočati sprejemanje ukrepov v primeru nesreč, ki ne dosegajo najnižje zahtevane stopnje, čeprav so velike, in da se lahko zagotovi pomoč v posebnih okoliščinah, kadar nesreča prizadene večino prebivalstva v določeni regiji ter ima resne in dolgoročne posledice za življenjske razmere tega prebivalstva“.

Nujno je treba priznati tudi posebne značilnosti naravnih nesreč v Sredozemlju, kot so suše in požari, zlasti glede rokov in upravičenih ukrepov, ter možnost večjih stopenj finančne pomoči za „kohezijske“ države in „konvergenčne“ regije v primeru nesreče. Oceniti je treba tudi vzpostavitev sklada EU za nesreče v kmetijstvu.

 
  
  

– Poročilo: Susta (A6-0403/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Françoise Castex (PSE), v pisni obliki. – (FR) Gospa Castex je glasovala za poročilo gospoda Suste o spremembi sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (sporazum TRIPS).

Francoski poslanci iz skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu menijo, da je sklenjeni sporazum, na podlagi katerega bodo lahko države proizvajale generična zdravila in jih izvažale v revne države v razvoju, ki takšnih zdravil ne morejo proizvajati, pomemben napredek.

Za francoske poslance iz skupine socialdemokratov to poročilo pomembno prispeva k odpravi težave glede javnega zdravja, ki je nedvomno zelo zaskrbljujoča.

 
  
MPphoto
 
 

  Proinsias De Rossa (PSE), v pisni obliki. Glasoval sem za protokol o spremembi sporazuma TRIPS in dostopu do zdravil, ker sem trdno prepričan, da mora EU imeti ključno vlogo pri pospeševanju javnega zdravja in dostopa do zdravil za vse ljudi v državah tretjega sveta. Ta protokol je ustrezna rešitev.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Stroški, povezani z uvedbo standardov varstva „intelektualne lastnine“ v farmacevtskem sektorju v „državah v razvoju“, so znani že dolgo.

Že dolgo se govori o resnih in nesprejemljivih okoliščinah, ki so v teh državah nastale zaradi uporabe „pravic intelektualne lastnine“ na področju zdravja, zlasti boja proti boleznim, kot so malarija, HIV/aids in tuberkuloza, ter se nanje opozarja.

Zato menimo, da je to poročilo izgubljena priložnost večine tega parlamenta, da bi v okviru svojih pristojnosti zavzeli humano stališče in se odkrito borili za politiko, s katero bi lahko pravice intelektualne lastnine v farmacevtskem sektorju odpravili.

Večina parlamenta, ki se skriva za zamislijo, da je sklenitev protokola zelo zahtevna, je Svetu izročila neizpolnjen ček, ker se lahko zaradi tako nejasnih priporočil sedanje stanje nadaljuje ter povzroča finančne in pravne ovire, zaradi katerih države z manj sredstvi ne bodo mogle izkoristiti znanstvenega in tehnološkega napredka na tem področju.

Odločno obsojamo dejstvo, da bo ta nečloveška politika ugodna zlasti za farmacevtske multinacionalke, ki bodo svoj ogromen dobiček ohranile na račun veliko življenj.

 
  
  

– Poročilo: Corbett (A6-0354/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Richard Corbett (PSE). – Gospa predsednica, v skladu z glasovanjem se je Parlament odločil, da bo svoje seje beležil z dobesednimi pisnimi in avdiovizualnimi zapisi sej. To ima seveda proračunske posledice, zato predsedstvo pozivam, da preuči ta položaj, sprejme potrebne spremembe proračuna ali predloži nov predlog, če želi, da odbor ponovno obravnava to vprašanje.

Glede na zelo veliko večino v tem parlamentu v zvezi s tem vprašanjem predvidevam, da je volja Parlamenta jasna, zato mislim, da bo treba izvesti prvo možnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Graham Booth (IND/DEM), v pisni obliki. Zaradi vodenja evidence o vseh razpravah in njihove javne dostopnosti bi se lahko zmanjšal evroskepticizem. Vendar se bo zato EU pohvalila tudi z večjo preglednostjo, čeprav se demokracija dejansko skoraj ne bo okrepila, ker Evropski parlament ne more začeti zakonodajnega postopka in ga lahko Evropska komisija prezre. V EU začne zakonodajne postopke neizvoljena Komisija, pri čemer ni zagotovljena nikakršna preglednost.

Možnost enotedenskega roka za popravljanje govorov (predlog spremembe 4) je sicer dobronamerna, ker bi poslance Evropskega parlamenta zaščitila pred napakami, vendar zaradi enotedenskega zamika novice o EU morda ne bi bile več aktualne, poleg tega pa bi to oviralo svobodni tisk pri obveščanju javnosti. Zato sem glasoval proti temu poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Derek Roland Clark (IND/DEM), v pisni obliki. Zaradi vodenja evidence o vseh razpravah in njihove javne dostopnosti bi se lahko zmanjšal evroskepticizem. Vendar se bo zato EU pohvalila tudi z večjo preglednostjo, čeprav se demokracija dejansko skoraj ne bo okrepila, ker Evropski parlament ne more začeti zakonodajnega postopka in ga lahko Evropska komisija prezre. V EU začne zakonodajne postopke neizvoljena Komisija, pri čemer ni zagotovljena nikakršna preglednost.

Ne podpiram možnosti za popravljanje govorov (predlog spremembe 4); dobesedni zapis sej mora biti dejansko dobeseden. Tudi sam se zmotim kot vsi ostali. Zaradi enotedenskega zamika novice o EU morda ne bi bile več aktualne, poleg tega pa bi to oviralo svobodni tisk pri obveščanju javnosti. Morda bi bila sprejemljiva posebna opomba kot pojasnilo. Zato sem glasoval proti temu poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (ITS), v pisni obliki. – (FR) Poročilo gospoda Corbetta vključuje priporočilo, da dobesednih zapisov sej v tem parlamentu ne bi več prevajali v vse uradne jezike in bi tako prihranili približno 10 milijonov EUR na leto. Razprave v posameznem jeziku bi bile dostopne le v obliki avdiovizualnih zapisov, ki bi bili na voljo v internetu, vsak poslanec pa bi lahko zahteval prevod posameznih izvlečkov.

Vendar širokopasovnega dostopa do interneta nimajo vsi v Evropi, predlagana pa je tudi omejitev, da bi lahko poslanci zahtevali prevod približno trideset strani na leto. Zato predlog gospoda Corbetta pomeni omejitev dostopa evropskih državljanov do dela izvoljenih predstavnikov, ki naj bi v Evropski uniji ščitili njihove interese. To je nesprejemljivo. Poleg tega je to nesprejemljivo, ker ta institucija hkrati porabi 100 milijonov EUR na leto za propagando. Da ne omenim Komisije, ki porabi več kot 200 milijonov EUR za bistvene dejavnosti, kot so obsežno oglaševanje pornografskih spletnih videoposnetkov, ki naj bi spodbujali evropsko kinematografijo.

Na srečo je pri večini kolegov zmagal razum ali morda neverjeten strah pred volivci, tako da je večjezičnost ohranjena.

 
  
MPphoto
 
 

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Odločno zavračamo predlog v poročilu, da bi se v dobesednem zapisu ustni prispevki pojavili le v izvirnem jeziku.

Evropski parlament poskuša zelo izpostaviti dejstvo, da govorniki nagovarjajo celotno Evropo kot predstavniki svojih evropskih skupin, hkrati pa nameravamo z zmanjšanjem obsega prevodov v različne jezike onemogočiti nadaljnji dostop do njihovih izjav in omejiti dostopnost.

Če želimo imeti EU, ki deluje demokratično, moramo biti pripravljeni plačati za to. Organizacija, ki radodarno nameni več kot 360 milijard SEK za protekcionistično kmetijsko politiko, mora biti sposobna plačati 90 milijonov SEK, da izkaže spoštovanje državljanom EU.

Če pa se zdi, da stroškov prevajanja v prihodnosti ne bo možno kriti, je treba zagotoviti, da vključuje dobesedni zapis vsaj izvirni jezik govornika in angleški prevod.

 
  
MPphoto
 
 

  Patrick Louis (IND/DEM), v pisni obliki. – (FR) Francoski poslanci iz skupine neodvisnosti/demokracije so glasovali proti poročilu gospoda Corbetta o spremembi člena 173 poslovnika Evropskega parlamenta, s katerim naj bi ukinili popolno in sistematično prevajanje parlamentarnih razprav.

Bistvo objave razprav, ki velja za sodne postopke in politične razprave, je eno od temeljnih demokratičnih načel.

Z objavo se zmanjšajo ideološka pristranskost, samovoljnost, kronizem in prevare. Pri tem nedvomno domnevamo, da imajo vsi dostop do celotnega objavljenega zapisa seje v svojem jeziku, pri čemer je treba zagotoviti, da posamezne besede izražajo enake pojme za vse.

Kdo bi lahko med vsemi narodi v Evropi poročal o razpravi in jo razumel, če ima pred sabo njeno neurejeno različico v dvajsetih jezikih?

Verjetno bi bilo podobno, kot če bi poskusili razumeti tako imenovano „poenostavljeno“ pogodbo in poskusili nadomestiti 400 novih klavzul iz sedanjih pogodb, saj tudi v tem primeru med postopkom ratifikacije nedvomno ni bila pripravljena konsolidirana različica.

Zdi se, da lahko Evropska unija glede na vse večjo zadržanost prebivalcev svojih držav članic pokaže le zmedenost, laži in prikrivanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Jules Maaten (ALDE) , v pisni obliki. – (NL) Odločitev sekretariata Parlamenta leta 2006, da se razprave na plenarnem zasedanju ne zapisujejo več v vsakem jeziku, ni bila opažena. Parlament je zdaj to odločitev spremenil. Strinjam se, da se za prevajanje razprav in dokumentacije v 23 uradnih jezikov Unije porabi preveč časa in denarja. Žal mi je, da ni bila predložena kompromisna rešitev, v skladu s katero bi lahko razprave prevedli v angleški in francoski jezik, tako da seja ne bi bila na voljo le kot avdiovizualni zapis, ampak še vedno tudi v pisni obliki.

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. (PT) Večjezičnost ni le izraz kulturne raznolikosti Evropske unije. V organizaciji suverenih in neodvisnih držav, ki so se združile, da bi s sodelovanjem zagotovile največje koristi svojim državljanom, pri čemer se jim ne bi bilo treba na nobeni stopnji odreči statusu svobodnih in suverenih držav, je večjezičnost priznanje, da so vsi člani enakopravni.

Nadaljnji obstoj takšne večjezičnosti pri delovanju institucij Skupnosti bi morali zagovarjati že samo zaradi tega razloga. Vendar ga lahko utemeljimo tudi drugače. Zaradi opuščanja večjezične notranje komunikacije se lahko zmanjša možnost političnega ukrepanja poslancev Evropskega parlamenta, ki so popolnoma upravičeni do izražanja v maternem jeziku. Če zmanjšamo večjezičnost pri zunanji komunikaciji, se lahko poveča tudi nezaupljivost do institucije, ki si zelo prizadeva, da bi EU približala državljanom.

Na koncu lahko izpostavimo nasprotno gospodarsko utemeljitev, in sicer da jezikovna raznolikost evropskih prebivalcev in obvladovanje več jezikov ne smeta biti strošek, ampak konkurenčna prednost.

 
  
MPphoto
 
 

  Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za poročilo gospoda Corbetta o spremembi člena 173 o dobesednih zapisih sej, čeprav mi je žal, da je bil sprejet sklop predlogov sprememb, v katerih je priporočen prevod dobesednih zapisov sej v vse uradne jezike.

Zagrizenim zagovornikom večjezičnosti pa bi milo rečeno odgovorila, da ni res, da bi bil Evropski parlament brez te širitve na prevajalski proces edina parlamentarna skupščina na svetu, ki ne bi zagotavljala pisnega prevoda vseh sej in razprav v vse ustrezne jezike. To ni res, saj je dogovorjeno, da se ohrani večjezična različica, vendar je treba hkrati na zahtevo omogočiti tudi prevod v vse uradne jezike za vse poslance in splošno javnost. Prav to je po mojem mnenju bistveno.

Žal mi je, da Parlament ni bil pripravljen sprejeti bolj sodobnega pristopa glede dostopa do dokumentov: na vsak način podpiram večjezičnost. Vendar bom še naprej nasprotovala tako imenovanemu varstvu jezikovne raznolikosti, če se nanj izgovarjajo zagovorniki nespremenjenega stanja in odkriti nasprotniki spremembam.

 
  
MPphoto
 
 

  Marianne Thyssen (PPE-DE), v pisni obliki. – (NL) Glasovala sem proti predlogu iz poročila gospoda Corbetta zaradi enakih razlogov, zaradi katerih sem nasprotovala odpravi proračuna za prevajanje dobesednih zapisov naših sej v tem parlamentu.

V parlamentu je govorjena beseda nedotakljiva. Kar povemo, ni le novica pri dnevnih poročilih, če imamo srečo, ampak je del demokratičnega zakonodajnega postopka. Dostopnost naših izjav v uradnih evropskih jezikih ni razkošje. Prevod je politično potreben za izvajanje pravilnega sistema arhiviranja, ki omogoča prost dostop do informacij.

Prevzeti moramo posledice naše temeljne odločitve o izbiri večjezičnosti in ne smemo dopustiti, da skrivoma zbledi. Parlament, ki ima samospoštovanje, ne zavrže uveljavljenega sistema arhiviranja. Če moramo ravnati gospodarno, bi bilo bolje, da izberemo različna proračunska področja. V vsakem primeru še vedno trdim, da je naše vztrajanje pri večjezičnosti nujna oblika spoštovanja različnih kultur in jezikov v EU ter pozitivno za demokracijo.

 
  
  

– Poročilo: Bowles (A6-0327/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. Glasoval sem za to poročilo, ki se zavzema za ustanovitev Evropskega svetovalnega organa za upravljanje statističnih podatkov na podlagi predloga Komisije za izboljšanje priprave vseevropske statistike.

 
  
  

– Poročilo: van den Burg (A6-0328/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. Glasoval sem za to nesporno poročilo, ki predlaga ustanovitev Evropskega svetovalnega odbora za politiko statističnih informacij Skupnosti. Predlogi sprememb, ki jih je sprejel Parlament, bodo zagotovili učinkovitost odbora ter vplivali na njegovo ime in sestavo.

 
  
  

– Poročilo: Mantovani (A6-0245/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Roberta Alma Anastase (PPE-DE).(RO) Današnje glasovanje o poročilu gospoda Mantovanija je pomembno kot spodbuda evropski politiki na področju vseživljenjskega izobraževanja.

Na podlagi preučitve sedanjega stanja na tem področju in njegove povezave s trgom dela poročilo gospoda Mantovanija ponovno dokazuje večletno resničnost, ki pa ji ni sledila trdna in usklajena politika, na podlagi katere bi lahko izpolnili njene izzive. Zato menim, da moramo nove predloge čim prej uresničiti. Poudarjam, da je treba priznati in spodbujati izobraževanje o strpnosti na celotnem ozemlju Evropske unije. Le tako se zaradi mobilnosti na trgu dela ne bodo oblikovale socialno izključene skupine, katerih ravnanje postane prej ali slej odklonsko.

 
  
MPphoto
 
 

  Françoise Castex (PSE), v pisni obliki. – (FR) Gospa Castex je glasovala za poročilo gospoda Mantovanija o vzpostavitvi evropskega ogrodja kvalifikacij.

Gospa Castex, ki je francoska poslanka iz skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu, se strinja s prihodnjo vzpostavitvijo evropskega ogrodja kvalifikacij, ki bo olajšalo nadnacionalno mobilnost delavcev in udeležencev v procesu učenja ter hkrati izpolnilo zahteve na trgu dela s skupno referenčno točko za prenos ravni kvalifikacij.

V skladu s predlogom je treba vse kvalifikacije od končanega obveznega izobraževanja do najvišjih ravni univerzitetnega izobraževanja in strokovnega usposabljanja, pri čemer je prvotni dokument Komisije zajemal le splošno izobrazbo, razvrstiti glede na eno od osmih referenčnih ravni na podlagi znanja, sposobnosti in pridobljenih spretnosti.

Gospa Castex meni, da se bosta pri evropskem ogrodju kvalifikacij kot orodju za primerjavo, spreminjanje in pretvarjanje kvalifikacij ene države članice v kvalifikacije druge države članice upoštevali raznolikost sistemov potrjevanja usposobljenosti in raznovrstnost kvalifikacij v Evropski uniji. To orodje bo olajšalo tudi mobilnost državljanov Evrope.

Zdaj se morajo države članice spoprijeti z obsežno nalogo razvrščanja referenčnih ravni za evropsko ogrodje kvalifikacij, drugače bo to ogrodje ostalo le prazna lupina.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) To poročilo vključuje več spornih točk, sami pa kritično ocenjujemo kompromis, ki ga je o vzpostavitvi evropskega ogrodja kvalifikacij sprejela večina Evropskega parlamenta. Vendar ima priznavanje kvalifikacij med različnimi državami članicami pozitivne strani, ki jih je treba podpreti.

Kljub temu so v končnem sprejetem besedilu poudarjene federalistične značilnosti predloga Evropskega parlamenta, ki določa točne datume za prilagoditev in povezovanje različnih sistemov izobraževanja in usposabljanja, ki se uporabljajo v državah članicah, čeprav je izrecno navedeno, da bo nekaj naslednjih let nezavezujoč.

Poudarjamo, da so za izobraževalno politiko pristojne izključno države članice, zato menimo, da je predlagana „prilagoditev“ v nasprotju s tem načelom.

Negativno ocenjujemo povezavo z bolonjskim procesom in prizadevanje za komercializacijo izobraževanja, pri čemer je posebna pozornost namenjena „zaposljivosti“ in možnostim, da se trg dela poveže s programom lizbonske strategije.

 
  
MPphoto
 
 

  Carl Lang (ITS), v pisni obliki.(FR) To poročilo obravnava potrjevanje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje na ravni Skupnosti. Gre za povsem zaželen ukrep, ki ga je treba spodbujati. Vendar zavračam internacionalistično utemeljitev iz dokumenta, zlasti glede na popoln neuspeh lizbonske strategije.

To besedilo vključuje element evropeistične ideologije. V njem je navedeno, da je nedotakljiv cilj globalizacije naše edino upanje za rešitev ter da je globalizacija pozitivna z gospodarskega in družbenega stališča. Po mojem mnenju pa je ultraliberalna globalizacija stroj, ki uničuje gospodarsko, družbeno in kulturno strukturo narodov.

Poleg tega to poročilo obravnava le možen napredek, nekaj, kar naj bi se zgodilo v prihodnosti. Ali ne bi bilo bolje, da bi se posvetili sedanjosti ter poskusili analizirati neuspešnost in škodo, ki je že prizadela našo družbo zaradi globalizacije?

Glede na takšno slepoto, neodgovornost in neustreznost bom glasoval proti poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Liberadzki (PSE) , v pisni obliki. (PL) Gospa predsednica, glasoval sem za sprejetje poročila v zvezi s priporočilom Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje.

Prihodnji razvoj evropske družbe bo vedno bolj odvisen od izobraževanja, znanstvenih raziskav, inovacij in tehnologije. Zato se je treba zavzemati za spodbujanje mobilnosti na evropskem trgu dela. Prepričan sem, da bo vzpostavitev evropskega ogrodja kvalifikacij olajšala dostop do evropskega trga dela.

Poročevalec gospod Mantovani je v svojem poročilu pravilno opozoril, da je treba do leta 2012 vsa spričevala o kvalifikacijah, diplome in dokumente Europass povezati z ustreznimi ravnmi evropskega ogrodja kvalifikacij. Evropsko ogrodje kvalifikacij naj bi olajšalo primerjavo ravni kvalifikacij. Zelo pomembno je, da države članice zagotovijo podporo izvajanju tega ogrodja, zlasti z izmenjavo najboljše prakse. Svetovalna skupina evropskega ogrodja kvalifikacij, ki je navedena v poročilu, mora zagotoviti skladnost procesa sodelovanja in ga spremljati.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. Glasoval sem za to poročilo, katerega cilj je vzpostavitev evropskega ogrodja kvalifikacij, ki bi pripomoglo k vseevropskemu priznavanju kvalifikacij posameznikov. Prispevati mora k boljši mobilnosti ljudi, ki želijo delati v drugih državah članicah, in sicer kot nepristranska in verodostojna referenčna točka za primerjavo različnih kvalifikacij.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (ITS), v pisni obliki. (DE) Kvalifikacije strokovnjaka bi lahko bile teoretično priznane v kateri koli drugi državi članici, pri čemer bi se uporabljali enaki pogoji, kot veljajo za domače delavce. Dejansko pa še vedno obstajajo nekatere težave, ki jih je treba opraviti. Če bi moral na primer izkušen učitelj iz Avstrije opraviti dveletno praktično usposabljanje, če bi želel opravljati enako delo v Nemčiji, bi bilo nedvomno nekaj narobe. V nekaterih državah se razporejanje na delovna mesta ne izrablja le za čim cenejše zaposlovanje kvalificiranih delavcev z visokošolsko diplomo, ampak tudi za ustvarjanje ovir za nekatere poklice.

Negotovi delovni pogoji, ki so bili značilni najprej le za sektorje, v katerih so bile plače nizke, so se razširili tudi na kvalificirane delavce. EU ne sme takšnega gibanja dodatno spodbujati s sistemom modre izkaznice. Kvalificiranih delavcev imamo dovolj, če bi jih le bili pripravljeni ustrezno plačati.

 
  
MPphoto
 
 

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Sprejetje evropskega ogrodja kvalifikacij pomeni okrepljen poseg EU v izobraževalne sisteme držav članic, poenotenje ter prilagoditev vnaprej določenim kazalnikom kakovosti in uspešnosti. Gre za še en način, kako nadomestiti izobraževanje s prožnim „učenjem“, ki ni vključeno v družbeno uveden proces izobraževanja. Znanje se nadomesti s kratkotrajnim, površnim stalnim usposabljanjem, pri katerem bodo delavci pridobili spretnosti, ki jih trenutno potrebuje kapital.

Te kvalifikacije ne bodo priznane na podlagi spričeval, ki se dodelijo v sistemu formalnega izobraževanja posamezne države, ampak na podlagi preverjanj, ki jih določijo organizacije pod nadzorom delodajalcev. S tem se dodatno spodbuja vrzel med spričevali o opravljeni študijski stopnji in možnostjo opravljanja poklica.

Povezovanje različnih stopenj izobraževanja in oblik učenja, s katerim naj bi izkušenjsko učenje izenačili s sistematičnim izobraževanjem, je poskus, da bi čim bolj zmanjšali delavske pravice in plače vseh delavcev.

EU si na splošno prizadeva, da bi s sistemom vseživljenjskega učenja in potrjevanja poklicnih kvalifikacij celotno izobraževanje podredila prednostnim ciljem trga in okrepila donosnost kapitala. To je povsem neskladno z izobraževalnimi potrebami delavcev in mladih.

Zato bomo glasovali proti poročilu in predlogu Komisije.

 
  
MPphoto
 
 

  Zita Pleštinská (PPE-DE) , v pisni obliki. − (SK) Nadnacionalna mobilnost delavcev je v EU postala neizogibna in je v EU-27 od širitve običajni pojav. Te spremembe spremljajo zahteve po bolj inovativnem in prožnem izobraževanju, ki bo Evropejce pripravilo za vključevanje na sodoben trg dela, na katerem je izobrazba osnovni pogoj za vse starostne skupine in vse družbene sloje.

Glasovala sem za poročilo gospoda Maria Mantovanija o predlogu priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje, ker sem prepričana, da lahko le tako izpolnimo cilje lizbonske strategije.

Struktura evropskega ogrodja kvalifikacij temelji na osmih navpičnih ravneh, ki se imenujejo „referenčne ravni“ in so opredeljene glede na tri horizontalna merila, in sicer znanje, spretnosti in sposobnosti, pri čemer omogoča, da se posamezniki po končanem učnem procesu uspešneje vključijo na trg dela.

Za uspešnost evropskega ogrodja kvalifikacij je bistveno, da sodelovanje držav članic in socialnih partnerjev na stopnji izvajanja temelji na medsebojnem zaupanju.

Struktura trga dela v Evropi se spreminja, pri čemer lahko opazimo, da je treba izobraževanje obravnavati prožno. Zato morajo države članice evropsko ogrodje kvalifikacij uporabiti za izboljšanje programov vseživljenjskega učenja. Poleg tega se morajo delodajalci in evropski državljani zavedati dejanske pomembnosti kvalifikacij. Zato se bo v EU povečala mobilnost delavcev, predvsem pa bodo odpravljene ovire zanjo.

 
  
MPphoto
 
 

  José Albino Silva Peneda (PPE-DE) , v pisni obliki. − (PT) Gospodarska globalizacija je vprašanje, na katero Evropa še ni jasno in prepričljivo odgovorila.

Zaradi bolj globaliziranega gospodarstva je potrebna pripravljenost na spremembe, kar pomeni večjo mobilnost.

Vzpostavitev skupnega referenčnega okvira za priznavanje, primerljivost in prenos kvalifikacij iz različnih sistemov je temeljni pogoj za razvoj odločilnega elementa evropskega projekta, kar pomeni, da je potrebna za mobilnost delavcev, ki je v tem primeru bolj preprosta zaradi prenosljivosti njihovih kvalifikacij.

Zaradi boljšega usposabljanja naših delavcev ter usklajenega sistema za priznavanje njihovega znanja, spretnosti in sposobnosti se bo povečala njihova mobilnost in okrepil razvoj notranjega trga.

Večje in boljše spretnosti evropskih delavcev bi lahko prispevale k zagotavljanju boljše organizacije, več inovacij in boljše konkurenčnosti naših podjetij.

 
  
  

– Poročilo: Coelho (A6-0358/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE-DE). (LT) Žal se začetek delovanja SIS II nenehoma odlaga. Danes smo sprejeli resolucijo o tem pomembnem vprašanju. Za zdaj zelo zaostajamo za načrtom, zato moramo nujno rešiti sedanje težave, da bomo lahko omrežje SIS 1+ uporabljali od 13. novembra 2008.

Zdaj je jasno, da bo treba človeške in finančne vire, namenjene za izvajanje SIS II, razdeliti med tri projekte, ki se bodo razvijali hkrati: SIS II, SISone4all ter postavitev, delovanje in upravljanje komunikacijske infrastrukture.

Zato menim, da bo pravilna razporeditev sredstev EU in držav članic zelo pomembna. Vendar je glede na pomembnost tega projekta s stališča varnosti EU jasno, da je SIS II glavna prednostna naloga. Dodeliti moramo sredstva za varnost EU in razvoj komunikacijske infrastrukture.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Da bi „zapolnili vrzel“ med podaljšanjem uporabe schengenskega informacijskega sistema (SIS), ki vključuje vizumski informacijski sistem (VIS), poskušamo s sedanjim predlogom zagotoviti začasno rešitev, s katero bi preprečili kakršno koli prekinitev in možne motnje zaradi zamude pri nameščanju „infrastrukture novega“ sistema. Stroški bodo razdeljeni med proračun Skupnosti in države članice.

Poudarjamo, da to vključuje širitev funkcij sistema SIS, tako da se jih razvije, širitev dostopa na nove organe in povezavo med njimi, pri čemer je treba dodati nove kategorije podatkov (na primer pooblastilo za zbiranje podatkov in biometrične podatke).

Takšna širitev prejšnjega sistema znatno ogroža pravice, svoboščine in jamstva državljanov, saj se v zbirko podatkov, ki jo uporablja tudi veliko drugih organov, dodajo novi elementi. Zaupnosti teh podatkov ni možno zagotoviti v celoti, ker se lahko evidence hranijo „daljše obdobje“ in so lahko na voljo tretjim državam.

Pri tem gre za poskus, da bi SIS uskladili z nevarnimi in nesprejemljivimi cilji sedanje varnostne kampanje ter širitvijo in vedno pogostejšim prenosom notranjih zadev na raven Skupnosti v EU, kar nedvomno zavračamo.

 
  
MPphoto
 
 

  Bairbre de Brún, Jens Holm, Mary Lou McDonald in Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki. Ne nasprotujemo predlagani začasni rešitvi, s katero bi zagotovili obstoj omrežja za SIS 1+ med 13. novembrom in 17. decembrom 2008. Vendar ne moremo podpreti uporabe premostitvene klavzule iz alinee 2 člena 67(2) Pogodbe ES, kot je predlagal gospod Coelho. Zato smo se odločili, da glasujemo proti temu poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (ITS), v pisni obliki. (DE) Že zdaj imamo veliko težavo z organiziranimi kriminalnimi združbami in nezakonitimi priseljenci, ki se običajno zbirajo na mejnih območjih, kjer jih je lažje prijeti kot v mestih. Obe skupini sta že povsem pripravljeni, da takoj, ko se odprejo meje, prideta v druge države, ker bosta izginili brez sledi. Na to se moramo odzvati z okrepljenim čezmejnim sodelovanjem in intenzivnimi mejnimi kontrolami na obmejnih območjih. Za širitev schengenskega območja so nenazadnje znatno odgovorne vse zadevne države.

Zato vključitev v schengensko območje ne sme biti odvisna le od delovanja schengenskega informacijskega sistema, kar očitno še ni uspelo na primer Poljski. Zagotoviti moramo, da lahko prihodnji člani schengenskega območja izvajajo učinkovit nadzor nad zunanjimi mejami EU, da se prehodna obdobja za zaščito trgov dela ne prilagajajo in da se beračenje ne poveča. Dokler tega ne zagotovimo, je prenagljena in nepremišljena širitev nedopustna.

V skladu z letnim poročilom Frontexa za leto 2006 je število prijetij na sedanjih schengenskih zunanjih mejah (zlasti Avstrija in Nemčija) še vedno znatno večje od števila prijetij na zunanjih mejah EU, zato je zelo vprašljivo, ali bi bilo treba širitev odobriti. Vprašanje je, ali bi morali schengensko ureditev delno odpraviti, zlasti ker poročilo avstrijskega notranjega ministrstva o trgovini z ljudmi kaže, da je skoraj 50 % nezakonitih priseljencev v Avstriji prišlo v državo prek schengenske meje z Italijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Søren Bo Søndergaard (GUE/NGL), v pisni obliki. − Ne nasprotujem predlagani začasni rešitvi, s katero bi zagotovili obstoj omrežja za SIS 1+ med 13. novembrom in 17. decembrom 2008. Vendar ne morem podpreti uporabe premostitvene klavzule iz alinee 2 člena 67(2) Pogodbe ES, kot je predlagal gospod Coelho. Zato sem se odločil, da glasujem proti temu poročilu.

 
  
  

– Poročilo: Belohorská (A6-0291/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Zita Pleštinská (PPE-DE).(SK) Podpiram razumen kompromis, s katerim bi uravnotežili varovanje zdravja in varstvo okolja na eni strani in kmetijsko proizvodnjo na drugi strani. Zato sem glasovala za poročilo, ki ga je pripravila slovaška kolegica gospa Irena Belohorská, priznana strokovnjakinja za preprečevanje in zdravljenje rakavih obolenj. Čestitam ji za poročilo, pripravljeno na podlagi njenih bogatih izkušenj, ki jih je pridobila kot zdravnica, pri čemer predstavlja uravnoteženo strategijo o trajnostni rabi pesticidov. Menim, da bo to poročilo prispevalo k sprejetju učinkovitejših ukrepov za boljše obveščanje splošne javnosti ter k določitvi pravilnih metod uporabe in postopnemu zmanjšanju rabe pesticidov v kmetijstvu.

Ena od možnih rešitev je, da bi kmete podprli z ukrepi, ki bi jih spodbujali k manjši rabi umetnih gnojil, s katerimi se borijo proti boleznim, škodljivcem in plevelu na svojih kmetijah, s tem pa bi prispevali k postopnemu prehodu na ekološko pridelane proizvode. Poročilo lahko potrošnike spodbudi, da se na tržnici ali v veleblagovnici ne odločijo le za najlepše proizvode, ampak da zaradi zdravja izberejo predvsem ne tako lepe, vendar bolj zdrave ekološko pridelane proizvode.

 
  
MPphoto
 
 

  Zuzana Roithová (PPE-DE).(CS) Vsi si želimo, da bi dihali čist zrak in da se ledeniki ne bi več topili. Hkrati pa je naša potreba po energiji kljub programom za varčevanje z energijo vedno večja. Vprašljiva je tudi odvisnost Evrope od uvoza plina in nafte.

Zato moramo vlagati v razvoj obnovljivih virov energije in obravnavati vprašanja glede varnosti jedrskih elektrarn, zlasti vprašanje končnega odlaganja radioaktivnih snovi. Tako bi lahko do 14 % energije proizvedli iz čistih virov energije. Vendar ne smemo zanemariti dejstva, da proizvedemo 32 % naše energije iz fosilnega goriva, zaradi katerega je zaposlenih 300 000 ljudi in ki zelo onesnažuje okolje. Zato se strinjam s poročilom gospoda Reula o konvencionalnih virih energije in sem ga podprla. Strinjam se s poročevalcem, da moramo pregledati naložbe ter poleg tega razviti tehnologije, ki lahko prispevajo k večji učinkovitosti proizvodnje energije iz fosilnega goriva in zmanjšanju emisij. Pred nami je veliko dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE-DE).(LT) Danes smo sprejeli pomembno odločitev o strategiji glede rabe pesticidov. Glasovala sem za sprejetje resolucije. Zavedamo se, da je zrak, ki ga dihamo, onesnažen in da zato ogroža zdravje, poleg tega se zavedamo, da je hrana, ki jo uživamo, obdelana s kemikalijami, ki so nevarne za zdravje ljudi. Naši otroci, tj. naslednja generacija odrašča v takšnih okoliščinah.

Popolnoma sem prepričana, da je treba tveganje za zdravje ljudi zaradi pesticidov zmanjšati. Zato moramo sprejeti odločne ukrepe in si čim bolj prizadevati, da bi zagotovili potrebna sredstva. Strinjam se, da bi morale države pripraviti akcijske načrte, v katerih bi navedle območja, na katerih bi bili pesticidi popolnoma prepovedani, strinjam pa se tudi z znatnim zmanjšanjem rabe pesticidov v naslednjih 10 letih.

 
  
MPphoto
 
 

  Irena Belohorská (NI), v pisni obliki. − (PT) Kot vemo, je Komisija julija 2006 predložila tematsko strategijo o trajnostni rabi pesticidov, skupaj s predlogom direktive o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov in predlogom uredbe o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet, da bi zmanjšala splošno tveganje ter negativen vpliv rabe pesticidov na zdravje ljudi in okolje.

Tveganje, povezano z rabo pesticidov, se je že zmanjšalo, vendar so na nekaterih območjih, zlasti v državah, v katerih se intenzivno kmetijstvo uporablja dolgo, neželene količine pesticidov še vedno prisotne v tleh in vodi. Poleg tega to pomeni, da bi morale države z bolj tradicionalnim kmetijstvom, kot je Portugalska, prejeti več pomoči za ohranjanje manj intenzivne kmetijske proizvodnje.

Vendar menimo, da tega ne smemo reševati tako, da pesticide nadomestimo z gensko spremenjenimi organizmi. Medtem ko so neželeni vplivi kemičnih pesticidov na zdravje ljudi dobro znani, je treba v zvezi z vplivi gensko spremenjenih organizmov na zdravje ljudi uporabiti previdnostno načelo, ker ti vplivi še niso preučeni.

Ta tematska strategija o trajnostni rabi pesticidov zadeva le fitofarmacevtska sredstva, ki predstavljajo le eno od področij pesticidov.

 
  
MPphoto
 
 

  Genowefa Grabowska (PSE), v pisni obliki. (PL) Veseli me, da je Evropski parlament sprejel novo direktivo o proizvodnji in rabi pesticidov. Direktiva določa strožje pogoje, pod katerimi se lahko dovoli trgovanje s kemičnimi snovmi, ki se uporabljajo pri proizvodnji fitofarmacevtskih sredstev. Rezultat bo pozitiven za državljane Evropske unije, zlasti za njihovo življenje in zdravje. Direktiva natančno obravnava tudi primere, v katerih se lahko škropi iz zraka. Poleg tega priporoča, da se zmanjša količina uporabljenih pesticidov in se prednostno uporabljajo nekemične možnosti.

Poročilo, ki ga je pripravila gospa Belohorská, lahko podpremo že zaradi zelo širokega, vendar tudi posodobljenega področja uporabe določb. Državljani Evropske unije nedvomno ne želijo več biti vsak dan izpostavljeni toksinom in ne želijo uporabljati kontaminiranih proizvodov. Poleg tega naši državljani nočejo biti izpostavljeni rakotvornim ali strupenim snovem ali snovem, ki imajo lastnosti endokrinih motilcev hormonov. Zaradi teh jasnih pričakovanj evropske družbe je bilo primerno podpreti tudi prepoved rabe pesticidov na podeželskih in mestnih javnih območjih. Poleg tega bi bilo treba prepovedati tudi rabo pesticidov na območjih ob domovih za starejše, zdraviliščih, centrih za rehabilitacijo, klinikah in bolnišnicah. Takšno prepoved bi bilo treba razširiti tudi na parke, javne vrtove, športne površine in površine za prosti čas, šolska igrišča, otroška igrišča in podobna mesta.

 
  
MPphoto
 
 

  Karin Scheele (PSE), v pisni obliki. (DE) Tematska strategija o trajnostni rabi pesticidov je pomemben dodatek k predlogu uredbe in direktive, o katerih smo danes glasovali pri prvi obravnavi.

Tematsko strategijo potrebujemo, ker se raba pesticidov v Evropski uniji kljub uspešnim ukrepom, ki so jih nekatere države članice prostovoljno sprejele med leti 1992 in 2003, ni zmanjšala in je še vedno na visoki ravni. V poročilu, ki ga je pripravila gospa Belohorská, je ponovno poudarjeno, da je treba v zvezi z rabo pesticidov uporabljati previdnostno načelo.

 
  
  

– Poročilo: Reul (A6-0348/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Danutė Budreikaitė (ALDE).(LT) Menim, da je poročilo o konvencionalnih virih energije in energetskih tehnologijah zelo pomembno. Zaradi dejanskega stanja morajo države članice EU spremeniti svoj odnos do energije na trgu EU in svetovnih trgih, tj. glede virov, energetske mešanice in varne oskrbe z energijo.

Poudarila bi, da je jedrska energija pomembna, ker je varen, zanesljiv in okolju prijazen vir energije. To zelo prepričljivo kaže dejstvo, da je v Nemčiji, ki ima 17 jedrskih elektrarn, onesnaževanje s CO2 šestkrat večje kot v Franciji, kjer je 59 jedrskih elektrarn.

Jedrska energija je pomembna zlasti za države, ki nimajo veliko obnovljivih virov energije, kot so veter, sončna energija, voda in biomasa, katere uporaba je zelo draga. Električna energija je zelo pomembna in mora biti dostopna vsem.

Glasovala sem za poročilo, hkrati pa poudarjam, da je pomoč EU za gradnjo jedrskih ali drugih okolju prijaznih elektrarn pomembna.

 
  
MPphoto
 
 

  Romano Maria La Russa (UEN).(IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, pojasniti moram nekaj zadev glede nove generacije jedrske tehnologije. Opozoriti je treba, da so se jedrske elektrarne v Italiji po razveljavitvenem referendumu leta 1987 zaprle, kar je bilo morda pravilno, vendar smo zato postali postopno odvisni od tujih virov energije.

Vendar je nova generacija jedrske tehnologije, ki je čista, varna in okolju prijazna, nedvomno potrebna, če želimo odpraviti težavo glede oskrbe z energijo in podnebnih sprememb. Zato je treba energetsko mešanico posodobiti, Evropa pa bo lahko svojo odvisnost v prihodnosti omejila z jedrsko energijo ter obnovljivimi viri energije, čisto rabo premoga in plinom.

Zato sem glasoval za gradnjo jedrskih elektrarn četrte generacije, ki bodo omogočale varnejšo in okolju prijaznejšo proizvodnjo energije. Vendar še vedno dvomim, celo zelo dvomim o skladiščenju jedrskih odpadkov in sem zato tudi zelo zaskrbljen. Glede na poročilo se morda zdi, da je težava s skladiščenjem odpadkov rešena, vendar se s tem, odkrito rečeno, ne strinjam: težava glede odpadkov je bistvena, če pa jo želimo v bližnji prihodnosti rešiti, bomo morali zelo veliko vlagati v raziskave.

Menim, da je treba za zagotovitev varne oskrbe z energijo v Uniji v naslednjih letih odločitev o energetski mešanici, prosim, samo še tri sekunde, spreminjati glede na napredek raziskav in zlasti razvoj novih tehnologij.

 
  
MPphoto
 
 

  Karin Scheele (PSE). (DE) Gospa predsednica, skupaj s kolegi iz delegacije smo glasovali proti poročilu gospoda Reula, ker menimo, da jedrska energija ni varna ali čista, poleg tega pa ne verjamemo v novo generacijo jedrskih elektrarn in novo generacijo jedrske energije.

Če bi res hoteli, da bi jedrska energija znatno vplivala na zmanjšanje naših emisij CO2, pri čemer o tem obstajajo poročila in statistični podatki, bi morali število naših jedrskih elektrarn bistveno povečati. To pa ni stvarno ali izvedljivo. Zato bi bili učinkoviti ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje emisij CO2 iz osebnih vozil, pri čemer bom o tem povedala več pri naslednjem poročilu, boljši način, kako v Evropi zagotoviti bolj zdravo okolje ter prepričati druge države in celine, da nam sledijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Andersson, Göran Färm in Inger Segelström (PSE), v pisni obliki. (SV) Odločili smo se, da glasujemo proti poročilu, ker menimo, da ni uravnoteženo in da med drugim ne obravnava pomembnih težav v zvezi z jedrsko energijo.

Poleg tega menimo, da sredstev Unije za raziskave na področju energije ne bi smeli uporabiti za razvoj novih generacij fisijskih jedrskih reaktorjev.

Dvomimo tudi o okoljski vrednosti sintetičnega goriva iz fosilnih virov energije ali vodikovega plina, pridobljenega iz istega vira, ali jedrske energije, ker nobeden od teh virov energije ni dolgoročno trajnosten s stališča okolja ali oskrbe.

Poleg tega menimo, da je treba fosilno gorivo postopno dolgoročno opustiti, kar v poročilu ni navedeno.

Zajemanje CO2 je lahko po našem mnenju pomemben način za zmanjšanje emisij CO2, vendar so drugi ukrepi za varčevanje z energijo in povečanje učinkovitosti ter razvoj obnovljivih virov energije dolgoročno bolj trajnostni, zato morajo biti končni cilj.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) To poročilo vključuje različne pozitivne vidike, vključno s priznanjem vloge konvencionalnih virov energije in potrebo po njihovi uporabi za proizvodnjo energije, pri čemer omogoča ponovni zagon fisijske jedrske energije in poziva k odpravi omejitev za nove termoelektrarne na premog.

Omogoča tudi ponovni zagon uporabe premoga in premogovništvo ter poziva k mednarodnemu sodelovanju tudi z državami zunaj EU, kot sta Kitajska in Indija. Poleg tega opozarja na vrednost notranjih virov in bolj stvarno ocenjuje prispevek obnovljivih virov energije. Vključuje nekaj negativnih pripomb o proizvodnji in uporabi tekočega biogoriva ter opozarja, da morajo države spodbujati več raziskav in razvoja na področju energije, da bi tako odpravili zlasti okoljske težave in težave glede jedrske varnosti.

Vendar vključuje tudi različne negativne vidike, saj na primer vedno večje težave na naftnem trgu povezuje le z zadevami, ki temeljijo na dejanskih okoliščinah in posameznih dogodkih, vendar prezre strateško vprašanje izrabe virov in še vedno ne upošteva zelo velikega potenciala biometana, proizvedenega iz odpadkov, kot novega pristopa, ki se že uporablja v različnih evropskih državah.

Zato smo se glasovanja vzdržali.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. Glasoval sem za to poročilo na lastno pobudo o energetskih vprašanjih, ki obravnava veliko področij energetske učinkovitosti, oskrbe in varčevanja z energijo. Nisem podprl predlogov sprememb, ki zagovarjajo jedrsko energijo, saj menim, da je treba razvijati trajnostne in obnovljive vire energije ter da si je treba pri raziskavah in razvoju prizadevati zlasti na teh področjih.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (ITS), v pisni obliki. − (DE) Načeloma se vsi strinjamo, da potrebujemo boljšo energetsko učinkovitost in razumnejši prenos energije ter da je treba razširiti uporabo obnovljivih virov energije. Vendar se pod pretvezo spodbujanja obnovljivih virov ne smejo v sklopu ustave EU v ozadju še bolj omejevati suverene pravice držav članic. Ker v tem poročilu to ni dovolj pojasnjeno, ga je treba zavrniti.

Kljub stalni širitvi obnovljivih virov energije bomo še veliko desetletij odvisni od konvencionalne proizvodnje energije, zato moramo zagotoviti, da bo okolju bolj prijazna. Vendar se zdi, da v EU še vedno zelo veliko pozornost namenjamo jedrski energiji, kar lahko sklepamo na podlagi navdušujočega opisa, da je „okolju prijazen vir energije“, kar je povsem neresno, predvsem pa na podlagi radodarnega proračuna za jedrske raziskave. To po mojem mnenju kaže, da naš pristop ni dobro premišljen, kar je še en razlog za mojo zavrnitev poročila, o katerem glasujemo.

 
  
MPphoto
 
 

  Tobias Pflüger (GUE/NGL), v pisni obliki. − (DE) Poročilo gospoda Reula podpira jedrsko industrijo. Jedrska energija je povsem nerazumno predstavljena kot tehnologija prihodnosti, pri čemer naj bi razvoju te zelo tvegane, stare in neuporabne tehnologije namenili še več sredstev EU za raziskave in še več proračunskih sredstev.

Kljub zadnjim „motnjam“ v Vattenfallovi jedrski elektrarni si še vedno tako prizadevamo za širitev jedrske energije v Evropi. Glede na te motnje je trditev, da je proizvodnja jedrske energije vedno varnejša, zelo cinična. Namesto da še naprej vlagamo v to težavno obliko energije, pri čemer se vprašanje končnega skladiščenja namerno ne obravnava, bi si morali končno prizadevati za socialni in okoljski preobrat.

To pomeni, da je treba razbiti zasebne monopole v jedrski industriji, zagotoviti znatno financiranje za obnovljive vire energije in omejiti proizvodnjo energije na lokalno raven. Glede na to, da so nov cikel znatnega povečanja cen spodbudile zlasti gospodarske družbe na področju jedrske energije, je treba nujno ukrepati. Poročilo ustreza le potrebam evropske jedrske industrije po dobičku. Poziv k novim jedrskim elektrarnam v Evropi je nesprejemljiv.

Pravna podlaga za financiranje za nedoločen čas naj bi bila določena v reformni pogodbi. To je še eden od razlogov za zavrnitev pogodbe. Vsak dodaten cent, ki naj bi ga EU namenila za financiranje jedrskih zadev, je preveč. Edina trajnostna energetska politika je spodbujanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov energije, sončne, vetrne in vodne energije.

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. (PT) Ko je Evropska komisija na začetku tega leta predložila energetski paket, je opozorila, da je treba pripraviti tehnološki akcijski načrt za fosilno gorivo, in poudarila temeljno zahtevo o pragmatičnem pristopu k jedrski energiji.

Dejansko stanje je takšno, kakršno je: tako poceni in učinkovitih možnosti, ki bi nadomestile fosilno gorivo, ni. To pomeni, da bo to gorivo še naprej glavni in bistveni del energetske politike EU po letu 2020.

Zato moramo poiskati nove rešitve glede oskrbe z energijo v EU, pri čemer moramo upoštevati, da je treba zagotoviti konkurenčnost, trajnost in varnost oskrbe z energijo. Zato so zelo pomembne vse naložbe v razvoj novih energetskih tehnologij, da se najprej zmanjša vpliv na okolje in poveča varnost sedanjih naprav ter se hkrati razvijejo novi viri energije ter zagotovi učinkovitejša in čistejša uporaba fosilnega goriva.

Ker je bistveno, da se države članice in EU posvetijo zlasti raziskavam na področju energije od učinkovitejše uporabe energetskih virov do novih tehnologij in čistejše uporabe sedanjih energetskih virov, sem glasoval za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. (PL) Glasoval sem za poročilo gospoda Reula o konvencionalnih virih energije in energetskih tehnologijah.

V poročilu je obravnavano zelo pomembno aktualno vprašanje, v zvezi s katerim je potrebna obsežna razprava v Evropski uniji, in sicer da potrebujemo enotno strategijo in moramo oblikovati skupno energetsko politiko. Zagotovitev varne oskrbe z energijo v Evropi je prednostna naloga, zato je predlog Komisije o predložitvi evropskega strateškega načrta za energetsko tehnologijo na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta leta 2008 zelo pozitiven.

Evropska unija mora kot vodilna sila na svetu prevzeti tudi glavno vlogo pri razvoju sodobnih energetskih tehnologij ter hkrati ohraniti vse ustrezne gospodarske in okoljske standarde.

 
  
MPphoto
 
 

  Lars Wohlin (PPE-DE), v pisni obliki. (SV) Odločil sem se, da bom poročilo podprl, ker je EU nenavadno uravnoteženo razpravljala o tem, da je treba jedrsko energijo vključiti v prihodnjo energetsko mešanico Evrope. V poročilu je med drugim navedeno, da „je jedrska energija nepogrešljiva za zagotavljanje osnovnih potreb po energiji v Evropi v srednjeročnem obdobju“ ter da „je jedrska energija zdaj največji vir energije z nizko vsebnostjo ogljika, in [da] poudarja možen pomen njene vloge pri varstvu podnebja“. Jedrska energija zdaj zajema eno tretjino oskrbe EU z električno energijo in bo vedno eden od najpomembnejših virov energije v veliko državah članicah EU.

Če pa govorimo o emisijah CO2, mi je žal, da jedrski energiji ni namenjena večja pozornost. Če želimo izpolniti prihodnje povpraševanje po energiji ter se pri tem izogniti večji odvisnosti od fosilnega goriva in večjim emisijam CO2, bo postal razvoj varne, nove jedrske energije še bolj pomemben. Žal pa jedrska energija ni eden od ukrepov, na podlagi katerih bi lahko realno dosegli cilj od 20- do 30-odstotnega zmanjšanja do leta 2020.

 
  
  

– Poročilo: Davies (A6-0343/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Zuzana Roithová (PPE-DE).(CS) Danes smo določili nalogo, da mora avtomobilska industrija razviti motorje, pri katerih bodo emisije CO2 manjše od 120 g/km. Zdaj smo pri 157 g. Vendar tiste, ki so navdušeno sprejeli ta predlog, opozarjam, da je zmanjšanje emisij na splošno zelo vprašljivo zaradi vedno večjega števila voznikov in veliko voznikov, ki uporabljajo stara vozila.

Tega vprašanja ne bomo rešili z dvojnim urejanjem oglaševanja. Znano je, da za večino ljudi pri nakupu avtomobila ni najpomembnejši vpliv vozila na okolje, ampak njegova stroškovna učinkovitost. Stroški in emisije se povečujejo tudi zaradi zahteve po večji varnosti vozil.

Gospe in gospodje, dokler ne bodo vozila z manjšim vplivom na okolje in tekočimi stroški cenovno bolj dostopna, se delež emisij iz cestnega prometa ne bo bistveno zmanjšal. Zato nisem bila ena od tistih, ki so bili navdušeni nad današnjim poročilom. Poročilo odbora in strategija Komisije nista dovolj izčrpna. Zato sem podprla druge predloge v zvezi z denarnimi kaznimi za preseganje omejitev emisij ter zlasti davčne ukrepe in podporo obnovi voznega parka.

 
  
MPphoto
 
 

  Zita Pleštinská (PPE-DE).(SK) Pravkar sprejeto poročilo o prihodnji strategiji za zmanjšanje emisij CO2 za osebna vozila nedvomno prispeva k eni od razprav v Evropskem parlamentu, pri kateri si mnenja najbolj nasprotujejo. Pri tem ne gre le za okolje in s tem za zdravje državljanov EU, ampak tudi za konkurenčnost pomembne industrije. Glasovala sem za spremembo, ker je kompromisna rešitev obeh vidikov. Upošteva varstvo okolja ter hkrati določa primerne in stvarne pogoje za evropsko avtomobilsko industrijo.

Oglaševanje avtomobilov zajema do 20 % skupnega prometa za oglaševanje založnikov tiskanih medijev. Z določitvijo obveznih zahtev za oglaševanje iz prvotnega poročila gospoda Chrisa Daviesa bi kršili temeljno načelo svobode izražanja. Zato sem glasovala za predloge sprememb, ki izključujejo sporne odstavke od 36 do 41 iz poročila. Podprla sem predlog skupine PPE-DE, ki proizvajalce avtomobilov poziva, naj sprejmejo prostovoljni kodeks ravnanja o oglaševanju avtomobilov. Po sprejetju večine predlogov sprememb sem na končnem glasovanju glasovala za poročilo gospoda Chrisa Daviesa. Rezultat glasovanja jasno kaže politično podporo pripravi evropske zakonodaje o zmanjšanju emisij CO2.

 
  
MPphoto
 
 

  Karin Scheele (PSE). (DE) Gospa predsednica, še vedno imamo zakonodajo, s katero lahko Parlament pokaže, da obravnavamo v Evropi varstvo podnebja resno, pri čemer si moramo močno prizadevati, da bomo prek zakonodaje resnično dosegli vse, o čemer danes nismo glasovali.

Obžalovanja vredno je, da se nismo zavezali k zgornji meji 120 g/km od leta 2012. Odkar je naša industrija obljubila, da bo to dosegla s samourejanjem, ki ga je predlagala, pri čemer se je sklicevala na to, da bo omenjeni pristop boljši in učinkovitejši, je preteklo že več kot deset let, zato sem hotela, da pošlje danes Parlament jasno sporočilo o podnebni politiki. Tega nismo naredili.

Tudi zato sem glasovala proti poročilu, pri čemer upam, da bomo pri zakonodaji pokazali več poguma in odločnosti ter jasno povedali, da obravnavamo v Evropi podnebna vprašanja resno.

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Březina (PPE-DE).(CS) Glasoval sem proti predlogu poročila o strategiji Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz osebnih vozil, čeprav iz drugačnih razlogov, kot so bili prej omenjeni tukaj.

Proti predlogu sem glasoval, ker se z njim odmikamo od celostnega pristopa, ki je vključen v prejšnje dokumente strategije, in namesto tega prelagamo celotno breme zmanjšanja emisij CO2 na evropsko avtomobilsko industrijo. Prav tako se ne strinjam s pozivom k obvezni prerazporeditvi 20 % oglasnega prostora. To je nevarno podobno informacijski kampanji o škodljivih vplivih kajenja.

Zaradi takšnega pristopa je zmanjšanje emisij CO2 na koncu dogma, ki se pri prenosu v prihodnjo zavezujočo zakonodajo izraža kot zmanjšanje naše konkurenčnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Christoph Konrad (PPE-DE). (DE) Gospa predsednica, glasoval sem proti Daviesovemu poročilu, ker menim, da smo v bistvu sprejeli nesprejemljivo in nerealno odločitev, s tem ko smo si zamislili enotne kategorije učinkovitosti glede CO2 za osebna vozila.

Obstajati mora drsna lestvica na podlagi velikosti in mase, da poenotimo zlasti pogoje za proizvajalce v Evropski uniji. Naj navedem primer: razlika je, če ogrevam hišo ali le eno sobo. Zato je razlika tudi, če vozim veliko ali malo vozilo. Zato morata obstajati delitev in drsna lestvica na osnovi mase. Zamudili smo priložnost za to, kar je obžalovanja vredno, pri čemer smo z odločitvijo, ki je nisem podprl, zamudili tudi priložnost za vzpostavitev ravnotežja med interesi okolja in interesi industrije.

 
  
MPphoto
 
 

  Kurt Joachim Lauk (PPE-DE).(DE) Gospa predsednica, glasoval sem proti Daviesovemu poročilu, ker smo zaradi sprejetih predlogov sprememb po eni strani zelo oddaljeni od najboljših razmer, namreč varovanja okolja, vendar tudi spodbujamo zaposlovanje v Evropi in ne obremenjujemo po nepotrebnem potrošnikov s pretirano visokimi cenami. Dejansko gredo odločitve, ki smo jih sprejeli, na račun zaposlovanja in potrošnikov.

V tehničnem smislu smo se odmaknili od celostnega pristopa, ki je bistven pri ustvarjanju razmer, v katerih vsak prispeva k zmanjšanju emisij CO2, ne le proizvajalci avtomobilov, ampak tudi proizvajalci drugih sestavnih delov avtomobilov. To smo opustili. Poleg tega nismo vključili mase ter zaključili delitve po masi, kar je pomembno za evropsko konkurenčnost, ker so vozila z večjo maso v ospredju inovacije, ki jo Evropa potrebuje.

Določili smo časovne okvire, ki jih je težko ali drago doseči, pri čemer smo naredili neumen korak in nismo upoštevali poziva k davkom na podlagi CO2 v državah članicah, kar pomeni, da so stara vozila, ki proizvajajo veliko CO2, še vedno na trgu in cesti. Zato sem glasoval proti poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Linda McAvan (PSE). – Gospa predsednica, izpostaviti želim dvoje, in sicer vprašanje postopka in seznam glasovanja.

Kar zadeva seznam glasovanja: prvič, odstavek 3 ni bil omenjen in drugič, menim, da moramo ponovno pregledati, kaj se je zgodilo s predlogoma sprememb 52 in 51. Predlog spremembe 51 je dejansko najbližji prvotnemu besedilu, zato bi se o njem moralo glasovati najprej. Predlog spremembe 52 je najmanj podoben prvotnemu besedilu, zato bi ga bilo treba uvrstiti na drugo mesto.

Predsedstvo pozivam, da razmisli o tem, ker je očitno, da bi moralo glasovanje potekati na tak način. V zvezi s temi postopkovnimi vprašanji torej želim vaš odgovor.

Drugič, kar zadeva samo politiko, je bilo to prvo pravo glasovanje o podnebnih spremembah. Ne gre za del zakonodaje, to bo sledilo v prihodnosti, vendar menim, da skupini ALDE in PPE-DE v tem parlamentu nista prestali prvega preskusa v zvezi s podnebnimi spremembami zaradi nasprotovanja roku leta 2012, ki ga podpira Evropska komisija, pri čemer se bodo ljudje spraševali, kaj se je danes zgodilo v tem parlamentu in ali smo dejansko resni glede zavez k zmanjšanju CO2, ki smo jih sprejeli marca.

Govorimo o Evropi, ki je okolju prijazna. Za doseganje tega moramo to najprej uresničiti v zakonodaji.

 
  
MPphoto
 
 

  Françoise Castex (PSE), v pisni obliki. – (FR) Gospa Castex je glasovala za Daviesovo poročilo o zmanjšanju emisij CO2 iz osebnih vozil in lahkih tovornih vozil.

Medtem ko Francijo še naprej monopolizira Forum (Grenelle) za okolje, je Evropska unija dodala še en dragocen temelj h kakovosti našega okolja, pri čemer je sprejela strategijo za zmanjšanje emisij CO2 iz osebnih vozil.

Gospa Castex je zelo vesela, da je Parlament pozval evropsko avtomobilsko industrijo, naj nova vozila ne proizvedejo več kot 120 g/km CO2 do leta 2012.

Francoska članica skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu se strinja s sistemom zmanjševanja emisij ogljika s kuponi (CARS), ker bo omenjeni mehanizem uvedel denarne kazni za proizvajalce, ki ne bodo izpolnjevali kvot, in hkrati priznal zasluge tistim, ki bodo prevzeli pobudo z doseganjem emisij, ki so pod mejno vrednostjo.

 
  
MPphoto
 
 

  Charlotte Cederschiöld in Christofer Fjellner (PPE-DE), v pisni obliki. (SV) Glasovali smo za poročilo gospoda Daviesa o strategiji za zmanjšanje emisij CO2 iz osebnih vozil (A6-0343/07).

Da se zmanjšajo emisije CO2, mora biti prednostna naloga zmanjšati delež, ki prihaja iz avtomobilskega prometa. Pomembno je najti več okolju prijaznih nadomestil za uporabo avtomobilov. Vendar menimo, da morajo imeti proizvajalci avtomobilov možnost izbrati, kako bodo izpolnili okoljske cilje, ki smo jih določili politiki. Zakonodaja ne sme podrobno določati načina za to.

Nasprotujemo tudi pravilom za oglaševanje poročevalca, ki so neupravičena in omejujejo svobodo izražanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Françoise Grossetête (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za poročilo.

Približno 19 % vseh emisij CO2, proizvedenih v Skupnosti, zdaj prihaja iz osebnih vozil in lahkih tovornih vozil. Evropska unija se mora zavezati ambicioznemu in realnemu cilju za zmanjšanje povprečnih emisij iz vseh vozil na trgu EU.

Vpliv cestnega prometa na kakovost zraka je treba zmanjšati s postopnim obnavljanjem voznega parka.

Strinjam se s sprejetjem skrajnih rokov, ki jih je določil Parlament. Če avtomobilska industrija po letu 2011 sprejme ukrepe, ki jih je mogoče preverjati in meriti, je določitev leta 2015 za datum za doseganje praga 125 g/km povsem razumljiva. To je dejansko skladno z začetkom veljavnosti emisijskih standardov Euro 6.

Da bo zakonodaja učinkovita, mora biti zlasti realna, pri čemer industrija že dolgo postavlja okoljska vprašanja v središče svojih politik. Kar zadeva podnebne spremembe, mora biti prednostna naloga zmanjšati emisije CO2 v absolutnem smislu.

 
  
MPphoto
 
 

  Jules Maaten (ALDE) , v pisni obliki. – (NL) Daviesovo poročilo si zasluži podporo zaradi političnega sporočila, ki ga pošilja. Vsi sektorji, vključno z evropsko avtomobilsko industrijo, bodo morali pomagati reševati težavo podnebnih sprememb. Zato resnično podpiram kompromis za doseganje največ 125g CO2/km do leta 2015.

Za Nizozemsko ima Daviesovo poročilo še eno posebno razsežnost, ki je ni mogoče zanikati. Zaradi posebne težave s trdnimi delci v zraku na Nizozemskem je treba sprejeti ukrepe na evropski ravni, da težave obravnavamo pri viru. V nasprotnem primeru bo nemogoče izpolniti sedanja in/ali strožja merila za trdne delce na območjih z intenzivnim prometom, kot sta pristanišče Rotterdam in letališče Schiphol.

Sem za boljše obveščanje potrošnikov o okoljski prijaznosti nekaterih avtomobilov, podobno kot to poznamo pri hladilnikih in pralnih strojih, na primer, vendar sem glasoval proti obveznim opozorilom v smislu cigaret v vseh oglaševalskih in trženjskih izjavah avtomobilske industrije. Na področju oglaševanja in trženja imam večje zaupanje v samourejanje kot v vse vrste evropskih pravnih obveznosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Erika Mann (PSE), v pisni obliki. − (DE) Glasovala sem proti poročilu gospoda Daviesa o strategiji Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz osebnih vozil in lahkih tovornih vozil. Pri neposrednem glasovanju na plenarnem zasedanju sem najprej glasovala za poročilo, vendar sem nato svoj glas pisno umaknila, kot je zabeleženo v parlamentarnih zapisih z dne 25. oktobra 2007.

Menim, da je poročilo zelo samovoljno in ne upošteva primerno potreb nemške avtomobilske industrije ali okoljskih vprašanj.

Poročilo na primer ne razlikuje med različnimi razredi mase vozil in zato od proizvajalcev avtomobilov zahteva nemogoče.

Glede oglaševanja obstaja vedno večja primerjava med potrebami označevanja tobačnih izdelkov in vozil.

Poročevalec (gospod Davies, britanski zeleni liberalec) je bil med razpravo o njegovem poročilu pripravljen skleniti le en kompromis ob samem koncu procesa. To je bilo veliko prepozno za oblikovanje smiselnega priporočila Parlamenta, ki bi lahko zagotovilo podporo vseh skupin.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. Glasoval sem za prvotno različico omenjenega poročila, v kateri so bile predlagane stroge omejitve emisij, in sicer 120 g ogljikovega dioksida na kilometer do leta 2012. Ta predlog so žal oslabili konzervativni in liberalni poslanci Evropskega parlamenta, da bi omogočili višje zgornje meje emisij in daljše obdobje uvajanja. Splošna strategija je dobra, vendar je škoda, da se je po nepotrebnem oslabila.

 
  
MPphoto
 
 

  Tokia Saïfi (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Evropski parlament je sprejel strategijo Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz osebnih vozil, s čimer se izrazito strinjam.

Pobuda nam bo omogočila zmanjšati emisije ogljikovega dioksida ter hkrati prispevati k izpolnjevanju splošnejših okoljskih ciljev EU in ciljev energetske varnosti. Vendar menim, da bi lahko bilo sporočilo, ki smo ga z glasovanjem poslali Komisiji in mednarodni skupnosti, na splošno bolj ambiciozno.

Prag 120 g/km za CO2 je bil prvič izpostavljen leta 1995 kot uresničljiv cilj za avtomobilsko industrijo. Zdaj se 12 let pozneje njegovemu izvajanju še vedno upiramo, čeprav tehnološki napredki pomenijo, da lahko zmanjšamo emisije CO2 za več kot pred dvanajstimi leti.

S tem, ko je Parlament zadovoljen z največjo obvezno mejno vrednostjo 125 g/km za CO2, ni dovolj učinkovit. Zato sem glasovala proti predlogoma sprememb 42 in 52, ker so njuni cilji pod pretvezo preudarnosti in realnosti dejansko preveč skromni.

V času, ko je potrošnik bolj občutljiv do onesnaževanja zaradi motornih vozil, bo vsak ukrep za zmanjšanje emisij CO2 iz tega vira koristil avtomobilski industriji, potrošniku in seveda planetu samem.

 
  
MPphoto
 
 

  Renate Sommer (PPE-DE), v pisni obliki. − (DE) Glasovala sem za predloge v zvezi s predstavitvijo zavezujoče zgornje meje povprečnih emisij, čeprav z zaskrbljenostjo. Menim, da bi bila primernejša drsna lestvica na podlagi velikosti in mase vozila.

Čeprav se običajno strinjam s prostovoljnimi zavezami industrije, menim, da so zavezujoče pravne zahteve ključne za avtomobilsko industrijo: izkušnje kažejo, da se prostovoljne zaveze tukaj ne bi uresničile.

Kot vemo, je EU-25 med letoma 1990 in 2004 dosegla približno 5-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Vendar ne v cestnem prometu: v popolnem nasprotju so se v tem sektorju povečale za 26 %. V tem sektorju obstaja nujna potreba po ukrepanju, pri čemer mora avtomobilska industrija prispevati k manjšim emisijam.

Zamisel za uveljavitev zgornje meje leta 2012 je bila predmet kritik na podlagi tega, da ne dopušča dovolj dolgega obdobja uvajanja. Vendar se je o tem datumu razpravljalo več let, pri čemer industrija že dolgo ve, kaj pričakovati.

Vendar je vprašanje, ki ga moramo vedno upoštevati, ravnotežje med okoljskimi interesi in interesi avtomobilske industrije, ker je to tudi v interesu delovnih mest in konkurenčnosti v Evropski uniji. To je dojemljiva industrija, ki je pomembna za EU. Brez trdnih industrij ne bi imeli denarja za okoljske programe.

 
  
  

– Poročilo: Wagenknecht (A6-0391/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Danutė Budreikaitė (ALDE).(LT) Do zdaj so države članice uspele doseči le dogovor o konsolidaciji posrednega obdavčenja, namreč o trošarinah, DDV, določitvi najnižje stopnje in uporabi številih oprostitev plačil DDV. Dvomim, da bo najnižja stopnja trošarin, na primer za gorivo, povečala gospodarsko konkurenčnost. Verjetneje bo zvišala cene in zmanjšala porabo, zlasti glede na svetovno rast cen. Predlagano usklajevanje trošarin predstavlja preveliko breme za nove države članice.

Predlagana konsolidacija davčnih osnov na ravni EU bi bila primernejša za gospodarstva 15 starih držav članic, ker so na podobnih razvojnih stopnjah. Omenjeni predlog je korak h konsolidaciji davka na dobičke. Največje breme bodo nosila šibkejša gospodarstva novih držav članic. Zaradi tega ne bodo imele več možnosti izkoristiti davčno konkurenco ter pospešiti gospodarsko rast. To jih bo prikrajšalo za priložnost dvigniti življenjski standard, da bi se ujemal s standardom starih držav članic.

Glasovala sem proti poročilu, ker je kljub predlogom sprememb neprimerno.

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Andersson, Göran Färm in Inger Segelström (PSE), v pisni obliki. (SV) Švedski socialdemokrati smo trdno prepričani, da mora biti davčna politika najprej in predvsem nacionalna zadeva.

Poročilo izpostavlja davčno suverenost držav članic.

Glasovali smo za poročilo, ker na veliko načinov poudarja vlogo davčne politike v državah članicah glede zaposlovanja, socialnega skrbstva in okolja ter dobro delujočega notranjega trga.

 
  
MPphoto
 
 

  Gérard Deprez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Podprl sem predlog spremembe 20, ki ga je predložila skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze in poziva k črtanju odstavka 17 poročila gospe Wagenknecht o prispevku davčne politike k lizbonski strategiji.

Dejansko se strinjam z vsemi ukrepi, ki prispevajo k davčni usklajenosti v EU, s čimer se zagotovi nemoteno delovanje notranjega trga.

Medtem ko je obdavčenje še vedno zadeva nacionalne suverenosti, se je hitro izkazalo, da moramo zagotoviti najnižjo stopnjo davčne usklajenosti med državami članicami. Zato je Komisija v zvezi s posrednim obdavčenjem postopno vzpostavila najnižjo stopnjo trošarin, da bi zmanjšala izkrivljanje konkurence.

Vendar odstavek 17 poročila, o katerem danes glasujemo, zdaj poziva k ponovnemu pregledu omenjenega sistema in predlaga njegovo zamenjavo s kodeksom ravnanja.

Ne verjamem, da je dovolj le „spodbujati“ države članice v zvezi z usklajevanjem posrednega obdavčenja. Poleg tega še manj verjamem v učinkovitost kodeksa ravnanja v zvezi z vprašanji trošarin: ta bo verjetno prinesel še večjo skušnjavo za neupoštevanje pravil in praks EU, kar bo ustvarilo obžalovanja vredne razmere v zvezi z nepravično konkurenco na tem področju.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Glasovali smo proti končnemu besedilu, ker med drugim prevzema vlogo obrambe gospodarskih in finančnih skupin, kot je izpostavila poročevalka, ki je odstopila od poročila pred končnim glasovanjem in pozvala k njegovi zavrnitvi. Cilj resolucije je ublažiti pravila in postopke, da lahko velika podjetja preprosto vstopijo na različne trge in pobirajo največje dobičke z najmanj ovirami v katerikoli državi članici.

Poleg tega menimo, da je treba spoštovati v vseh razpravah o tem vprašanju davčno suverenost držav članic v smislu oblikovanja njihovih lastnih fiskalnih politik. To se tukaj ni zgodilo. Domnevno skupna evropska fiskalna politika, ki spodbuja „davčno konkurenco“, je samo v interesu velikega evropskega in mednarodnega kapitala.

Razpoložljivi podatki kažejo, da se je v zadnjih 10 letih znatno znižala povprečna davčna stopnja za dobičke pravnih oseb, medtem ko se davek na prihodek praktično ni spremenil.

Obžalujemo, da niso bili v končno besedilo vključeni predlogi poročevalke, ki poudarjajo možnost prerazporejanja obdavčenja in izpostavljajo prenos davčne obremenitve z višjih na nižje prihodke.

 
  
MPphoto
 
 

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Junijska lista odločno nasprotuje omenjenemu poročilu, ki poziva k pomiku k skupni davčni in carinski politiki za EU.

Presenetljivo je, da sprejema Evropski parlament danes odločitve o zadevah, za katere ne obstaja skupna politika. EU ne sme odločati o davčnih zadevah in takoj pozivati držav članic k uskladitvi njihovih nacionalnih davkov. Poleg tega je povsem nesmiselno poskusiti uvesti davek Skupnosti.

V poročilu je mogoče videti tudi, kako lizbonska strategija odpira vrata EU, da obravnava nova področja politik z nadnacionalnostjo, novimi projekti in večjimi stroški zaradi njih.

Junijska lista glasuje proti omenjenemu poročilu, ker se mora o obdavčenju odločati na nacionalni ravni, pri čemer morajo o suverenosti odločati države članice.

 
  
MPphoto
 
 

  Astrid Lulling (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Poročilo o prispevku davčne in carinske politike k lizbonski strategiji, o katerem je glasoval odbor za ekonomske in monetarne zadeve, predstavlja sprejemljiv kompromis med skupino Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov na eni strani ter skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo na drugi, kar podpiram. Veseli me tudi, da smo uspeli ohraniti to ravnotežje med glasovanjem na plenarnem zasedanju.

Zame je ključna točka poročila odstavek 4, ki izpostavlja koristi zdrave davčne konkurence v Evropski uniji. Če resnično želimo izpolniti cilje rasti in zaposlovanja, določene v lizbonski strategiji, moramo zagotoviti, da ne bomo naprtili prevelikega davčnega bremena podjetjem, ker prav ta ustvarjajo delovna mesta. Poleg tega ne smemo nikoli previsoko obdavčiti zaposlenih in potrošnikov, neposredno ali posredno, ker znatno prispevajo k rasti.

Davčna konkurenca sili države članice v Uniji, da ublažijo svoje davčne zahteve in so učinkovitejše pri upravljanju javne porabe, kar koristi le davkoplačevalcem.

Menim, da bi skupna konsolidirana osnova za davek od dobička pravnih oseb, ki je še eno sporno vprašanje v poročilu, prispevala k usklajevanju fiskalne politike, pri čemer bi ta spremenila evropsko obdavčitev dohodkov pravnih oseb v manj birokratsko in bolj učinkovito.

 
  
MPphoto
 
 

  Diamanto Manolakou (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Davčna politika se uporablja za prerazporejanje prihodkov v korist kapitala. Uporabljajo jo vse desnosredinske in levosredinske vlade, pri čemer upravlja kapital v EU.

Skupna davčna politika ne obstaja zaradi notranjih imperialističnih sporov. Vendar tudi če bi takšna politika obstajala, bi kapital podpiral svojo lastno donosnost na račun prihodkov in potreb običajnih ljudi.

Sredi neizprosne konkurence se kapital preprosto in hitro premika iz držav z visokimi davki v države z nižjim obdavčenjem. V vseh državah članicah se davčna stopnja za dobiček pravnih oseb znižuje na račun osebnih dohodkov.

Vendar to ne velja za davek na prihodke od dejavnosti, ki se ne spreminja, medtem ko so posredni davki in DDV višji, pri čemer se povečujejo neenakost in razlike med bogatimi in revnimi. To je vidno tudi iz številk Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, ki kažejo, da se je posredni davek v obliki DDV zvišal na 6,9 % BDP v letu 2006. Tako je kapital sistematično oproščen davka, pri čemer so se dajatve za delavce povečale s posrednim obdavčenjem.

To se dogaja tudi v Grčiji: davek za pravne osebe se je znižal za 10 %, DDV pa povišal za 1 %, pri čemer pričakujemo še 2-odstotno povišanje.

To je barbarstvo kapitalizma, ki ustvarja neenakost in revščino za večino ljudi, kar moramo spremeniti.

 
  
MPphoto
 
 

  Mary Lou McDonald (GUE/NGL), v pisni obliki. −Čeprav poročilo vključuje več pozitivnih elementov v zvezi z večjo pravičnostjo pri porazdelitvi davčnega bremena, ne morem podpreti večje vloge Evropske unije v zvezi z obdavčevanjem, ker bi to dodatno ogrozilo gospodarsko suverenost držav članic.

 
  
MPphoto
 
 

  Gay Mitchell (PPE-DE), v pisni obliki. Delegacija stranke Fine Gael v Evropskem parlamentu je pri končnem glasovanju nasprotovala poročilu zaradi večjega sklicevanja na skupno konsolidirano osnovo za davek od dobička pravnih oseb in s tem povezanih vprašanj.

Podpiramo program lizbonske strategije in poročilo, ki priznavata pozitivne vidike nižjega obdavčevanja in koristi davčne konkurence, vendar ne sprejemata pravice institucij EU, da se vmešavajo v pravice držav članic, kot je Irska, ki so tudi v euroobmočju. Obrestne mere določa Evropska centralna banka, pakt stabilnosti in rasti pa določa zahteve glede najemanja posojil in inflacije. Davčna politika je torej eden od instrumentov, ki so v skladu s Pogodbo v pristojnosti teh držav članic, kar je treba ohraniti.

 
  
MPphoto
 
 

  Peter Skinner (PSE), v pisni obliki. Davčno ravnanje v EU lahko na različne načine prispeva k ustvarjanju boljših rezultatov lizbonske strategije. To dejansko pomeni, da se spodbujanje rasti malih podjetij in ustvarjanja delovnih mest ter okoljska vprašanja obravnavajo kot pozitivni. Vendar je v pristojnosti držav članic, da to začnejo in izvajajo.

Konsolidacija davčnih osnov na ravni EU ne bi prinesla razlike, ki jo predvideva poročevalka. Stranka EPLP meni, da se lahko v zvezi z lizbonsko strategijo več doseže z delovanjem v državah članicah kot z ukrepi EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Sahra Wagenknecht (GUE/NGL), v pisni obliki. − (DE) Evropski parlament je danes z glasovanjem pokazal, da večina poslancev podpira davčno politiko, ki služi interesom deset tisočim z najvišjimi prihodki, pri čemer je v škodo veliki večini prebivalstva Evropske unije. Čeprav je bilo sprejetih nekaj mojih predlogov, navsezadnje nihče ne želi odkrito zagovarjati razlogov za višje stopnje DDV, višje davke na zaslužke ali boljše možnosti za davčni damping v EU, je večina poslancev zavrnila predloge za večje davke na premoženje in finančne transakcije ter omejitev davčnega dampinga z uvedbo skupne konsolidirane davčne osnove za davek od dobička pravnih oseb.

Ker je imelo končno poročilo po posameznih glasovanjih komaj kaj skupnega z mojim prvotnim osnutkom, pri čemer so nekateri vidiki vsebine še nazadovali v različici, ki jo je sprejel odbor za ekonomske in monetarne zadeve, sem bila dolžna odstopiti od poročila in pozvati poslance, naj pri končnem glasovanju glasujejo proti njemu. Veseli me, da niso mogli podpreti končne različice poročila tudi ustrezni deli skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu, kar kaže rezultat glasovanja.

Danes je Parlament izpustil priložnost, da upošteva pozive k pravičnejši in socialno ustreznejši davčni politiki ter to sprejme kot jasno stališče Evropskega parlamenta. Namesto tega je večina v Evropskem parlamentu ponovno brezpogojno potrdila napačno usmerjene politike EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Lars Wohlin (PPE-DE), v pisni obliki. (SV) Danes sem se odločil podpreti poročilo o prispevku davčne politike k lizbonskemu procesu. Zagovarjam zdravo davčno konkurenco in skupno konsolidirano osnovo za davek od dobička pravnih oseb za mednarodna podjetja brez usklajevanja davčnih stopenj, pri čemer ima vsaka država članica možnost ostati zunaj, če tako želi. Pomembno je tudi določiti suverenost držav članic na področju obdavčenja. Nasprotujem tudi vsakemu poskusu pomika k davku EU.

 
  
  

– Poročilo: Florenz (A6-0336/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE).(SK) Občudujem in spoštujem odločnost, s katero je nekaj držav predstavilo prepoved kajenja ne le v pisarnah in na vseh delovnih mestih, ampak tudi v restavracijah, lokalih, barih in klubih. Imamo študije gospodarskega vpliva, ki ne potrjujejo skrbi lastnikov restavracij glede izgube prihodka. Vemo tudi, da nas stane zdravljenje raka dihal in drugih bolezni do 50 milijonov EUR.

Na Škotskem je od uvedbe prepovedi kajenja število sprejetih v bolnišnice zaradi miokarditisa manjše za skoraj 20 %. Otroci kadilk ali žensk, ki so med nosečnostjo izpostavljene pasivnemu kajenju, se rodijo prezgodaj, pri čemer je njihova porodna teža nižja od normalne. Države članice Evropske unije, vključno z državo članico, iz katere prihajam, pozivam, naj takoj uvedejo učinkovite zakone, ki bodo uvedli prepoved kajenja na delovnih mestih in v restavracijah ter učinkovite ukrepe za zmanjšanje uporabe tobaka na splošno.

 
  
MPphoto
 
 

  Roberta Alma Anastase (PPE-DE) . – (RO) Hkrati z glasovanjem o omenjenem poročilu poudarjam njegovo pomembnost za prihodnost evropskih državljanov in Evropske unije v celoti. Strinjam se s strateškim pristopom k vprašanju kajenja, vključno s pasivnim kajenjem ter predlogom za konkretne in nujne ukrepe za boj proti njemu in njegovimi negativnimi posledicami na evropski ravni. Prepričana sem tudi, da mora strateški pristop k temu vprašanju vključevati politiko za preprečevanje kajenja z razvojem resničnega sistema izobraževanja, pri čemer je politika ključni dejavnik preprečevanja. Današnja resničnost je očitna; obstaja jasna in vedno večja potreba po ozaveščanju glede posledic kajenja v celotni evropski družbi. Nič manj pomembno ni usmeriti prizadevanja za odvrnitev od kajenja na izobraževanje otrok in mladih ter njihovih staršev vnaprej, da zagotovimo prihodnjim generacijam Evropo brez tobačnega dima.

 
  
MPphoto
 
 

  Ryszard Czarnecki (UEN). - (PL) Gospa predsednica, pojasnil bom svojo odločitev za glasovanje v zvezi s poročilom gospoda Florenza o boju proti skrb vzbujajočemu pojavu odvisnosti od nikotina. Poudarjam, da sem glasoval za omenjeno poročilo, čeprav zagovarjam svobodo kadilcev in sem očitno zagovornik pluralizma. Kljub temu je težava škodljivih učinkov t. i. pasivnega kajenja, t. j. vpliva na nekadilce, ki jih obkrožajo kadilci, dejansko zelo skrb vzbujajoča. Naj bo dovolj opomniti Parlament, da je povezanih s kajenjem 650 000 smrti ljudi na leto. Ta številka vključuje 80 000 pasivnih kadilcev, med katerimi je nekaj otrok. Zato moramo uvesti omejitve v zvezi s svobodo nekaterih posameznikov in tako preprečimo smrti.

 
  
MPphoto
 
 

  Hannu Takkula (ALDE).(FI) Gospa predsednica, zadovoljen sem z omenjenim poročilom. Odlično je, da sprejemamo jasno stališče do pasivnega kajenja.

Glasoval sem za poročilo, ker je skrajni čas za ukrepanje na ravni Evropske unije, da preprečimo dejansko izpostavljenost ljudi nevarnostim tobačnega dima. Kot smo slišali prej, vsako leto umre 650 000 ljudi zaradi vplivov kajenja. Čas je, da ukrepamo.

Čeprav podpiram predlog, vem, da bosta prenos v prakso in izvajanje povsod težka. Člen 11 vključuje stališče, da je treba prepovedati kajenje v osebnih vozilih povsod v EU, če so v njih prisotni mladoletni otroci. To je dober cilj, vendar moramo premisliti, kako bi ga lahko spremljali. Okolje brez tobačnega dima je cilj, za katerega si moramo prizadevati, vendar moramo v prihodnosti posvetiti več pozornosti zagotovitvi, da so sprejeti ukrepi razumni in da lahko spremljamo skladnost z zakonom.

 
  
MPphoto
 
 

  Christoph Konrad (PPE-DE).(DE) Gospa predsednica, dame in gospodje, seveda vsi vemo, da kajenje škoduje našemu zdravju. Kljub temu sem načelno glasoval proti poročilu o Evropi brez tobačnega dima, ker je res, da se ni država nikjer drugje tako uspešno vsiljevala kot v boju proti kajenju v javnosti. Države v EU, vključno z Nemčijo, s svojimi prepovedmi kajenja posegajo v osebne navade državljanov tako, kot še nikoli prej.

Doživljamo politiko prepovedi na splošno, ki jo podpira država in je oblikovana tako, da uči ljudi spremeniti njihovo obnašanje. To je jasno iz poročila. Soglasje ali, kot je primer danes, skorajšnje soglasje ni zagotovilo za svobodo. Resnica je nasprotna. Dejansko je svoboda odvisna od možnosti za odklon od norm, kar moramo priznati. Na pohodu so zaskrbljeni državljani, država je prevzela vlogo varuške, pri čemer vsi, ki imajo opraviti s tem in to podpirajo, menijo, da to nima nič skupnega s svobodo. Zelo se motijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Renate Sommer (PPE-DE).(DE) Gospa predsednica, tudi sama sem glasovala proti poročilu o Evropi brez tobačnega dima, čeprav sem se s tem podvrgla nečemu, kar je, mimogrede, celo v Parlamentu podobno lovu na čarovnice. Zato toliko kolegov poslancev preprosto ni imelo poguma glasovati proti poročilu, čeprav tudi sami nočejo te politike, ki opravlja delo varuške.

Seveda se strinjam z zaščito nekadilcev, otrok in mladih, vendar je ogrožena načelna zadeva. Najprej nimamo pristojnosti v zvezi z zdravstveno politiko. To je v pristojnosti držav članic. Vse ostalo je kršitev subsidiarnosti ter konstruirana pristojnost na ravni EU. Nato, in zlasti: dovolj imamo. Gospe in gospodje, dovolj imamo. EU že več let bije boj s kadilci, alkoholom in debelostjo v Evropi očitno zaradi domneve, da so naši državljani neumni in potrebujejo varstvo prek zakonodaje. Nasprotujem prav temu.

Državljani, ki jih zastopam, niso neumni. Politika prepovedi je vedno neučinkovita, moja naloga pa je zastopati in ne varovati ljudi.

 
  
MPphoto
 
 

  Daniel Hannan (PPE-DE). – Gospa predsednica, če bi iskali vprašanje, ki enostavno zahteva subsidiarnost, je to zagotovo vprašanje kajenja. Zapiramo si oči pred hinavščino, ki pridelavo tobaka v Evropski uniji finančno podpira, njegovo porabo pa kaznuje. Po eni strani poskušamo preprečevati kajenje v EU, vendar ga spodbujamo zunaj nje. Namesto tega se osredotočimo na bolj temeljno vprašanje: kako je karkoli od tega povezano z Brusljem.

Pravni in davčni status tobaka je sicer nacionalna pravica, o vprašanju, kje in kdaj ga lahko uživamo, pa se je treba odločati še bolj lokalno: pri zasebnem prostoru o tem odloča lastnik tega prostora, pri javnem prostoru pa občinski organi. To ne bi smelo imeti nobene povezave z nacionalnimi vladami in zlasti ne z Evropsko unijo. Subsidiarnost, kolegi poslanci, se spomnite te besede?

 
  
MPphoto
 
 

  Marcin Libicki (UEN).(PL) Gospa predsednica, med zasedanjem smo razpravljali o poročilu gospoda Florenza o omejitvi pravice do kajenja cigaret. Glasoval sem proti poročilu, ker menim, da je treba omejitve izvajati le v primerih, če kajenje škoduje drugim ljudem. Vendar ljudem ne smemo preprečiti, da si škodujejo, če tako želijo. Poseg v pravice posameznikov presega pravice vseh zakonodajalcev. Vprašanje stroškov, povezanih z zdravljenjem, je dejansko ustrezno, vendar je to preprosto zadeva tistih, ki so odgovorni za zavarovanje drugih. Če bi bilo to primerno, bi lahko bile cene za kadilce višje, da bi pokrile stroške zdravljenja. Obstaja še eno vprašanje, ki ga je prav tako vredno omeniti, namreč vprašanje subsidiarnosti. Prejšnji govorniki so to že omenili, pri čemer se v celoti strinjam, da mora biti to vprašanje, ki je v vsakem primeru v osnovi neprimerno, v pristojnosti nacionalnih organov in ne Evropske unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Daniel Caspary (PPE-DE), v pisni obliki. − (DE) Strinjam se z vsemi ukrepi v državah članicah za obveščanje državljanov o tveganjih, ki jih povzroča kajenje. Menim, da so vsi ti ukrepi v pristojnosti držav članic in ne Evropske unije.

Zato sem pri končnem glasovanju zavrnil Florenzovo poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo gospoda Florenza o zeleni knjigi „K Evropi brez tobačnega dima: politične možnosti na ravni EU“, ker je bistveno narediti ustrezne korake za zmanjšanje števila smrti in resnih bolezni zaradi tobačnega tema.

V zvezi s tem podpiram poziv Komisije k spremembi direktive 2001/37/ES o tobačnih izdelkih, da v luči novih znanstvenih napredkov pregledamo pravila o uporabi dodatkov in drugih snovi v teh izdelkih, zlasti v zvezi z rakotvornimi, mutagenimi ali strupenimi dodatki.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Goebbels (PSE), v pisni obliki. – (FR) Strasbourg ni Qom in Evropski parlament ni „vrhovni vodja“, ki bi bil poslan sem, da deli pravičnost in poštenost v Uniji. Zdaj vsi vemo, da kajenje škoduje našemu zdravju. Vendar je tudi življenje samo nevarno, ker se vedno konča s smrtjo. Sam nisem kadil še nikoli v življenju.

Medtem ko me ne preseneča, da so nekateri odrasli pripravljeni tvegati, sem še vedno presenečen nad spreobrnjenjem ajatol iz odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, ki z zaporednim izdajanjem samoiniciativnih poročil poskušajo „rešiti planet“ v škodo ljudi in njihovih pomanjkljivosti. Tem navdušencem pravim: „Ne.“

 
  
MPphoto
 
 

  Genowefa Grabowska (PSE), v pisni obliki. (PL) Kot članica odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter kot nekadilka, ki se zaveda številnih negativnih posledic kajenja cigaret v neposredni okolici, se strinjam s poročilom gospoda Florenza z naslovom: „K Evropi brez tobačnega dima.“.

Povsem primerno je, da pošlje Evropski parlament sam odločno in nedvoumno sporočilo vsem državljanom in državam članicam EU ter pojasni, da ne želimo videti ljudi kaditi na javnih mestih ter zlasti v restavracijah, barih in javnih prevoznih sredstvih. Ne želimo, da bi ljudje kadili zlasti na delovnem mestu.

Pozivamo tudi k strožjim ukrepom v zvezi s prodajo cigaret mladoletnikom. Poleg tega menim, da mora spremljati uvedbo omejitev celovita informacijska kampanja, ki zajema več kot le škodljive vplive kajenja. Ti so splošno znani, vendar je treba pojasniti tudi, da ne more biti pravica nekadilcev do življenja v okolju brez tobačnega dima odvisna ali omejena s tem, da želijo kadilci uveljaviti svojo pravico do kajenja na račun nekadilcev.

Če želimo, da je naš poziv k Evropi brez tobačnega dima uspešen, moramo poslanci Evropskega parlamenta postaviti zgled in opustiti kajenje na našem delovnem mestu. To pomeni nič več kajenja v vseh prostorih Parlamenta.

 
  
MPphoto
 
 

  Françoise Grossetête (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za poročilo, ki ne le podpira držav članic pri strogih ukrepih, ki so jih sprejele v zvezi z bojem proti odvisnosti od tobaka, ampak tudi spodbuja boljše javno zdravje.

Tobačni dim je velik vir onesnaženosti zraka, pri čemer so kadilci in nekadilci izpostavljeni resnemu tveganju tudi zaradi kemikalij v cigaretah. To zlasti drži za zaprte prostore, kot so delovna mesta, bari in restavracije. Zato je ključno, da jasno in enostransko prepovemo kajenje v takšnih prostorih.

Izvajanje stroge zakonodaje za zagotovitev čim večje zaščite zdravja naših državljanov ne bo učinkovito doseženo brez resničnega prizadevanja v zvezi z opozarjanjem in obveščanjem javnosti glede tveganj, povezanih z uporabo tobaka. Strinjam se tudi z izkazano pripravljenostjo za usmeritev informacijskih kampanj k nekaterim ciljnim skupinam, zlasti mladim, nosečnicam in staršem.

Končno obžalujem, da je bil sprejet predlog spremembe, ki poziva Komisijo, naj razišče tveganja za zdravje, povezana z žvečenjem tobaka in njegov vpliv na porabo cigaret. Menim, da ta zahteva ni primerna za poročilo, kot je to, ker so tveganja za zdravje, ki jih predstavlja žvečenje tobaka, namreč rak jezika in tako naprej, splošno priznana.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. Glasoval sem za to poročilo, ki določa možnosti za zmanjšanje škode, ki jo povzroča tobačni dim, po vsej Evropski uniji. Ne zahteva zakonodaje EU, vendar države članice poziva, da vzpostavijo v dveh letih celovito prepoved kajenja. V Združenem kraljestvu takšna prepoved že obstaja, vendar se zaradi škodljivih vplivov tobaka strinjam, da se ta razumen pristop razširi po vsej EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (ITS), v pisni obliki. − (DE) Prepovedi kajenja so dejansko v interesu javnega zdravja in jih je treba podpreti, kar se tiče javnih stavb. Razumno je tudi zaščititi otroke in mlade. Vendar v primeru zlasti teh skupin bolj pomaga, če so ljudje dober zgled in če ohranimo sedanje kampanje proti kajenju. Vendar je hinavsko, da poskuša Evropska unija predpisati prepoved kajenja na splošno za vse države članice, če sama ni sposobna doseči sporazuma niti o prostorih v Parlamentu.

Naš demokratični sistem in sodobni odnosi do življenja temeljijo na svobodnem odločanju, kar mora, logično, veljati tudi za kajenje. Če se večina prebivalstva strinja s prepovedjo kajenja v restavracijah, bo to začelo veljati kratkoročno ali dolgoročno. Zdaj obstaja trend, da postanejo ljudje nekadilci, pri čemer se mora v skladu z načelom suverenosti še naprej vsaka država sama odločiti, ali bo uvedla na primer prepoved kajenja v restavracijah in kakšne oblike bo ta prepoved.

 
  
MPphoto
 
 

  Dimitrios Papadimoulis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Podpiram Florenzovo poročilo o zeleni knjigi „K Evropi brez tobačnega dima“. Menim, da bo prispevalo k varstvu javnega zdravja in bistveno pomagalo pri zmanjšanju škodljivih učinkov kajenja pri mladih in kroničnih kadilcih. Poročilo bo to doseglo s prizadevanjem za takojšnjo prepoved vseh dodatkov, ki krepijo odvisnost, ter s spodbujanjem preprečevalnih ukrepov na evropski ravni in ravni držav članic.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. Odločno podpiram prepoved kajenja na javnih mestih, da se zaščiti javno zdravje in preprečuje nevarnost pasivnega kajenja.

Prepoved kajenja na javnih mestih na Škotskem zdaj velja že 19 mesecev in številke kažejo, da se je po uvedbi prepovedi kajenja za 20 % zmanjšalo število ljudi, ki so sprejeti v bolnišnice zaradi srčnega napada.

Prepoved kajenja je torej rešila veliko življenj in učinkovito prispevala k boljšemu zdravju škotskih državljanov. Veseli me, da se bo ta pristop uporabil po vsej Evropi.

 
  
MPphoto
 
 

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. (PL) Glasoval sem za poročilo gospoda Florenza z naslovom: „K Evropi brez tobačnega dima.“.

Tobačni dim je zelo škodljiva snov. Vsebuje več tisoč kemičnih snovi, vključno z več kot 250 rakotvornimi in strupenimi sestavinami. Celo najmanjša izpostavljenost tem snovem lahko prispeva k nastanku tumorjev. Delci tobačnega dima se trajno odložijo v zaprtih prostorih in povzročijo onesnaženost zraka, ki je ne morejo učinkovito odpraviti niti najboljši prezračevalni sistemi.

V Evropski uniji zaradi pasivnega kajenja vsako leto umre več tisoč ljudi. Te smrti lahko preprečimo. Vsak državljan Evropske unije mora imeti možnost živeti in delati v okoljih brez tobačnega dima. To je treba poudariti zlasti v zvezi z javnimi institucijami in prostori. Sedemdeset odstotkov prebivalstva Evropske unije je nekadilcev. To moramo upoštevati in zagotoviti, da lahko ti ljudje živijo v čistem in varnem okolju.

 
  
  

– Predlog resolucije RC-B6-0376/2007

 
  
MPphoto
 
 

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE).(SK) Glasoval sem proti poročilu, ker ne izraža jasno stališča Evropske unije do Turčije. Pristopne pogovore s Turčijo je potrebno zamrzniti v celoti. Za to obstaja veliko razlogov. Zdaj je Turčija nezanesljiva partnerica. Z zavrnitvijo vstopa Turčije v EU, kar pomeni Turkom povedati resnico o njihovem prihodnjem članstvu v EU, bi državi pomagali končno demokratizirati družbo.

Turčija nadaljuje z zasedbo države članice Evropske unije: 40 % ciprskega ozemlja je pod turško vojaško okupacijo. V Turčiji ni verske svobode. Nemuslimani, kristjani, člani pravoslavne cerkve in protestanti trpijo zaradi preganjanja, ker ne smejo graditi cerkev. Uničenih je bilo petsto pravoslavnih cerkev, medtem ko muslimani povsod v Evropski uniji gradijo mošeje. V Turčiji ni svobode govora. Turčija zanika pokol tretjine armenskega prebivalstva v preteklosti. Pripravlja se na novo vojaško posredovanje v Iraku. Ne rešuje vprašanj kurdske manjšine na njenem ozemlju. Turčija ni v Evropi in ne spada v EU. Namesto polnopravnega članstva bo povsem dovolj privilegirano partnerstvo s Turčijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Christoph Konrad (PPE-DE).(DE) Gospa predsednica, nisem glasoval za resolucijo o Turčiji, ker me zelo skrbi, da se je turški parlament strinjal o vojaškem napadu na Irak. Tega v poročilu ni bilo mogoče upoštevati, vendar je to zelo aktualno vprašanje.

Sprejeti ukrepe proti teroristični skupini ni isto kot glasovati za vdor v sosednjo državo. Destabilizacija Iraka ni v interesu EU. Turčijo moramo opomniti, da mora kot država kandidatka upoštevati interese EU v okviru skupnih interesov. To kaže, da bi pomenilo polnopravno članstvo Turčije, ki ga, mimogrede, ne podpiram, celovito preoblikovanje političnega zemljevida v EU ob upoštevanju skupnih mej z Iranom in Irakom. Menim, da se moramo izogniti tveganjem, ki jih to prinaša.

 
  
MPphoto
 
 

  Philip Claeys (ITS).(NL) Gospa predsednica, glasoval sem proti resoluciji gospe Oomen-Ruijten, ker menim, da mora imeti Parlament dejavnejšo in ambicioznejšo vlogo pri spremljanju pogajalskega procesa s Turčijo.

Poskrbeti moramo, kot se zdaj zdi, da ne prizadenemo občutljivih čustev gospoda Erdođana in gospoda Güla. Vedno bolj je jasno, da je Turčija država kandidatka, ki ni podobna nobeni drugi. Turčiji očitno ni treba izpolnjevati københavnskih meril tako strogo, čeprav so Svet, Komisija in Parlament to obljubili.

Glede na smer, v katero vodijo dogodki, ne smemo biti presenečeni, da obrača hrbet Uniji vse več državljanov v Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 
 

  Frank Vanhecke (ITS). (NL) Gospa predsednica, novo glasovanje o pristopu Turčije je jasna predstavitev dejstva, da je za večino naših državljanov Evropa zelo daleč in jih ne skrbi zelo, pri čemer so tudi same evropske institucije vedno bolj odtujene od državljanov Evrope.

Za evrokrate Evropa ni več Evropa, ker veselo nadaljujejo s pripravami na pristop države, ki v ničemer ni evropska, ne zgodovinsko, kulturno ali versko, ne v smislu eura in ne geografije. Poleg tega nam je bilo vse skupaj vsiljeno na temeljno nedemokratičen način, ker velika večina evropskih državljanov resnično nasprotuje pristopu Turčije, vendar ne sme izraziti svojega mnenja.

Državljani ne smejo izraziti svojega mnenja o Turčiji, tako kot ne smejo izraziti svojega mnenja o novi ustavi, ki je ne smemo imenovati ustava. Ali se evrokrati dejansko bojijo demokracije in posvetovanja z ljudmi? Ta Evropa deluje vedno bolj nedemokratično in protidemokratično, pri čemer se bo vse končalo zelo slabo.

 
  
MPphoto
 
 

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE).

(FI) Gospa predsednica, pred dvema tednoma sta bila sin Hranta Dinka, Arat Dink, in založnik Serkis Seropyan obtožena na eno leto zapora v skladu s členom 301, ker sta užalila turštvo.

Kakšen zločin sta zagrešila? Pred več kot enim letom, torej pred umorom Hranta Dinka, je njun časopis Argos objavil zgodbo, ki navaja, da je Hrant Dink v intervjuju za Reuters izjavil, da so po njegovem mnenju uboji iz leta 1915 genocid. Časopis je o tem le poročal, kar je tudi vse.

Zato je ključno glasovati za našo resolucijo, ki poziva Turčijo, da prizna armenski genocid. To govorim kot prijateljica Turčije. Dobro bi bilo, če Turčija tega ne bi razumela kot protiturško stališče. To je bolj običaj EU, ki poskuša ustvariti boljšo družbo, v kateri se lahko izognemo zgodovinskim grozotam. Način razmišljanja, pri katerem nacionalna identiteta ščiti sebe s kazenskim zakonikom, v katerem je člen 301 stalen referenčni okvir in v katerem se napake naroda zanikajo, je v resnem nasprotju z omenjenim običajem.

Eden od temeljev evropske identitete je, da se je treba soočiti z zgodovino in prevzeti odgovornost. Armenski genocid je zgodovinska resnica. Parlament bo zahteval, da ga Turčija prizna v resoluciji ob začetku pogajanj.

 
  
MPphoto
 
 

  Gérard Deprez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Podpiram predloge sprememb besedila, ki je predloženo v današnje glasovanje v zvezi z odnosi med Evropsko unijo in Turčijo, pri čemer se spomnim sklepov, ki jih je sprejel Evropski svet v Bruslju decembra 2006. Ti so določili načelo, po katerem Evropska unija v zvezi s širitvijo od vsake države kandidatke zahteva popolno skladnost s københavnskimi merili, pri čemer je vsaka širitev še vedno odvisna od sposobnosti Unije za nadaljnjo integracijo.

Kar nekaj vas je že precej dolgo seznanjenih z mojimi dvomi ali zaskrbljenostjo v zvezi s sposobnostjo Evropske unije, da deluje učinkovito tudi, če Turčija postane ena izmed njenih držav članic.

Turčija je seveda „prijazna“ država in je v geostrateškem smislu zelo pomembna partnerica za Evropsko unijo. Zato se strinjam v celoti, da ohrani EU privilegirano partnerstvo s Turčijo. Vendar strogo nasprotujem, da postane ta država del Skupnosti.

Poleg tega verjamem, da bodo težave v zvezi z integracijo Turčije kot morebitne države članice postale zelo jasne med napredovanjem pristopnih pogajanj.

 
  
MPphoto
 
 

  Patrick Gaubert (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Čestitam poročevalki za predložitev resolucije o odnosih med Evropsko unijo in Turčijo. Predlog resolucije gospe Oomen-Ruijten je sporazumen in uravnotežen dokument, pri čemer je v njem poskušala zajeti vsa vprašanja glede te posebne težave.

Po eni strani resolucija čestita Turčiji, ker je nedolgo nazaj izvedla svobodne in pravične volitve, turško vlado poziva, naj pospeši reformne procese, ter se strinja z njeno namero, da sprejme novo državljansko ustavo. Nato predlog resolucije poziva k sprožitvi nove politične pobude za trajno rešitev kurdskega vprašanja. Navaja tudi poskuse za rešitev ciprskega vprašanja v okviru ZN.

Po drugi strani, in kar je v skladu s stališčem, ki ga podpira Francija, se strinjam z opozorilom iz resolucije, da je pristop Turčije še naprej odvisen od usklajevanja s københavnskimi merili v celoti in sposobnostjo EU za nadaljnjo integracijo.

Na podlagi vseh navedenih razlogov sem pri končnem glasovanju na plenarnem zasedanju podprl sprejetje te resolucije. Ponovno izražam globoko obžalovanje, da Parlament ni uradno pozval Turčije, naj prizna armenski genocid iz leta 1915.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Kot smo poudarili prej, prinašajo pogajanja o pristopu Turčije k EU veliko vprašanj. Proces spodbujajo velike sile, ki si kljub nasprotjem prizadevajo za integracijo te velike države v „enotni trg“ EU, pri čemer bi pridobile nadzor nad njenim gospodarstvom in izkoriščale geostrateški položaj za svoje načrte na Bližnjem vzhodu, Kavkazu in Osrednji Aziji.

Resolucija je zato v tem smislu poučna, ker „poudarja pomen Turčije kot tranzitnega vozlišča za večjo raznovrstnost dobave plina v EU“, izpostavlja „energijske projekte na Južnem Kavkazu, pri katerih sodeluje Turčija“ ter „geostrateško lego Turčije v regiji“, ki bo „v prihodnjih letih imela večjo vlogo v prometu in pri logistiki“.

Sledi nekaj drugih pomembnih vidikov, ki jih je treba izpostaviti:

− Turčija ni naredila nič za priznanje Cipra, države članice EU, pri čemer še vedno vojaško okupira sever tega otoka in ne spoštuje resolucije ZN v zvezi s tem;

− turški organi še vedno zatirajo Kurde ter ne priznajo njihovih zakonitih kulturnih, političnih, gospodarskih in socialnih pravic.

 
  
MPphoto
 
 

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Poročilo o napredku procesa za pristop Turčije k EU vključuje povsem nepristne čestitke turški vladi in novemu predsedniku. Poročilo je hinavski in brezploden izraz neuresničljivih želja v zvezi s človekovimi pravicami v nejasnem in splošnem smislu, ki obsoja terorizem in omenja skupni boj EU in Turčije proti njemu.

Po drugi strani sploh ne omenja trajne okupacije severnega Cipra, ki jo izvajajo turške vojaške sile. V poročilu ni niti simbolične obsodbe stalnega turškega zavračanja priznanja Republike Ciper ali zahtev v zvezi s tem vprašanjem. V njem ni obsodbe politike turškega režima v zvezi s spodbijanjem suverenih pravic Grčije ali njene grožnje, da uporabi silo proti sosednjim državam. Ni resne obsodbe barbarskega pregona in zločinov turških organov nad kurdskim prebivalstvom. Ni nobene omembe političnega pregona turškega srednjega razreda vseh oblik, vernega in posvetnega, komunistov in drugih napredno mislečih ljudi. Kljub temu Turčijo poziva, naj ne uporabi nesorazmerne sile pri neizbežnem napadu na severni Irak.

V okviru EU omenjeno poročilo izraža cilje močnih imperialističnih držav v skladu z njihovimi geopolitičnimi interesi na širšem območju.

Nasprotovati Turški integraciji v EU in njenim imperialističnim načrtom je v interesih Turkov in drugih ljudstev na tem območju.

 
  
MPphoto
 
 

  Pierre Pribetich (PSE), v pisni obliki. – (FR) Omenjena resolucija izgublja svoj vpliv, ker je večina poslancev zavrnila pomembne predloge sprememb v zvezi s priznanjem armenskega genocida.

Podpiram pristop Turčije k Evropski uniji. Vendar mora pristopni proces priznati nekaj zgodovinskih dejstev.

Poleg tega v celoti nasprotujem protislovju, ki ga je zdaj predstavil Parlament. Turčijo je v odstavku 5 resolucije iz 28. septembra 2005 pozval, naj prizna armenski genocid, pri čemer je to priznanje veljalo kot predpogoj za pristop k Evropski uniji. Odločitev za črtanje armenskega genocida iz nove resolucije je korak nazaj, ki ga ne morem podpreti.

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. (PT) Ne glede na končni rezultat morajo sedanja pogajanja s Turčijo voditi k reformam, ki jih država nujno potrebuje, pri čemer so same po sebi najpomembnejši vidik morebitnega pristopa države k EU.

V tem okviru moramo upoštevati zmago Stranke za pravičnost in razvoj (AKP) bolj kot zavezo gospodarski reformi kot glas za islam.

Glede na zadnje dogodke je treba kurdsko vprašanje obravnavati v sodelovanju s Združenimi državami in upoštevati vprašanje Iraka, kjer je kurdski sever miren. Po drugi strani se ne moremo vzdržati kritike kurdskih terorističnih napadov na Turčijo ali pomanjkanja vključevanja in sprejetja Kurdov v Turčiji sami.

Končno ne moremo nikoli dovolj poudariti geostrateške pomembnosti Turčije v zvezi z varnostjo evropskih mej, oskrbe z energijo, zlasti kot alternative odvisnosti od ruskega plina, kot partnerice v dialogu z muslimanskimi državami in glede iraškega vprašanja.

Zaradi vseh omenjenih razlogov mora biti strategija EU pogajati se resno in trdo.

 
  
MPphoto
 
 

  Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za resolucijo, ki Turčijo poziva, naj pospeši izvajanje reform.

Turčijo moramo pozvati, naj naredi več: da zagotovi civilni nadzor nad vojaškim, da ima nično strpnost do mučenja, da zagotovi zaščito žensk in manjšin ter da prizna armenski genocid.

Obravnavanje kurdskega vprašanja mora prav tako biti merilo za ocenjevanje reformnega procesa. Poročilo, o katerem smo glasovali, poziva turško vlado, naj sproži politično pobudo za iskanje trajne rešitve kurdskega vprašanja. Obžaluje tudi nespoštovanje iraškega ozemlja in hkrati, seveda, obsoja nasilje Kurdske delavske stranke.

Ne gre za označevanje Turčije kot takšne, ampak za opozorilo, da ne moremo imeti dvojnih meril in se odpovedati vrednotam, ki jih cenimo.

Pogubno bi bilo tudi še naprej prezirati javno mnenje, ki je bilo ponovno izraženo z anketo združenja Notre Europe pred vrhom v Lizboni. Evropejci so zaskrbljeni zaradi slabo pripravljenih odločitev o vseh prihodnjih širitvah in zmožnosti EU, da sprejme še kakšno državo po velikem valu novih pristopov med letoma 2004 in 2007.

 
  
MPphoto
 
 

  Renate Sommer (PPE-DE), v pisni obliki. − (DE) Podpiram resolucijo o Turčiji. Turška vlada mora biti dejavna, da končno izvede reforme.

V zvezi z armenskim genocidom se mora Turčija kot država, ki si prizadeva za vstop v EU, gotovo soočiti s temno stranjo svoje zgodovine, čeprav turško priznanje omenjenega genocida ni del københavnskih meril.

Na splošno mora Turčija prehoditi še dolgo pot, preden bo izpolnila københavnska merila. Še vedno obstajajo bistvene pomanjkljivosti v zvezi s človekovimi pravicami in pravicami manjšin, civilnimi in političnimi pravicami ter splošno šibkostjo turške demokracije v nasprotju z vojsko.

Še vedno ni napredka v zvezi s ciprskim vprašanjem. Zato moramo letos še naprej zahtevati, da ratificira protokol iz Ankare. Brez tega in umika turških čet z otoka ne more biti rešitve. Turčija očitno noče razumeti, da je v Evropski uniji 27 držav članic in da je Republika Ciper ena izmed njih.

V zvezi s sporom na jugovzhodu Turčije obstaja načrt za vpad v severni Irak že vsaj od pomladi 2006. Zdaj se moramo bati, da se bo napad res zgodil. Vendar si država, ki kljub mednarodni podpori pri varovanju njenih mej zahteva pravico do kršitve mednarodnega prava po svoji volji, sama za vselej onemogoča pristop k Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 
 

  Konrad Szymański (UEN), v pisni obliki. − Vzdržal sem se končnega glasovanja o poročilu, ki zadeva odnose EU–Turčija. Tako sem se odločil, ker kljub večmesečnim pogajanjem resolucija ne omenja vprašanja turške odgovornosti za pokol Armencev leta 1915.

V zvezi s to zadeva poskuša Turčija mednarodni skupnosti vsiliti cenzuro. Zadnji dokaz za to je pritisk na kongres Združenih držav. Vendar je bil kongres trden in je zavzel ustrezno stališče. Napačno se je vdati neupravičenim zahtevam Turčije v zvezi s tem.

Vendar dodajam, da zelo cenim vključitev izjav, ki zadevajo pravice krščanskih manjšin v Turčiji, kot je pravica do usposabljanja duhovščine in pravica cerkvenih institucij do statusa pravne osebe, v omenjeno resolucijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Dominique Vlasto (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Odločila sem se vzdržati glasovanja o resoluciji o odnosih EU-Turčija, da izrazim svoje nasprotovanje sedanjim pristopnim pogajanjem. Zaradi dveh nedavnih dogodkov bi se morali zavedati tveganj, ki so povezana z morebitnim pristopom. Najprej je država prestala politično krizo, preden je prisegel novi predsednik republike: to je ponazorilo napetosti v turški družbi ter šibkost institucij omenjene države. Razmišljam tudi o napetostih, ki so se ustvarile ob iraški meji, in tveganju, da lahko to destabilizira eno od redkih območij v omenjeni državi, ki je bilo priča nasilju. Odločitev turškega parlamenta, da pooblasti vojsko za vojaški vpad v Irak, je nesprejemljiva. Turčija ima nevarno vlogo v regiji, pri čemer EU ne sme na noben način podpreti teh populističnih in agresivnih dejanj.

Vse to le še krepi moje prepričanje: če Unijo razširimo do iraških mej, ne vem, kaj bo še ostalo evropskega. Menim, da Turčija še vedno ni primerna za pristop k EU. Mi moramo ponuditi nadomestno možnost: „Sredozemska unija“, ki jo je predlagal Nicolas Sarkozy, nedvomno nudi priložnost, ki jo morata sprejeti EU in Turčija.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Záborská (PPE-DE) , v pisni obliki. − (SK) Za resolucijo Evropskega parlamenta o odnosih med EU in Turčijo nisem glasovala, ker sta širitev Evropske unije in vstop Turčije v Skupnost precej resni zadevi, ki zahtevata podrobnejše znanje in intenzivnejšo razpravo. Menim, da je treba pravila pristopnega procesa uveljavljati enako za vse države.

Predlagani predlogi sprememb, ki pozivajo k priznanju armenskega genocida in opravičilu Armeniji ter armenskim državljanom na plenarnem zasedanju niso bili sprejeti. Le tako priznanje in opravičilo lahko nudita nov zagon procesu sprave med Turčijo in Armenijo. Poleg tega Turčija nadaljuje z oviranjem napredka pri iskanju rešitve za ciprsko vprašanje. Čezmejna vojaška operacija proti Kurdom, ki živijo ob meji z Irakom, ki je bila sprejeta z deklaracijo turškega parlamenta ne bo omogočila konstruktivne rešitve problema terorizma v državi. Povzročila bo destabilizacijo celotne regije.

Prav tako ni vidnega napredka v zvezi z versko svobodo na območju Republike Turčije. Varnost kristjanov, ki živijo v Turčiji in spoštovanje njihovih pravic nista zagotovljena. V zadnjem času smo bili priča nasilnim napadom na krščanske duhovnike, misijonarje, založnike ali spreobrnjence. Prav tako Turčija ni ponovno odprla semenišča pravoslavne cerkve, brez katerega je ogrožen obstoj te starodavne cerkve.

 
Zadnja posodobitev: 27. oktober 2008Pravno obvestilo