Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : O-0068/2007

Predložena besedila :

O-0068/2007 (B6-0381/2007)

Razprave :

PV 14/11/2007 - 16
CRE 14/11/2007 - 16

Glasovanja :

Sprejeta besedila :


Dobesedni zapisi razprav
Sreda, 14. november 2007 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

16. Kolektivno čezmejno upravljanje avtorskih pravic (razprava)
PV
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Naslednja točka je razprava o vprašanju za ustni odgovor za Komisijo o izvajanju resolucije Evropskega parlamenta o kolektivnem čezmejnem upravljanju avtorskih pravic (poročilo gospe Lévai (A6-0053/2007)) Giuseppeja Garganija v imenu odbora za pravne zadeve (O-0068/2007 – B6-0381/2007).

 
  
MPphoto
 
 

  Cristian Dumitrescu (PSE), avtor. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, 13. marca 2007 je Evropski parlament na plenarnem zasedanju sprejel resolucijo o priporočilu Komisije z dne 18. oktobra 2005 o kolektivnem čezmejnem upravljanju avtorskih in sorodnih pravic za zakonite internetne glasbene storitve.

V tej resoluciji je Parlament pozval Komisijo, naj jasno pove, da se priporočilo iz leta 2005 nanaša zgolj na internetno prodajo glasbenih posnetkov in naj po tesnem posvetovanju z zainteresiranimi stranmi čim prej predstavi predlog prožne okvirne direktive, ki jo bosta sprejela Parlament in Svet s soodločanjem, za ureditev kolektivnega upravljanja avtorskih in sorodnih pravic pri čezmejnih glasbenih storitvah ob upoštevanju posebnosti digitalne dobe in varovanja evropske kulturne raznolikosti.

Parlament je prav tako poudaril, da predlagana direktiva ne bi smela na noben način ogroziti konkurenčnosti temeljnega ustvarjalnega delovanja, učinkovitosti storitev, ki jih zagotavljajo kolektivni upravljavci pravic, ali konkurenčnosti delovanja uporabnikov, zlasti malih imetnikov pravic in uporabnikov, ter bi morala imetnikom pravic jamčiti visoko raven zaščite in enako obravnavanje; zagotoviti dejanski, pomemben in ustrezen vpliv zadevnih pravnih določb; poudariti uporabo alternativnih načinov za reševanje sporov; zagotoviti demokratično, pregledno in odgovorno upravljanje kolektivnih upravljavcev pravic; spodbujati ustvarjalnost in kulturno raznolikost; omogočati samo pošteno in nadzorovano konkurenco brez ozemeljskih omejitev, vendar s potrebnimi in ustreznimi kvalitativnimi merili; upoštevati interese uporabnikov in trga; zadovoljiti prihodnje potrebe po internetnem trgu in spodbujati razvoj dovoljenih internetnih glasbenih storitev.

Danes Evropski parlament Komisijo sprašuje, kakšne ukrepe je sprejela za izpolnjevanje pričakovanj, določenih v tej resoluciji.

 
  
MPphoto
 
 

  Joe Borg, komisar. − Gospod predsednik, zahvaljujem se Evropskemu parlamentu za zanimanje, ki ga je izrazil glede čezmejnega upravljanja glasbenih pravic in priporočila iz leta 2005 o spletni glasbi. Cilj priporočila Komisije iz leta 2005 o spletni glasbi je, da se omogoči razvoj glasbenega trga v Evropi v digitalnem okolju. Njegov cilj je ustvariti okvir, v katerem bo najboljši nov model podeljevanja licenc na spletu nastal s sporazumom med akterji na trgu. To mora avtorjem, skladateljem in glasbenim založnikom zagotoviti pošten delež distribucije njihovih spletnih izdelkov.

To priporočilo ne predpisuje posebnega modela podeljevanja licenc EU in prepušča izvajanje svojih načel trgu. Točno dve leti po sprejetju priporočila Komisija ocenjuje razvoj praks podeljevanja licenc na spletu v glasbenem sektorju v Evropi. Zainteresirane strani so bile povabljene, da do 1. julija 2007 podajo pripombe o trendih podeljevanja licenc na spletu. Komisija je prejela 88 odgovorov od zainteresiranih strani, kot so kolektivne družbe, avtorji, ustvarjalci in uporabniki glasbe v državah članicah. Postopek pregledovanja predloženih odgovorov še poteka. Šele po temeljiti preučitvi bo Komisija ocenila nadaljnje politične ukrepe v zvezi s spletnimi operacijami kolektivnih družb. Predloženi odgovori, ki so bili analizirani do zdaj, kažejo, da se zainteresiranim stranem okvirna direktiva ne zdi potrebna in da dajejo prednost tržno usmerjenim rešitvam namesto regulativnem posredovanju.

Glede vprašanja, ali je priporočilo iz leta 2005 omejeno na spletno prodajo nekaterih posnetkov, Komisija poudarja, da načela o preglednosti in upravljanju iz priporočila ne smejo biti omejena na spletno prodajo glasbe, ampak se morajo uporabljati za vse dejavnosti kolektivnih družb.

Na koncu bi rad povedal, da se spletni trg za glasbo še vedno spreminja, zato bi bilo zakonsko urejanje v korist določenemu modelu podeljevanja licenc prezgodnje. Komisija bo spremljala razvoj ter poročala Parlamentu in Svetu, kot je predvideno v priporočilu. Vsako nadaljnje spremljanje bo tesno usklajeno z Evropskim parlamentom in Svetom.

 
  
MPphoto
 
 

  Manolis Mavrommatis , v imenu skupine PPE-DE. – (EL) Gospod predsednik, 13. marca 2007 je Evropski parlament sprejel resolucijo o čezmejnem kolektivnem upravljanju avtorskih pravic.

V svoji resolucije je Parlament pozval Komisijo naj čim prej predloži predlog okvirne direktive za ureditev kolektivnega čezmejnega upravljanja avtorskih in sorodnih pravic za zakonite internetne glasbene storitve. Prav tako je pozval Komisijo naj pojasni, da priporočilo iz leta 2005 v zvezi s tem velja izključno za internetno prodajo glasbenih posnetkov.

Ali lahko Komisija Parlament obvesti o ukrepih, ki jih je do zdaj sprejela v zvezi z zahtevami Parlamenta?

Ali lahko Komisija Parlament obvesti, ali upošteva smernice in navodila predsednika Barrosa o enotnem, demokratičnem in hitrem razvoju združene Evrope? Kdaj bo Komisija upoštevala postopkovna pravila Parlamenta in stališče, ki ga je sprejela večina od 785 poslancev.

Resolucija z dne 13. marca izraža jasno stališče Evropskega parlamenta o čezmejnem kolektivnem upravljanju avtorskih pravic. Priporočilo Komisije je bil prvi korak k zbliževanju različnih praks v 27 državah članicah. V imenu odbora za kulturo in izobraževanje, po mojem mnenju pristojnega odbora za to, sem se zavzemal za zagotavljanje enakega obravnavanja vseh imetnikov pravic, in sicer pisateljev, skladateljev, urednikov, producentov skladb in izvajalcev.

Povedano drugače, to je področje, ki zadeva milijone imetnikov pravic v Evropi. Razmere v zvezi z internetnimi storitvami zdaj niso dovolj učinkovite za uporabnike in imetnike pravic. Zato smo si vsi prizadevali Komisiji in Svetu predložiti predloge, za katere menimo, da bodo prispevali k izboljšanju kolektivnega upravljanja avtorskih pravic.

Ohraniti je treba tesno sodelovanje med upravljavci pravic v korist vseh strani. Piratstvo je še vedno največji problem, s katerim se zdaj spopada glasbena industrija. Trije vzroki za širjenje piratstva v svetu so tehnološke zmogljivosti za poceni nezakonito kopiranje, neugodne gospodarske razmere in širjenje interneta.

Vsi se moramo zavedati, da širjenje piratstva na področju glasbe najbolj vpliva na male države, v katerih je glasbena industrija omejena predvsem na lokalno in regionalno raven. Natančneje, zaradi piratstva se zmanjšujeta obseg zakonitega glasbenega trga in zakonita prodaja, zato piratstvo ogroža obstoj nacionalne glasbene industrije.

Zaradi piratstva so skladatelji in pisci skladb prikrajšani za avtorske pravice, medtem ko je država prikrajšana za davek na prihodek in davek na dodano vrednost. Zato mora biti boj proti piratstvu ena od prednostnih nalog možnega zakonodajnega predloga Komisije o kolektivnem upravljanju avtorskih pravic.

Zato Komisijo pozivam, da čim prej sprejme ukrepe za izpolnitev zahtev Parlamenta ter predloži predlog okvirne direktive za ureditev kolektivnega čezmejnega upravljanja avtorskih pravic.

Na koncu znova poudarjam, da glasba ni blago, pri čemer je naša dolžnost, da varujemo in okrepimo ustvarjalnost v Evropi. Zaradi direktive, ki najverjetneje ne bo začela veljati pred letom 2010, bo oškodovanih na milijone umetnikov v EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Katalin Lévai, v imenu skupine PSE. (HU) Hvala lepa. Poudarjam, da je to zelo pomembno področje, saj prihodek od blaga in storitev, zaščitenih z avtorskimi in sorodnimi pravicami, znaša 5–7 % BDP Evropske unije. To dokazuje, kako pomembno je ustrezno upravljanje teh pravic.

Kot veste, je Evropska komisija leta 2005 sprejela priporočilo o čezmejnem upravljanju zakonitih internetnih glasbenih storitev. Takrat je komisar McCreevy priporočilo označil za „instrument mehkega prava“, ki trgu omogoča razvoj v pravo smer.

Priporočilo ima dolgoročne posledice za trg avtorskih pravic, pri čemer glavni udeleženci na trgu že delujejo na podlagi tega priporočila. Jano je, da priporočilo obsega več kot le razlago in dopolnitve obstoječih pravil, pri čemer ima njegov učinek vse značilnosti prave zakonodajne pobude.

Takrat je bilo v zvezi s tem priporočilom izraženih veliko pomislekov, med drugim da konkurence ne bo mogoče nadzorovati, da bo trg obvladovalo nekaj družb za upravljanje ter da se bodo oblikovali monopoli. Zato sem se odločila, da pripravim priporočilo v okviru samoiniciativnega poročila za drugačno ureditev trga spletne glasbe.

Hkrati priporočilo, ki ga je sprejela Komisija, Evropskemu parlamentu in državam ni zagotavljalo možnosti, da bi bistveno vplivali na spremembe, ki vplivajo na konkurenco in kulturno raznolikost v Evropi.

Prav zato so moje poročilo podprli celoten Parlament in vse politične stranke, da se zagotovi tristransko odločanje, zato da Parlament ne bo izključen iz zakonodajnega odločanja o tako pomembnem področju, pri čemer sem poleg tega predlagala, da Komisija pripravi okvirno direktivo.

Menim, da mora ta predlagana direktiva izpolniti naslednje zahteve: imetnikom pravic mora zagotoviti visoko raven zaščite in enako obravnavanje. Temeljiti mora na solidarnosti med imetniki pravic ter na ustreznem in poštenem ravnovesju med družbami za upravljanje. Zagotoviti mora demokratično, pregledno in odgovorno vodenje družb za upravljanje z minimalnimi standardi, vključno z organizacijsko ureditvijo, preglednostjo, predstavljanjem, pravili v zvezi z avtorskimi pravicami in proizvodnjo ter računovodstvom.

V družbah za kolektivno upravljanje je treba zagotoviti celovito preglednost. Spodbujati je treba ustvarjalnost in kulturno raznolikost. Dovoli se lahko poštena in regulirana konkurenca brez ozemeljskih omejitev, vendar v skladu s potrebnimi in ustreznimi kvalitativnimi merili za kolektivno upravljanje avtorskih pravic in varovanja vrednosti pravic.

Uporabnikom je treba zagotoviti visoko stopnjo pravne varnosti, medtem ko je treba poleg tega varovati razpoložljivost svetovnega repertoarja. Zato vas pozivamo ali pozivam, da premislite, ali je za ureditev tega pomembnega področja direktiva potrebna.

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel Medina Ortega (PSE). - (ES) Gospod predsednik, zaskrbljen sem zaradi odgovora komisarja Borga na vprašanje gospoda Dumitrescuja: komisar je rekel, da je treba zadevo prepustiti trgu. Vendar o čem sploh razpravljamo?

Razpravljamo o pravicah, ki so za razvoj potrebovale dve stoletji: pravicah ustvarjalcev, avtorjev, skladateljev, umetnikov. Zdaj nam pravijo, da mora te pravice urejati trg? Kateri trg? Trg tatov, trg ljudi, ki so proizvajalce in ustvarjalce oropali njihovih avtorskih pravic z novimi sredstvi komunikacije? O kakšnih pravicah govorimo?

Pravice urejajo javni organi; v Evropski uniji imamo institucije, in sicer Komisijo, Svet in Parlament. Komisija daje pobude, Svet in Parlament sprejemata odločitve v okviru postopka soodločanja.

Menim, da zdaj ne smemo slediti takšnim usmeritvam, ki bi povzročile izginotje intelektualne lastnine. Če izgine intelektualna lastnina, izgine tudi intelektualno ustvarjanje.

Nekateri govorniki, ki so danes govorili o prednostih informacijske družbe, dejansko pravijo, da lahko skladatelji in avtorji nastopajo na ulicah kot v srednjem veku. Ali bomo naše avtorje izenačili s srednjeveškimi pevci, pri čemer bodo igrali na ulicah s klobukom na tleh in upali na miloščino?

Menim, da se morajo institucije Evropske unije zdaj odločno odzvati, da zaščitijo to evropsko tradicijo, ki je bistvena za politiko in ohranjanje intelektualne ustvarjalnosti. Zdaj je mogoče pravice intelektualne lastnine in oblikovanje intelektualne lastnine pred dejanskimi tatovi, tj. medijskimi družbami, ki izkoriščajo intelektualno ustvarjalnost, zaščiti le prek družb avtorjev in s kolektivnim upravljanjem teh družb.

 
  
MPphoto
 
 

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (PSE). - (PL) Gospod predsednik, v zvezi s priporočilom Komisije o kolektivnem čezmejnem upravljanju avtorskih pravic za zakonite internetne glasbene storitve je Parlament sprejel resolucijo, v kateri je pozval k uvedbi okvirne direktive za ureditev tega vprašanja. Vendar Komisija ni izvedla potrebnega in obsežnega posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, tudi Parlamentom, ki je bilo zahtevano, kar je bilo v nasprotju z demokratičnimi postopki. Popolnoma nesprejemljivo je, da se institucionalni trikotnik ne upošteva ter namesto tega uporabi tako imenovani pristop mehkega prava brez predhodnega posvetovanja s Parlamentom in Svetom o tej zadevi ter njunega uradnega sodelovanja.

To priporočilo, katerega namen je imetnikom avtorskih pravic zagotoviti večjo svobodo pri izbiri institucije, ki zagotavlja kolektivno upravljanje, na podlagi zahtev, bi imelo dolgoročne posledice za trge avtorskih in sorodnih pravic ter bi lahko ogrozilo pravila o konkurenci in kulturno raznolikost. Zato bi trg obvladovalo le nekaj največjih družb, ki bi se lahko izognile mreži dvostranskih sporazumov, pri čemer bi lahko podeljevale licence na celotnem evropskem trgu.

Poudariti je treba, da prihodek od prodaje blaga in storitev, ki so zaščiteni z avtorskimi pravicami in podobnimi predpisi, znaša 5–7 % BDP EU. To še bolj dokazuje, da je ustrezno upravljanje zadevnih pravic pomembno ter da je treba položaj teh pravic v sedanji digitalni dobi okrepiti. Ob spoštovanju načel konkurence moramo uporabnikom glasbenih del zagotoviti licenco EU, ki ustreza poslovnemu modelu prihodnosti, vendar hkrati skladateljem ne smemo zmanjšati dohodka. Ob upoštevanju tega mora Komisija čim prej predložiti predlog za ustrezni instrument, ki bo pravno zavezujoč za družbe, ki se ukvarjajo s tem področjem.

 
  
MPphoto
 
 

  Joe Borg, komisar. − Gospod predsednik, najprej se zahvaljujem vsem poslancem, ki so govorili, za njihove pripombe, ki jih bom gotovo posredoval kolegu komisarju McCreevyju.

Izpostavil bi nekaj vprašanj, ki so bila sprožena: glede zakonskega posredovanja bi rad povedal, da je priporočilo Komisije iz leta 2005 o podeljevanju licenc za glasbo na spletu že povzročilo pomemben napredek na trgu. Priporočilo je kolektivnim družbam v Evropi dalo spodbudo, da vzpostavijo vseevropske platforme za podeljevanje licenc, ki omogočajo, da je njihov repertoar na voljo spletnim glasbenim trgovinam po vsej Evropi

Naj navedem tri pomembne primere. Nemške družbe in družbe Združenega kraljestva so vzpostavile vseevropsko platformo za podeljevanje licenc za repertoar založbe EMI, CELAS. Družbe Združenega kraljestva in španske družbe sodelujejo v okviru platforme, ki bo vodila angleško-španski repertoar na ravni EU, francoske in španske družbe pa so razglasile skupno platformo za podeljevanje licenc, ki omogoča dostop do francosko-španskega repertoarja po vsej EU. V teh okoliščinah Komisija ne vidi potrebe po prezgodnjem zakonskem urejanju.

Rad bi tudi povedal, da je priporočilo Komisije iz leta 2005 o podeljevanju licenc na spletu že povzročilo pomemben napredek na trgu. Priporočilo je kolektivne družbe v Evropi spodbudilo, da vzpostavijo vseevropske platforme za podeljevanje licenc, ki omogočajo, da je njihov repertoar na voljo spletnim glasbenim trgovinam po vsej Evropi. Navezuje se na tri primere, ki sem jih ravnokar omenil. Mešana družba CELAS lahko dejansko z enim samim postopkom sama podeli licence za približno 25 % vseh glasbenih del vsem evropskim spletnim prodajnim mestom glasbe, kot so iTunes, Sonyjev CONNECT ali eMusic.

Glede vprašanja kulturne raznolikosti bi rad povedal, da naše priporočilo nanjo ne vpliva negativno. Obstajajo jasni znaki, da so platforme za angleško-ameriško, francosko in špansko glasbo odprte platforme. Te platforme lahko vključujejo repertoarje drugih glasbenih založnikov ali pa celoten repertoar obstoječih družb.

Nacionalne kolektivne družbe ne bi izginile, avtorji bi bili še vedno člani lokalnih kolektivnih družb in prihodki bi se še vedno razdeljevali prek kolektivnih družb, pridruženih novim platformam podeljevanja licenc.

Glede vprašanja pravic bi rad poudaril, da ni razloga, da bi imeli ta večobmočen model podeljevanja licenc za slabega za kulturno raznolikost ali za pravice umetnikov, medtem ko je dober za imetnike pravic, ki prejemajo več denarja kot v okviru starega območnega modela. Namen kulturne raznolikosti in pravic umetnikov je tudi avtorjem dati več denarja, da lahko še naprej ustvarjajo.

Naj povem še zadnjo stvar. Komisija dejavno spodbuja razvoj posebnega spletnega trga za podeljevanje licenc za glasbo. V tej smeri bo Komisija pozorno spremljala razvoj na tem nastajajočem trgu in bo pri tem natančno obravnavala vprašanja, ki so bila sprožena v poročilu gospe Lévai z dne 5. marca 2007.

Če bomo v obdobju do leta 2010 opazili, da na primer v internetu nastajajo monopolne strukture za podeljevanje licenc, da repertoar, na voljo v internetu, ne odseva ustrezno kulturne raznolikosti Evrope in da trg sam ne zagotavlja struktur za podeljevanje licenc v EU, ki so prilagojene dobi interneta, bo Komisija preučila druge ustrezne načine za dosego teh ciljev.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 29. novembra, v Bruslju.

Pisna izjava (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Jacques Toubon (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Namen vprašanja gospoda Dumitrescuja je bil Komisijo opozoriti na njene odgovornosti. S svojim priporočilom septembra 2005 in svojo odločitvijo, da pod vprašaj postavi ozemeljsko pristojnost kolektivnih upravljavcev pravic, je Komisija ogrozila odnos med imetniki pravic in nacionalnimi kolektivnimi družbami, pri čemer se je to zgodilo brez zakonodajnih ukrepov ali ukrepov za usklajevanje.

Pod pretvezo prilagajanja digitalnemu okolju je Komisija povzročila zmedo na področju evropskega sistema avtorskih in sorodnih pravic. To je spodbudilo kopičenje moči in uporabo pristopa, ki temelji na formatu, na škodo umetnikov ter v korist industrialcev in drugih gospodarskih subjektov.

Komisija mora takoj prenehati sprejemati naključne pobude brez resnih ocen njihovega učinka; v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi mora preučiti razmere v vseh sektorjih umetnosti in kulture ter sprejeti celovito politiko, ki bo v skladu z zahtevami kulturne raznolikosti, evropskimi vrednotami in cilji lizbonske strategije v zvezi z znanjem in inovativnim gospodarstvom; Parlamentu in Svetu mora predložiti skladne osnutke direktiv, ki so v skladu z omenjenimi načeli.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov