Predsednik. − Naslednja točka je razprava o:

– vprašanju za ustni odgovor za Komisijo o poteku memoranduma o soglasju med EU in Kitajsko glede uvoza nekaterih tekstilnih izdelkov in oblačil, ki so ga predložili Pedro Guerreiro, Jacky Hénin, Roberto Musacchio, Marco Rizzo, Ilda Figueiredo in Helmuth Markov v imenu skupine GUE/NGL (O-0077/2007 - B6-0388/2007);

– vprašanju za ustni odgovor za Komisijo o tekstilu, ki so ga predložili Gianluca Susta, Ignasi Guardans Cambó in Johan Van Hecke v imenu skupine ALDE, Robert Sturdy, Tokia Saïfi, Georgios Papastamkos in Vasco Graça Moura v imenu skupine PPE-DE, Erika Mann, Glyn Ford, Kader Arif in Elisa Ferreira v imenu skupine PSE, Cristiana Muscardini in Eugenijus Maldeikis v imenu skupine UEN, Caroline Lucas in Alain Lipietz v imenu skupine Verts/ALE (O-0074/2007 - B6-0383/2007).

  Patrizia Toia (ALDE), nadomešča avtorja. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, tudi jaz govorim v imenu svojega kolega Gianluce Susta, prvega podpisnika tega našega vprašanja, ki je danes odsoten zaradi pomembnih obveznosti v Italiji. Ponovno Parlament želi obravnavati zapleten položaj tekstilne industrije, pri čemer Komisijo poziva k odločnejšemu in ustreznejšemu posredovanju.

Ta sektor zaposluje milijone delavcev v Evropi in prinaša precejšen prihodek v veliko državah, pri čemer je Evropa drugi največji svetovni izvoznik in zato zelo pomembno prispeva k evropskemu izvozu. Menim, da ga ne smemo obravnavati kot zrel sektor, ker je v veliko primerih mogoča modernizacija s tehnološkimi inovacijami in raziskavami novih materialov, poleg tega je tesno povezan z modo, stilizmom in drugimi posebnostmi, za katere ima veliko evropskih držav prave strokovnjake, priznane po vsem svetu.

Seveda to zahteva precejšnjo podporo temu sektorju s pomočjo industrijskih politik, ki mu omogočajo, da se je dejansko sposoben soočati z globalno konkurenco. Takšne predloge je podala tudi skupina na visoki ravni, ki se je ustanovila, in zato sprašujemo Komisijo, katere nadaljevalne ukrepe in ukrepe za izvajanje je izvedla. Glede na nujne težave se morajo kmalu izvesti ukrepi za usodni datum 1. januar 2008.

Naštel bom le tri težave: potreba po zelo previdnih pregledih: kako namerava Komisija izvajati nadzorni sistem za zagotavljanje učinkovitih zaščitnih ukrepov; kako se bo odzvala na nevarnost posrednega gibanja in s tem problem dvojnega preverjanja licenc? V bistvu je težava vseh instrumentov, ki zvenijo dobro na papirju, kako jih uporabiti v praksi. Treba je zagotoviti pristnost izdelkov in se zato boriti proti ponarejanju, piratstvu in nepoštenim poslovnim praksam, pri čemer upamo, da bo Svet, ki danes tukaj ni prisoten, sprejel uredbo o oznaki „made in“, ki je dejansko potrebna in bi predstavljala resnični varovalni ukrep.

Težavno je tudi varstvo potrošnikov, vključno z vidika zdravja in varnosti. Za uvožene izdelke morajo veljati enaki zdravstveni in varnostni standardi kot za proizvodnjo izdelkov znotraj evropskega trga.

Nazadnje, pri čemer naslavljamo Komisijo, je težava v pripravljenosti za ukrepanje. Če se bo na začetku leta 2008 uvoz ponovno povečal, če bo ponovno razcvet, kot se je zgodilo v preteklosti, pozivamo k resnični pripravljenosti za uporabo novih instrumentov in po možnosti novih ukrepov ter zaščitnih klavzul.

  Tokia Saïfi (PPE-DE), avtorica. – Gospod predsednik, komisar, pred dvema letoma, ko so se odpravile kvote, je tekstilni sektor doživel pravi veliki pok. Za poskus spoprijemanja s krizo ste, komisar, priporočali začasne blažilne ukrepe za nadzor in omejevanje uvoza nekaterih kitajskih tekstilnih izdelkov. Čez nekaj dni ti varovalni ukrepi ne bodo več obstajali in trgovina s tekstilom bo prešla pod skupni nadzor Evropske unije in Kitajske, za katerega upam, da bo natančen in previden.

Danes nas skrbi, kako bo takšen sistem skupnega nadzora vzpostavljen. Kakšna zagotovila imamo, da bo ta sistem dvojnega preverjanja ustrezen in hkrati učinkovit? Tekstilni sektor je bil vedno globalen v smislu proizvodnje in potrošnje, vendar je tudi plačal ceno za globalizacijo.

Toda globalizacija se lahko predvidi in vodi. Da se to lahko zgodi, je potrebna politična volja, da se vzpostavi konkurenčni okvir za naše evropske tekstilne industrije. Prizadevati si moramo za poštene in vzajemne pogoje za dostop na trg. Še naprej moramo pogumno uporabljati razpoložljive instrumente EU, da branimo našo trgovino, pri čemer naj dodam, da zaščita ni enako kot protekcionizem. Boj proti ponarejanju mora postati naša prednostna naloga. Jutrišnja Evropa bo ostala brez industrije, če se ne postavimo za njene avtorske pravice intelektualne lastnine in strokovnega znanja. Le če bodo s strani vseh veljala enaka pravila za vse, bomo lahko vsem zadevnim strankam omogočili izid dobim-dobiš.

Zato želim, gospod Mandelson, da bi leta 2008 skupaj razmišljali o svetli prihodnosti tekstilnega sektorja v mirnejšem ozračju.

  Kader Arif (PSE), avtor. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ključno je, da nekaj tednov po koncu pogajanj o memorandumu o soglasju za omejitve uvoza kitajskih tekstilnih izdelkov Evropski parlament sprejme odločno stališče o prihodnosti svojega tekstilnega sektorja, katerega strukture in organizacijske metode so ogrožene, ker mu je nenadoma začela konkurirati Kitajska.

Skupna resolucija, ki jo danes predlagamo, poziva k jasni zavezi Evropske komisije in držav članic glede več točk.

Prvič, podjetja in delavce v tem sektorju, ki se soočajo z velikimi tveganji prestrukturiranja, je treba v celoti podpreti z ustreznimi socialnimi ukrepi in jim z dodelitvijo evropskih finančnih sredstev pomagati pri modernizaciji njihovih proizvodnih zmogljivosti.

Moramo se tudi zavezati k izboljšanju konkurenčnosti evropskega tekstilnega sektorja v bolj splošnem okviru trdne in ambiciozne evropske industrijske politike. Ta cilj se ne more doseči, dokler izrečeni ukrepi ne postanejo resničnost in dokler ne začnemo veliko vlagati v raziskave in razvoj.

Poleg tega glede na nepošteno konkurenco nekaterih naših konkurentov, katerih konkurenčne prednosti temeljijo na socialnem in okoljskem dampingu, ali na obeh, Evropa potrebuje učinkovito orodje za svojo obrambo. Večja učinkovitost se ne bo dosegla s pospešeno reformo, ki bo oslabila sredstva EU za zaščito, ampak s preglednejšo in bolj predvidljivo uporabo obstoječih instrumentov.

Nazadnje, Evropa mora evrosredozemsko partnerstvo uporabiti kot temelj za celostno proizvodno območje, ki bo čim bolj izkoristil geografsko bližino sredozemskih držav, da bi povečal konkurenčnost na mednarodnem trgu tekstilnih izdelkov. Razvoj sredozemskih držav, s katerimi želimo skleniti partnerstvo, temelji na naši zmožnosti, da jim ponudimo trdne zaveze na področju politik in sektorjev skupnega interesa.

  Cristiana Muscardini (UEN), avtorica. – (IT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, nekaj dni pred usodnim rokom 31. decembra 2007, ko se bo sistem kvot za tekstilne izdelke s Kitajske za vedno odpravil, se zaskrbljenost znotraj evropske industrije povečuje.

Kitajska se je pred nekaj časa pridružila Svetovni trgovinski organizaciji in je od tega imela veliko koristi, ki so se začele s prepovedjo ponovne uvedbe kvot za njen izvoz tekstila. Ker je sprejela te prednosti, bi morala v zameno izpolnjevati zahteve, ki jih je določila in ratificirala Svetovna trgovinska organizacija. Nismo opazili, da bi se to zgodilo, kar škoduje mednarodni konkurenci, ki še zdaleč ni poštena in še zdaleč nima enakih pravil za vse.

Ne govorim o primerjalnih socialnih in okoljskih prednostih, ki na žalost ostajajo brez pravnega okvira v večstranskih trgovinskih pogajanjih in bodo nekega dne, upam, da zelo kmalu, dobili okvir trgovine, ki se resnično lahko opiše kot poštena. Danes govorim o pravilih, ki veljajo za prizadevni boj proti ponarejanjem, varnostne standarde veliko proizvodov, od igrač do zdravil, ter dostop naših podjetij na trge, kot je Kitajski, ki ni edini, na katerem za tekstil in tudi druge sektorje še vedno veljajo carinske ovire in zlasti necarinske ovire, ki evropski industriji ter malim in srednje velikim podjetjem zelo otežujejo preboj na kitajski trg.

Ob upoštevanju takšnih razmer v mednarodni trgovini in če se izpolnjujejo pravne in gospodarske zahteve, se ne smemo bati uporabiti razpoložljivih pravnih instrumentov, ki so se uvedli v večstranskih mednarodnih sporazumih, da ščitijo in varujejo tekstilno industrijo ter predvsem predstavljajo protiutež možnim negativnim posledicam odprave kvot. Govorim o funkciji in učinkovitosti skupine na visoki ravni za nadzor tekstilnega trga, katere naloga bo spremljati delovanje trga v Evropi s sistemom dvojnega preverjanja uvoznih in izvoznih dovoljenj. To je en način, da se ugotovi posredno tržno gibanje in zagotovijo podatki o tokovih uvoza

Biti moramo dovolj pogumni in močni, da na podlagi pravil STO izvedemo zaščitno klavzulo ter ponovno uvedemo kvote, vsaj začasno, če neobičajne ravni uvoza povzročajo resno škodo naši industriji. Mislim na stalno uporabo instrumentov trgovinske zaščite, kot so ukrepi proti dampingu in subvencijam, ter bolj na splošno na nenehno primerjavo med Kitajsko in Evropsko unijo.

Naša tekstilna industrija je pripravljena na konkurenco, vendar se mora biti sposobna soočati z njo. Zato moramo ukrepati na dveh različnih področjih. Pomembno je, da spodbudimo modernizacijo in proces prestrukturiranja, ki bosta temu sektorju zagotovila večjo konkurenčnost, z ustreznimi socialnimi olajšavami za soočanje z možnimi spodrsljaji, poleg tega pa moramo zagotoviti, da bo imel ta sektor enake konkurenčne pogoje, v katerih veljajo enaka pravila za vse.

Gospod predsednik, komisar, tudi zato pozivamo Komisijo in Svet, naj zagotovita trdnejšo in prodornejšo podlago za opredelitev porekla izdelka.

  Caroline Lucas (Verts/ALE), avtorica. – Gospod predsednik, rada bi poudarila, da se Zeleni zelo dobro zavedamo posledic popolnoma liberaliziranih trgov tekstila in oblačil za proizvajalce s sedežem v EU, kar je zelo pomembno vprašanje, zlasti za določena proizvodna območja v EU, na katerih je industrija zelo zgoščena. Od začetka leta 2005 se je število delovnih mest zmanjšalo za nekaj sto tisoč, čeprav je to manj, kot se je predvidevalo po nekaterih slabših napovedih.

Zeleni smo že od začetka izpostavljali zaskrbljenost glede vpliva konkurence na evropske proizvajalce. Menim, da moramo natančno spremljati razmere in biti pripravljeni na omejitev uvoza, če bo povečanje uvoza v naslednjem letu preseglo zmogljivost prilagajanja industrije oblačil s sedežem v EU, ter seveda usmeriti sredstva za raziskave in razvoj v ta sektor.

Vendar se moramo zavedati, da je ta problem veliko hujši v nekaterih revnih državah na jugu, kot so Bangladeš in Filipini, ki so jih Svetovna banka in ostali donatorji prepričali, da so veliko vložili v izvoz oblačil, pri čemer so jim zdaj ostali manjše izvozne priložnosti, stalno breme dolgov, pomanjkanje finančnih sredstev za prilagoditev sektorja in beda, zlasti so prizadeti milijoni žensk, ki delajo skoraj brezplačno v nočnih izmenah, da bi najnižje cene na trgu zamenjale še nižje.

Dejansko ta zadnji vidik poudarja, da so v nekaterih sektorjih, v katerih preveč proizvajalcev proizvede preveč izdelkov, potrebna nekakšna orodja za upravljanje, ki bodo nadzirala ponudbo, kar je tudi interes večine. Zato pozivam kolege, da podprejo spremembo, ki smo jo Zeleni in Socialisti vložili skupaj in ki se glasi: „Poziva Komisijo, naj oceni uporabnost orodij za upravljanje na strani ponudbe v sektorju oblačil, da bi izravnala svetovno konkurenco in preprečila pristop „najnižjega skupnega imenovalca“ pri vprašanju socialnih in okoljskih standardov.“

Popolnoma liberaliziran trg v sektorjih, za katere je značilna prekomerna proizvodnja, ustvarja bedo skoraj za vse. V tem smislu menim, da moramo uporabiti primer industrije oblačil za spodbujanje novega razmišljanja o načinu, na katerega mora politika urediti trge za dobro vseh. Ponovna uvedba nekakšnih kvot se mora preučiti v tej ocenitvi orodij za upravljanje ponudbe.

Druga možnost, omenjena v skupni resoluciji, ki si zasluži temeljitejšo oceno, je nastanek proizvodnega območja Euromed za industrijo oblačil. Ta možnost ne le kaže na izboljšanje razvojnih priložnosti v obrobnih državah južnega Sredozemlja, ampak ponuja priložnosti tudi južnoevropskim proizvajalcem tekstila in oblačil, ki bi jim krajši prevozni čas na trge EU koristil. To je eden od dobrih primerov, kako se lahko natančno upravlja ekonomsko cono Euromed brez vključevanja celotne sredozemske regije v popolno liberalizacijo prek sporazuma o prosti trgovini. Moja skupina ta predlog upošteva kot možnost samo po sebi, ki jo moramo spodbujati neodvisno od spornega projekta Euromed – območje proste trgovine 2010, ki bi glede na ocene učinka trajnosti, ki jih je opravil GD za trgovino pri Komisiji, vključeval veliko negativnih družbenih in okoljskih posledic.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), avtor. – (PT) Veseli smo, da poteka ta razprava, h kateri je moja parlamentarna skupina veliko prispevala. Upamo, da bomo s to razpravo pomagali zaščititi delovna mesta in delovanje sektorja tekstila in oblačil, ki je za Evropsko unijo strateški sektor ter je zelo slabo zaščiten in zelo podcenjen.

V zvezi z vprašanji za Komisijo nimamo dodatnih vprašanj, vse smo predložili. Kar zadeva skupni predlog resolucije, ki ga bo danes sprejel Evropski parlament, moramo poudariti, da imamo kljub temu, da vsebuje določene točke, ki bi v praksi lahko zaščitile in spodbudile sektor tekstila in oblačil v Evropski uniji, nekaj pripomb o drugih točkah.

Naj navedem le tri primere: sredstva „sklada za prilagoditev globalizaciji“ se ne smejo uporabiti kot začasna pomoč zaradi nesprejemljivih socialnih in gospodarskih stroškov zaprtja in selitev podjetij, pri čemer prihaja do ukinitev delovnih mest. To pomeni, da moramo posredovati pri vzrokih, ne posledicah. Sedanje politike liberalizacije se morajo spremeniti in zagotoviti se morajo finančni viri, ki učinkovito pomagajo pri zaščiti delovnih mest, modernizaciji sektorja in tudi spodbujanju uvedbe drugih industrij, vključno s tistimi, ki so povezane s tekstilom in oblačili, s čimer se prispeva k industrijski raznovrstnosti v regijah, kjer je ta dejavnost trenutno zgoščena.

Ne bi bilo preveč smiselno pozvati Evropsko unijo, naj spodbudi druge, da pregledajo svoje monetarne politike, če EU najprej ne izvede ponovne kritične ocene politike trdnega evra in njenega vpliva na izvoz nekaterih držav EU. Niti ne bi imelo smisla pozivati k instrumentom trgovinske zaščite v zvezi s Kitajsko, medtem ko hkrati podpiramo oblikovanje evrosredozemskega območja proste trgovine.

V tem govoru nimam dovolj časa, da bi povzel vse naše predloge o industriji tekstila in oblačil Evropske unije. Vključeni so v naš predlog resolucije. Vendar moramo navesti nekaj predloženih predlogov sprememb skupne resolucije.

Njihov cilj je, da se popravi pomanjkanje navedb resnih posledic liberalizacije industrije tekstila in oblačil na globalni ravni zaradi zaprtja in premestitve številnih podjetij, zlasti v severno Afriko in Azijo, kar je povzročilo večjo brezposelnost in hudo družbeno-gospodarsko krizo; opozarjajo tudi, da bo varovalni mehanizem dvojnega nadzora smiseln le, če se zagotovi, da se ne ponovijo dogodki iz leta 2005, pri čemer poudarjajo, da je treba uvesti nove varovalne ukrepe za ohranitev in spodbujanje zaposlitve in dejavnosti v sektorju tekstila in oblačil EU. Ti predlogi poudarjajo, da so nekatere države sprejele varovalne ukrepe, ki veljajo do konca leta 2008, pri čemer je težko razumeti, zakaj tudi EU ne stori tega.

Zadevni predlogi izražajo tudi zaskrbljenost glede načrtov Komisije o pregledu instrumentov trgovinske zaščite glede na interese podjetij, ki so proizvodnjo prenesla v države, kjer so stroški proizvodnje nižji zaradi nizkih plač in nizkih družbenih in okoljskih meril. Predlaga se, da se mora za sektor tekstila in oblačil oblikovati program Skupnosti, zlasti za regije z omejenimi možnostmi, odvisne od tega sektorja ter pomoči za mala in srednje velika podjetja. Ti predlogi vsebujejo zahtevo po določitvi regulativnega okvira, s katerim bi lahko kaznovali selitev podjetij, pri čemer mora biti dodelitev javne pomoči podjetjem na nacionalni in evropski ravni pogojena z dolgoročnimi obvezami za regionalni razvoj in zaposlovanje, vključno z zahtevo po vrnitvi dodeljene pomoči, če takšni pogoji niso izpolnjeni. Končno, ti predlogi vsebujejo poziv, naj se okrepi vloga predstavnikov delavcev v upravnih telesih podjetja in pri odločanju glede strukturnega upravljanja. Upamo, da bo Evropski parlament navedene predloge podprl.

  Peter Mandelson, komisar. − Gospod predsednik, kot poslanci tega parlamenta vedo, sta se leta 2005 EU in Kitajska dogovorili o memorandumu o soglasju, ki je vključeval sporazum o dveinpolletnem prehodu, katerega namen je bil zagotoviti dodaten čas tekstilni industriji EU po liberalizaciji globalne trgovine tekstila in oblačil.

Dogovor je vsako leto omejil rast desetih zlasti občutljivih tekstilnih izdelkov in oblačil. Te omejitve prenehajo veljati 31. decembra 2007, čeprav memorandum velja do konca leta 2008 in zavezuje industrijo ter vlado na obeh straneh k prizadevanju za stabilen prehod k prosti trgovini s tekstilnimi izdelki.

Moj namen je vseskozi bil opominjati Kitajsko na to odgovornost. Komisija se je s Kitajsko pogodila za sistem dvojnega nadzora za leto 2008 za osem zlasti občutljivih kategorij tekstilnih izdelkov.

To pomeni, da bo Kitajska izdala izvozno licenco za celoten izvoz, medtem ko bodo uradi za podeljevanje licenc v EU vzporedno s tem izdali uvozne licence. To je znan sistem, ki ga pozdravljajo proizvajalci, uvozniki in prodajalci. Pomemben je predvsem zaradi tega, ker omogoča spremljanje vzorcev izvoznega tekstila, saj mora imeti blago za izvoz licenco, preden zapusti pristanišče na Kitajskem, tako lahko vnaprej predvidimo razvoj.

Prvi sem, ki priznava dejstvo, da sta tekstilna industrija in industrija oblačil sredi dolgega obdobja strukturnih sprememb. To se je začelo dolgo pred odpravo kvot. Uspešna evropska podjetja z masovnimi proizvajalci ne tekmujejo neposredno, ampak vlagajo v tehnologijo in kakovost. Ostajamo, to je vedno pomembno poudariti, drugi največji izvoznik tekstila na svetu. Imamo več modnih in kakovostnih blagovnih znamk kot preostali svet skupaj. Znak samozavesti in prožnosti evropskih proizvajalcev tekstila je, da niso pozvali k dodatnemu povečanju kvot. Dokazujejo, da je njihova konkurenčnost zdaj bolj odvisna od učinkovitega ukrepanja v zvezi s ponarejanjem in dostopa na trg Kitajske.

Ni treba izpostavljati, da nameravam ves vpliv naše trgovinske politike usmeriti v ti vprašanji. Glede dostopa na trg bomo iskali nove pristope za tekstilne izdelke v krogu pogajanj v Dohi in v vseh naših novih sporazumih o prosti trgovini. Prav tako smo oblikovali posebno delovno skupino za tekstil kot del prenovljene strategije dostopa na trg. Evropa je dobro pripravljena na izkoriščanje velikih novih trgov potrošniškega blaga v nastajajočih gospodarstvih, tako ne bomo le sedeli in čakali v upanju, da bodo ti trendi sami prišli k nam.

Ponarejanje je še večji problem. Zaščita blagovnih znamk in pravic iz vzorca ali modela je za tekstilno industrijo ključna, zato ta vprašanja izpostavljam na vsakem sestanku s Kitajci.

Uspešno sodelujemo s kitajsko carinsko službo in organizatorji sejmov ter kitajskim uradom za patente. Vendar Kitajska ostaja velik problem za imetnike pravic intelektualne lastnine. Glede trgov s ponaredki se redno ukrepa, vendar se trgovci vedno znova vračajo. Kot sem že rekel, nismo še izključili možnosti uporabe STO, če se razmere ne izboljšajo. Gospa Toia je omenila predlog o navedbi porekla za pomoč pri tekstilu: predlog sem oblikoval, ga predstavil Komisiji, ki ga je sprejela, vendar ga večina držav članic na žalost ni sprejela. Glede na to ne morem več vztrajati pri predlogu ali narediti več, kot sem naredil.

Prejšnji mesec ob vrhu EU-Kitajska v Pekingu sem bil zelo previden pri posredovanju nekaj odkritih pripomb, ki se nanašajo na tekstilni sektor in tudi druga področja. Trgovinski odnos med EU-Kitajsko se je v zadnjih dveh desetletjih preoblikoval. Obe strani sta imele od tega izjemne koristi, vendar je postal izredno neuravnotežen. Medtem ko Kitajska obvladuje naše uvozne trge, naša podjetja na Kitajskem izgubljajo zaradi ponarejanja in ovir pri dostopu na trg, kar znaša 55 milijonov EUR na dan v izgubljenih poslovnih priložnostih. Naš naraščajoči primanjkljaj izraža oba vidika.

To ni posledica pomanjkanja konkurenčnosti evropskih proizvajalcev. Presežke v trgovini z blagom imamo v preostalem svetu, kjer lahko prosto tekmujemo, smo enakovredni drugim. Vendar je položaj na Kitajskem drugačen. Namesto enakih konkurenčnih pogojev so naravnani proti nam. Soočamo se z omejitvami trgovine in vlaganja, neobvladljivim ponarejanjem in regulativnimi ovirami v praktično vsakem sektorju. Kitajska obveznost so šest let po tem, ko je postala članica STO, še vedno prepogosto ne izpolnjuje svojih obveznosti.

Problemi v zvezi s tekstilom izražajo obširnejše probleme, s katerimi se srečujemo na Kitajskem. Smo največji potrošnik kitajskih oblačil in tekstila. Spoštovali smo kitajsko primerjalno prednost pri stroških dela in proizvodnje. Osredotočamo se na lastne primerjalne prednosti. Dvigujemo se po vrednosti verigi tega, kar proizvajamo. Pričakujemo prav take priložnosti in pošteno obravnavo na kitajskem trgu, kot jih mi nudimo kitajskim proizvajalcem na svojem trgu.

Na nedavnem vrhu se je zdelo, da je kitajski premier Ven Džjabao poslušal in razumel našo resno zaskrbljenost, predlagal je vzpostavitev strateškega mehanizma na visoki ravni z EU za obravnavanje ponovnega uravnoteženja našega primanjkljaja s Kitajsko.

S tem se strinjam, vendar moram opozoriti: ne potrebujemo še enega pogovora ali načrta, potrebujemo ukrepe – na dejanskem mestu dogajanja, trgih, sodiščih, ki pomagajo evropskim izvoznikom. Ukrepe ne le ministrstva za gospodarstvo, ampak tudi agencij za reguliranje trga in ministrstev, ki omejujejo dostop na trg ter izvajanje zakonodaje na vseh področjih kitajskega gospodarstva. Odprtost evropskih trgov Kitajski ne bo politično trajnostna, če se ta ukrep ne izvede.

Govorim o tekstilnih izdelkih in oblačilih, pa tudi o vseh sektorjih, v katerih ima Evropa izvozne interese. Praktično izvajanje resničnih sprememb novega strateškega mehanizma na visoki ravni, ki sva ga zasnovala in uvedla skupaj z mojim trgovinskim partnerjem, bo odločilen preizkus kitajske odkritosti. Upam, da je njihova odkritost glede rešitve teh vprašanj enaka naši, ter da se ne bomo zatekali h konfliktom, ki se jim je mogoče izogniti.

  Robert Sturdy, v imenu skupine PPE-DE. – Gospod predsednik, rad bi sporočil komisarju, da sem tokrat ostal brez besed. Čestitke. Menim, da je ta parlament želel slišati prav to, in upam, da bo v svojih pogovorih s Kitajsko nadaljeval s točkami, ki jih je izpostavil danes. To je spodbudno in zdi se mi, da popolnoma in dokončno razume te razmere. Od mene ne bi pričakoval, da bom dejal to, vendar menim, da je naredil točno to, kar je bilo potrebno.

Rad bi pripomnil eno, dve ali tri stvari, zelo na kratko. Včeraj sem bil v tem parlamentu poslušal enega od najboljših govorov, ki sem jih kadar koli slišal od voditelja države, in to je bil govor jordanskega kralja. Ena od stvari, ki jih je omenil, zadeva Euromed, ki je posebno pomemben za tekstil, in seveda zelo pomemben za stabilnost celotnega evropsko-sredozemskega območja. Morda bi lahko komisar dodal svoje pripombe o tem, ker se bodo v zvezi s tem kmalu začela pogajanja. Menim, da je to zlasti pomembno, ker imamo na eni strani Turčijo in na drugi Maroko, ki ju bo naš odnos s Kitajsko izredno prizadel.

Drugič, kot nekdo, ki ne verjame v instrumente za zaščito trgovine in verjame v prosti trg, ki je svoboden in pravičen ter na katerem je konkurenca enakopravna, sem vesel, da sledi tem smernicam.

Tretjič, kaj se bo zgodilo, ko Kitajska konča z dvojnim nadzorom, menim, da je komisar izjavil, da se bo to zgodilo konec leta 2008, pri čemer moramo upoštevati, da so Združene države pravkar uvedle zelo stroge pogoje za uvoz? Ali bo to pomenilo, da bo na evropski trg prihajalo še več izdelkov kot sedaj?

Končno, komisar, bi ob tej priložnosti rad zaželel vam, Renati in ostalemu vašemu osebju srečen božič in uspešno novo leto.

  Harald Ettl, v imenu skupine PSE. – (DE) Gospod predsednik, kaj bo leto 2008 prineslo tekstilni industriji v Evropski uniji? Zagotovo ničesar dobrega. Kitajska se je razvila v najbolj agresivno tekstilno silo na svetu in le leta 2006 se je za Kitajsko kupilo 50 do 60 % visoke tehnologije tekstila v sektorju prstanskega predenja, tkalstva in strojev za tkanje. Zmogljivosti zdaj čakajo, da se začnejo uporabljati.

Evropski trgovci na drobno in proizvajalci ne naročajo več, ampak čakajo na boljše ponudbe s Kitajske. Neizogibno bo prišlo do še več bankrotov. Evropska osredotočenost na trgovino nam bo povzročila še večje težave v drugih sektorjih, ne samo v tekstilnem.

Količina ponudbe izdelkov se bo seveda povečala. Raznolikost tekstilnih izdelkov pa bo manjša. Če naj bo to vprašanje še naprej smiselno, se mora nadaljnje prestrukturiranje industrije v Evropski uniji spremljati in učinkoviteje ublažiti v socialnem smislu. Preživelo bo le zelo malo nišnih proizvajalcev.

Vendar ima takšen razvoj tudi dodatno razsežnost. Na Kitajskem so delovni in plačilni pogoji za delavce v sektorju tekstila, oblačil in usnja še vedno izredno slabi. Poleg tega evropski trgovci na drobno in vlagatelji zbijajo cene na Kitajskem Ob vseh konkurenčnih prednostih na Kitajskem je preživetje težje zaradi močne evropske podpore preostali evropski industriji tekstila. Hiter zaslužek je vedno na račun najmanjših udeležencev.

Kot sindikalist bi pričakoval, da bo športno gospodarstvo, ki pripravlja olimpijske igre na Kitajskem razkrilo, kakšne so tamkajšnje razmere za žensko delovno silo. Trenutno vsak dan v kitajskih tekstilnih tovarnah umre med 350 do 400 ljudi. Do 100 delavcev vsak dan utrpi pohabljenost rok. Devet od desetih kitajskih proizvajalcev krši mednarodne delovne standarde in celo delovne standarde, določene v kitajski zakonodaji.

Vendar za nas na področju trgovine na drobno posel poteka dobro. Kot sindikalist in podpredsednik mednarodne zveze delavcev na področju tekstila, oblačil in usnja, bi vam rekel, da je prepozno, vendar ni prepozno, da izvedemo socialne ukrepe.

  Ignasi Guardans Cambó, v imenu skupine ALDE. – (ES) Gospod predsednik, menim, da so si vsi govori, ki jih poslušamo, podobni. V zadnjem času je bilo zelo malo razprav, v katerih so ljudje iz različnih strani dvorane, ki zastopajo različna politična prepričanja, govorili isti jezik in se zavzemali za popolnoma enak cilj.

Nedvomno podpiramo prosto trgovino in imamo pri tem zelo jasno načelo. Torej ne gre za ustvarjanje omejitev: gre za zagotavljanje enakih pravil igre za vse in zavedanje dejstva, da nepoštena konkurenca Kitajske z določanjem omejitev dostopa do trga in izredno resnimi, stalnimi in sistematičnimi kršitvami pravic intelektualne in industrijske lastnine, ali pomanjkanje nadzora nad uvozom, ali vprašanje razlik menjalnega tečaja, ki seveda prizadenejo področje tekstilna in tudi veliko drugih sfer našega poslovnega razmerja, ter drugi ukrepi Kitajske postavljajo industrijo v izredno resen in zelo kočljiv položaj. Industrija še naprej obstaja in se brani, da preživi ter ne prosi za zaščito, kot je komisar Mandelson pravilno dejal v svojem govoru, za katerega mu vsekakor čestitam. Ne prosi za omejitve, prosi za enaka pravila igre za vse in prosi za igranje pod enakimi pogoji.

V bistvu se bodo razmere v celoti spremenile od konca leta in Komisija tega ne sme le opazovati, kot da gre za meteorološki pojav. Na razpolago ima veliko orožja in orodja, kot je nadzor uvoza, s katerim lahko dejansko zagotovi enaka pravila za vse, poleg tega lahko uporabi mehanizme zaščite, ki jih ima prav tako na voljo.

  Ryszard Czarnecki, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, komisar Mandelson želi kot britanski gospod igrati šah, vendar želi njegov nasprotnik, kitajski partner, v resnici igrati povsem drugo igro s popolnoma drugačnimi pravili.

Seveda lahko tukaj govorimo o spremljanju, o nadzoru uvoza s Kitajske, vendar ne pozabimo na pojem ponovno izvažanje, pri čemer Kitajska določene stvari pošilja na primer v afriške države, iz katerih potem te stvari pridejo k nam kot afriški izdelki, čeprav so v resnici narejeni v kitajskih tovarnah v teh državah, ali dejansko proizvedeni na Kitajskem.

Rad bi poudaril zadevo, o kateri se tukaj premalo govori: umetno znižanje vrednosti kitajske valute. Jasno je, da to spodbuja izvažanje v Evropo. To je resna grožnja.

  Bastiaan Belder, v imenu skupine IND/DEM. – (NL) Gospod predsednik, najprej se iskreno zahvaljujem komisarju Mandelsonu za jasne argumente. Že prej sem jih podrobno prebral v evropskih časopisih.

Zdaj pa k mojemu prispevku. Glavna tema te razprave je prihodnost evropskega sektorja tekstila glede na gospodarsko rast Kitajske. Vedno znova se izkaže, da Unija ni zmožna ustrezno predvideti razvoj Kitajske. Razlog za to je nesposobnost Unije, da bi razvila nedvoumno trgovinsko politiko. Evropska unija je razdeljena na severni in južni tabor, bodisi glede kvot za tekstilne proizvode ali glede reforme ukrepov trgovinske zaščite.

Zato je skrajni čas, da se države članice naučijo preseči upoštevanje zgolj svojih lastnih interesov. Začetni korak pri tem je, da severni tabor prizna, da zaščita lastne industrije pred piratstvom in nezakonito državno pomočjo ni protekcionizem ter da so za to zaščito potrebni učinkoviti instrumenti. Južni tabor se mora zavedati, da ima rast Kitajske posledice.

Unija se ne sme več pustiti ujeti nepripravljena, kakor se je zgodilo leta 2005, ko je potekel mednarodni sporazum o trgovanju s tekstilom in oblačili. Industrije Evrope si morajo prizadevati za nišne trge pravočasno. Konec koncev so možnosti za ponovno uvedbo kvot do konca leta 2008 omejene.

  Luca Romagnoli (NI). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, z memorandumom o soglasju med EU in Kitajsko, ki bo kmalu potekel, se mi zdi, da postavljena vprašanja jasno izražajo utemeljeno zaskrbljenost industrije in tistih v zadevnem sektorju v zvezi s preteklim in sedanjim vplivom uvažanja, ali bolje rečeno množične invazije kitajskih izdelkov v države članice EU.

Večkrat sem poudaril dejstvo, pri čemer nisem bil edini, da resnične konkurence in konkurenčnosti naših izdelkov, bolj na notranjem trgu kot na zunanjem, ne zagotavlja le ali predvsem sistem kvot, ampak zlasti obramba tega sektorja pred nepošteno konkurenco. Takšna konkurenca je nepoštena, ker temelji na precej nižjih stroških in slabših razmerah v proizvodnji. Dodana vrednost kitajske proizvodnje po teh stroških je nesorazmerna zaradi dobro poznanih proizvodnih dejavnikov, ki niso v skladu z dejavniki naše veliko bolj civilizirane celine.

Kako si lahko domišljamo, da lahko konkuriramo proizvodnji, katere stroški so veliko nižji, vendar so njeni izdelki celo v smislu primerjalne kakovosti zdaj skoraj enaki mnogim evropskim izdelkom. Menim, da imamo dejansko le eno možnost, edini ukrep, ki lahko ponovno vzpostavi del nečesa, čemur bi lahko rekel poštena trgovina in trajnostna konkurenca: sistem za nadzor kitajskega uvažanja mora po mojem mnenju temeljiti na preverjanju proizvodnih pogojev, da se ne razlikujejo preveč od proizvodnih pogojev, ki jih mora zagotavljati naša industrija. Morda ne moremo zahtevati, da so stroški dela enaki, vendar lahko zahtevamo, da se pri izdelavi izdelkov ne izkorišča delo otrok ali da delo ne poteka v pogojih, ki so sramotni ali podobni suženjstvu, ter da se pri izdelavi izdelkov ne povzroča obsežna škoda okolju in se okoljska varnost, varnost potrošnikov in potrjena kakovost ustrezno preverjajo.

Prav tako bi se morala za evropske industrije, ki svoje obrate premestijo zunaj EU in se vpletejo v nepošteno konkurenco, pri čemer se upoštevajo industrije, ki še naprej proizvajajo znotraj EU, uporabljati drugačna politika, morda v obliki davčnih ukrepov glede na prednost, ki jo imajo ta podjetja pred podjetji, ki svojih obratov ne premeščajo, s čimer bi se doseglo novo ravnovesje.

Nazadnje, razmere distribucije v Evropi bi se prav tako morale natančneje spremljati glede na to, kaj se zagotovo dogaja vsaj v Italiji, kjer se pod masko distribucije na drobno dejansko skriva masovno trženje.

  Georgios Papastamkos (PPE-DE). - (EL) Gospod predsednik, kot predstavniki Evropske unije smo pozvani, celo zdaj, da spremenimo osnutek naše strategije za pomemben sektor tekstila in oblačil.

Splošna evropska strategija bi morala poudariti naslednje: prvič, zagotavljanje izboljšanega dostopa evropskih izdelkov na tuje trge s čim večjo svetovno konvergenco carinskih dajatev na nizkih ravneh ter odpravo carinskih omejitev.

Drugič, doseganje učinkovitega upoštevanja pravil o poreklu pri uvažanju.

Tretjič, znatna podpora s sredstvi iz sklada za prilagoditev globalizaciji malim in srednje velikim podjetjem, ki jih je prizadela liberalizacija. Menim, da bi bilo prav tako koristno oblikovati program Skupnosti za podporo sektorju, zlasti v regijah z omejenimi možnostmi v Uniji.

Četrtič, zagotavljanje učinkovitega načina za boj proti piratstvu in ponarejanju, pri čemer se v sektorju tekstila in oblačil zabeleži več kot 50 % takšnih primerov.

Petič, ohranjanje in krepitev instrumentov trgovinske zaščite, ki so vsekakor nujni za boj proti prepovedanim praksam, ki škodujejo konkurenci.

Šestič, zagotavljanje, da se za izdelke, uvožene v Evropsko unijo, upoštevajo enaka varnostna pravila in pravila o varstvu potrošnikov.

V zvezi s Kitajsko smo zaskrbljeni zaradi izvajanja sistema dvojnega preverjanja namesto razširitve kvot v deset kategorij izdelkov. Kakor koli, Komisijo pozivamo, vas, komisar Mandelson, pozivamo k doslednemu in učinkovitemu izvajanju tega sistema. Prav tako naj vas spomnim na „ultimum remedium“ zaščitnih ukrepov, ki jih ima Evropska unija pravico aktivirati.

Za konec, gospod predsednik, liberalizacija svetovnega trgovinskega sistema ne pomeni tolerance do nepoštene konkurence, nezakonite trgovine ali nazadnje razdora gospodarskega in socialnega modela.

  Joan Calabuig Rull (PSE). - (ES) Gospod predsednik, naj vam, komisar, čestitam za odločnost in oktobra dosežen sporazum s Kitajsko o sistemu dvojnega preverjanja izvozov tekstilnih izdelkov v Evropsko unijo.

Po odpravi sistema kvot, ki se bo končal letos, bo ta sporazum pomagal ali bi vsaj moral pomagati zagotoviti, da se bo prehod na prosti trg v letu 2008 izvedel pravilno. Kot so povedali prejšnji govorniki, je to ključno za evropska proizvodna podjetja, ki so se že morala ukvarjati z velikimi izzivi. Industrija in organi bodo morali med seboj sodelovati, da bodo natančno spremljali razvoj trgovinskih vzorcev s Kitajsko in preprečili ponovitve razmer iz leta 2005.

Vendar dejansko obžalujemo, da kategorije, zajete v sporazumu junija 2005, vključujejo le osem od desetih izdelkov, za katere so veljale omejitve do 31. decembra letos, pri čemer naj vam pojasnim, kakšna bo strategija Komisije za spremljanje dveh kategorij izdelkov, ki so bili izključeni iz sprejetega sistema dvojnega preverjanja, in sicer bombažne tkanine ter namizno in kuhinjsko perilo.

Vendar ni dvoma, da bomo poleg tega sporazuma morali še naprej ukrepati na drugih področjih, da zagotovimo evropski industriji sposobnost konkurirati pod poštenimi in vzajemnimi pogoji, na primer z napredovanjem glede označb o poreklu, čeprav je pri tem nekaj težav, ki ste jih izpostavili, ali s spodbujanjem delovnih, socialnih in okoljskih pogojev v pogajanjih za trgovinske sporazume.

Vse institucije in podjetja se morajo osredotočiti na raziskave in razvoj, pri čemer morajo uporabljati obsežne možnosti, ki jih ponuja sedmi okvirni program, poleg tega moramo predvideti spremembe in hkrati upoštevati posledice prestrukturiranja s sprejetjem socialnih ukrepov, ki so potrebni za podporo delavcem.

Končno, podpiram sporazum, dosežen na desetem vrhu Evropa–Kitajska, ki ste ga omenjali, v skladu s katerim se bo ustanovila delovna skupina na visoki ravni, ki bo obravnavala ključna vprašanja, kot so trgovinski primanjkljaj, težav pri dostopu na kitajski trg in pravice intelektualne lastnine.

To je še en korak v pravo smer, kar zadeva izboljšanje naših odnosov s Kitajsko in spodbujanjem okolja, ki bo zagotavljalo koristi za obe stranki.

  Johan Van Hecke (ALDE). – (NL) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ali evropska tekstilna industrija še ima prihodnost? Odgovor je v veliki meri odvisen od Evropske komisije. Prejšnji mesec je komisar Mandelson v Pekingu obsodil slabo varnost kitajskih izdelkov, ogromni pritok ponarejenega blaga in izvoz kitajskega blaga pod ceno. Upravičeno je zagrozil z vlogo pritožbe pri STO. Dnevni uvoz Evrope s Kitajske znaša pol milijarde evra in osem od desetih prestreženi ponarejenih izdelkov izvira s Kitajske.

Vendar poleg ponarejanj evropski sektor tekstila trenutno pesti tudi šibek tečaj ameriškega dolarja. Šibek dolar bremeni naše izvažanje, poleg tega pa daje umetno prednost državam, ki dolar še naprej uporabljajo za valuto. Po naključju so te države predvsem v Aziji in ne tako po naključju Kitajska vztraja pri dolarju. To je za tekstilni sektor nesprejemljivo, ker uporablja velike količine in nizke stopnje dobička.

Naša industrija ne more in ne sme postati žrtev trdne evropske valute. Zato moramo v svojih trgovinskih odnosih vedno bolj uporabljati evro. Menim, da je bil konec koncev to eden od razlogov za uvedbo naše enotne valute pred petimi leti.

  Vasco Graça Moura (PPE-DE). – (PT) Posledica globalizacije na evropskem območju je, da so pridelovalna podjetja poraženci, podjetja, ki izvažajo tehnologijo, pa zmagovalci. To se vse zelo jasno izraža v notranji koheziji. V primeru tekstilne industrije je dejstvo, da ta sektor sestavljajo predvsem mala in srednje velika podjetja, ovira na trgu, ki predstavlja 6 % celotne svetovne trgovine in prihodek, ki po ocenah znaša 566 milijard EUR. Poleg tega veliko proizvajalskih regij pestijo posledice gospodarskega prestrukturiranja, tako da je težko doseči trajnost v tem sektorju.

Evropska proizvodnja je prisiljena konkurirati z državami, ki umetno znižujejo vrednost svoje valute, ne spoštujejo pravil okoljske zaščite ali ne krijejo stroškov okoljske zaščite, pogosto kršijo pravice intelektualne lastnine ali, kar je še huje, na področju sociale in zaposlovanja poleg precej nižjih stroškov plač ne izvajajo tako strogih ukrepov za zaščito delavcev, kot jih izvaja Evropa. Zato je še bolj pomembno, da zagotovimo spoštovanje pravil STO in da bo Komisija lahko spremljala uvažanje, pri čemer se ne sme dovoliti, da se bodo presežki, ki se bodo v praksi zabeležili pri tekstilnem uvažanju s Kitajsko, umetno prikrivali, kakor se je dogajalo v preteklosti.

Komisija mora sprejeti vse ukrepe, ki so potrebni za zaščito interesov Evropske unije, vključno, če je to potrebno, z uvedbo kvot na Kitajsko v pravnem okviru STO, po možnosti do konca leta 2008, poleg tega mora vztrajati pri popolnem spoštovanju pravil poštenosti. Evropski proizvajalci potrebujejo spodbude za raziskave in razvoj ter za izboljšanje usposobljenosti delovne sile, poleg tega nimajo ustreznega dostopa do zunanjih trgov ali učinkovitih sredstev za preprečevanje ponarejanja. Intelektualna lastnina je temeljna za dodano vrednost sektorja in se mora na vsak način zaščititi, da se spodbudi proizvodnja z visoko dodano vrednostjo. Na zadnje, gospod predsednik, komisar, ne smemo pozabiti na varstvo potrošnikov. Komisija je tista, ki mora preprečiti, da bi izdelki, ki so lahko škodljivi za naše družine, prišli v domove državljanov Evrope.

  Stavros Arnaoutakis (PSE). - (EL) Gospod predsednik, v Evropi in zlasti v Grčiji tekstilni sektor sestavljajo predvsem mala in srednje velika podjetja. Veliko teh podjetij se v teh regijah razvija. Kot predstavniki Evropske unije imamo dolžnost, da zagotovimo preživetje sektorja znotraj naših meja in zajamčimo zaščito naših podjetij pred nepošteno konkurenco in nezakonito trgovino.

Evropski sektor tekstila mora postati bolj konkurenčen na mednarodni ravni. Podpreti moramo ukrepe za modernizacijo naših podjetij, inovacije, raziskave in razvoj. Seveda moramo resno upoštevati dejstvo, da se 1. januarja 2008 prehodno obdobje za kvote na uvažanje tekstilnih izdelkov s Kitajske konča. Vendar bomo morali v širšem smislu in zavoljo evropskih potrošnikov prav tako zagotoviti okrepljena zavezujoča pravila o oznaki „made in“ za tekstilne izdelke ter učinkovito izvajanje sistema nadzora za uvoz iz tretjih držav

  Anne Laperrouze (ALDE). – (FR) Gospod predsednik, ko sem v tem parlamentu julija 2005 govoril o prav tej temi, sem dejal, da nam bodo lekcije, ki se jih bomo naučili iz krize tekstilnih izdelkov, pomagale pri ohranjanju in razvoju drugih sektorjev evropskega gospodarstva. Menim, da smo dosegli nekaj napredka, vendar ne veliko. Še vedno zahtevamo več raziskav in razvoja ter pozivamo Komisijo, naj zagotovi spoštovanje pravic intelektualne lastnine. To so odločilni dejavniki, vendar niso dovolj. Zaradi tega se mi zdi, da STO in njena pravila služijo kot zavora, namesto da bi spodbujala rast trgovine in gospodarski razvoj. Jasno je, da je trgovina vir rasti, vendar mora za to delovati v obeh navedenih smereh. Vprašanje tekstila dejansko izpostavlja dve temeljni težavi: odsotnost industrijske politike EU in vprašanje evropskega interesa.

Kar zadeva evropski interes, z veseljem podpiram sporočilo Komisije z naslovom „Evropski interes: uspeh v času globalizacije“, ki je bilo objavljeno v začetku oktobra, v skladu s katerim moramo poskrbeti, „da naša osnovna pravila ne omejujejo naše zmožnosti, da zavarujemo svoje interese in visoke proizvodne standarde, ki so namenjeni zaščiti zdravja, varnosti, okolja in potrošnikov“. Ne bomo dopustili, da bodo tretje države, ki želijo poslovati v Evropski uniji, spreminjale pravila, ki veljajo na notranjem trgu.

Komisar, začnimo ta načela uporabljati v tekstilni industriji.

  Ivo Belet (PPE-DE). – (NL) Gospod predsednik, najprej se zahvaljujem komisarju za jasno posredovanje. Vendar imam zanj dve pripombi. Tekstilna industrija ni pomembna le za južno Evropo, saj ima na primer tudi Belgija zelo uspešno tekstilno industrijo, ki zagotavlja 25 000 delovnih mest.

Komisar, odprava kvot za 10 končnih izdelkov 1. januarja lahko ima resne posledice za zadevne sektorje in tudi za nova podjetja. Vzemimo za primer sektor jeansa: če ga preplavijo kitajski izdelki, bo to neposredno vplivalo na proizvajalce jeansa in volne, ne glede na to, ali bodo prodajali pod ceno. Tako je razvejanost veliko večja, kot se zdi na prvi pogled.

Moja druga pripomba, komisar, je, da t. i. sistem spremljanja trenutno spremlja le količino uvoženega blaga. Bilo bi veliko učinkoviteje, če bi se spremljanje izvajalo tudi na podlagi cen, in to vnaprej ali takrat, ko se izdajo dovoljenja. Le tako je mogoč resnično proaktiven in preventiven pristop.

Komisar Mandelson, prav tako želimo, da nam poveste, kdaj Komisija namerava izvesti ukrepe, ker je to nekoliko zapleteno in nejasno. Z drugimi besedami, koliko se mora povečati uvažanje s Kitajske in koliko se morajo cene teh uvozov zmanjšati, preden boste dejansko začeli ukrepati? Zdi se nam povsem logično, da je tudi v zvezi s tem potrebno več jasnosti vnaprej.

  Peter Mandelson, komisar. − Gospod predsednik, na splošno se strinjam z večino mnenj, izraženih med to razpravo. Vendar bi na začetku zavrnil mnenje gospoda Belderja o tem, da v EU nimamo skupne trgovinske politike ter da so države članice tako razdeljene, da je oblikovanje politike o na primer tekstilu nemogoče.

Naše izkušnje na področju tekstila zelo jasno kažejo, da imamo skupno trgovinsko politiko, na podlagi katere smo združili države članice z različnimi poudarki in usmeritvami ter ki bo povezala njihova mnenja in ustvarila skupno trgovinsko politiko na področju tekstila, za katero si dosledno prizadevamo. Obstajajo razlike med uporabo instrumentov za zaščito trgovine, vendar želim preko revizije in pričakovane reforme doseči novo soglasje in solidarnost med državami članicami v zvezi z uporabo teh instrumentov za zaščito trgovine in zlasti glede njihove večje uporabnosti za mala in srednje velika podjetja, za katero želim predložiti predloge.

Nekatere določene točke so bile izpostavljene, na primer sistem dvojnega nadzora, ki se bo izvajal leta 2008. Komisija bo nadzirala uvoz tekstila iz Kitajske čim bližje dejanskemu času, kolikor bo le mogoče. To vključuje sistem dvojnega nadzora in ostala nadzorna sredstva, ki so na voljo Komisiji, kot so nadzor TAXUD, ki zagotavlja podatke o trgovini na podlagi dejanske trgovine. Zaradi hitrega širjenja kitajskega tekstila je Komisija pripravljena uporabiti vse instrumente, ki so ji na voljo, če bo to potrebno.

Vendar poudarjam, da je bil sporazum iz leta 2005 sporazum, ki je trajen, zato Komisija ne namerava predložiti predlogov za razširitev dogovorjenih ravni. Tako ne nasprotuje obsežnejšemu trgovanju, ki ga lahko pričakujemo. Če bi nov val dosegel obseg, ki opravičuje ukrepe, bodo ti temeljili na obstoječih zahtevah in merilih. Zanašamo se na soodgovornost Kitajske za ta nemoteni prehod. Kitajska se zaveda, da ni v njenem interesu ponoviti, kar se je zgodilo leta 2005. Prav tako se zanašamo na lasten interes gospodarskih subjektov, da se izognemo ponovitvi leta 2005. Tekstil se zdaj uvršča v isto kategorijo kot ostali izdelki, zato zanj veljajo običajni instrumenti, vključno z instrumenti za zaščito trgovine, z običajnimi standardi.

Vprašanje pomoči EU za tekstilno industrijo je bilo že zastavljeno. V zvezi s tem bi poudaril še dve točki. Na ravni EU je Komisija zagotovila 70 milijonov EUR za raziskave in razvoj v okviru šestega okvirnega programa ter za projekte tekstilnih izdelkov in oblačil, medtem ko sta dva predloga za inovativna projekta pridobila finančna sredstva iz okvira Europe Innova.

Kar zadeva globalizacijski sklad, je odprt za tekstilni sektor in druge sektorje. Do zdaj je bilo osem uradnih prošenj za prispevke iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, od katerih štirje zadevajo tekstil. Nobenega od tekstilnih primerov proračunski organ še ni odobril. Trenutno jih ocenjujejo službe Komisije.

Na koncu se obračam k evro-sredozemskemu vprašanju, ki ga je izpostavil gospod Sturdy. Komisija je oblikovala uradno evro-sredozemsko razpravo o prihodnosti tekstilne industrije in industrije oblačil z namenom opredelitve skupnih strategij za doseganje boljše konkurenčnosti industrije v evro-sredozemskem območju. Cilj razprave je združiti evro-sredozemske države in države kandidatke, zato da se zagotovijo skupne rešitve za izboljšanje njihove konkurenčnosti. Veselim se prejemanja predlogov, ki bodo nastali v tej razpravi.

  Predsednik. − Prejel sem šest predlogov resolucij⁽¹⁾, vloženih v skladu s členom 108(5) Poslovnika.

Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo danes ob 11.30.