Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2007/2146(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0518/2007

Predložena besedila :

A6-0518/2007

Razprave :

PV 15/01/2008 - 5
CRE 15/01/2008 - 5

Glasovanja :

PV 15/01/2008 - 10.2
CRE 15/01/2008 - 10.2
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0009

Razprave
Torek, 15. januar 2008 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

5. Strategija Skupnosti 2007–2012 za zdravje in varnost pri delu (razprava)
PV
MPphoto
 
 

  Predsednica. – (EL) Na dnevnem redu za razpravo je poročilo o strategiji Skupnosti 2007–2012 za zdravje in varnost pri delu, ki ga je v imenu odbora za zaposlovanje in socialne zadeve pripravila Glenis Willmott (2007/2146(ÉÍÉ)) (A6-0518/2007).

 
  
MPphoto
 
 

  Glenis Willmott, poročevalka. − Gospa predsednica, zdravje in varnost pri delu zajemata zelo veliko različnih vprašanj. Na osnovni ravni gre za vprašanje zmanjšanja nesreč pri delu in z delom povezanih bolezni. S stališča posameznika gre za njegovo telesno celovitost, dostojanstvo in dobro počutje. S stališča podjetij pa gre za zmanjšanje stroškov zaradi odsotnosti, nadomestila plač za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni in zmanjšanja produktivnosti. Za celotno družbo so stroški slabega zdravja in varnosti pri delu ocenjeni na izjemna 3,8 % bruto nacionalnega proizvoda.

Listina o temeljnih pravicah, podpisana prejšnji mesec prav v tej sejni dvorani – kljub sramotnemu izbruhu nekaterih poslancev Evropskega parlamenta iz vrst Neodvisne stranke Združenega kraljestva in konservativne skupine – v členu 31 določa, da ima vsak pravico do zdravih in varnih delovnih pogojev ter delovnih pogojev, ki spoštujejo njegovo dostojanstvo. Poleg tega ima v skladu s tem členom vsak delavec pravico do omejenega delovnega časa.

Evropska agencija za zdravje in varnost pri delu ocenjuje, da v EU vsako leto umre več kot 140 000 ljudi zaradi poklicnih bolezni in skoraj 9 000 zaradi z delom povezanih nesreč. Te številke kažejo, da vsake tri minute in pol v Evropski uniji umre en človek zaradi vzroka, povezanega z delom. To pomeni, da je možno, da je v tem kratkem času mojega govora nekdo umrl, in verjetno, da bo do konca te razprave umrlo 20 ljudi.

Čeprav nekateri kolegi morda nasprotujejo temeljni pravici do dobrega zdravja in varnosti pri delu, sem prepričana, da nobeden od njih ne bi podvomil v pravico do življenja. Strategija EU o zdravju in varnosti pri delu mora biti odločna glede pravilnega izvajanja in izvrševanja sedanjega ureditvenega okvira. Sedanja ureditev je večinoma zelo dobra, vendar jo je treba dosledno izvajati v celotni Uniji. Vendar to ne pomeni, da ne bi smeli očitno neustrezne veljavne zakonodaje posodobiti in tako omogočiti njeno pravilno delovanje ter hkrati zagotoviti najboljše možne ravni varstva. Poleg tega to ne pomeni, da bi morali pobude glede zakonodajnih instrumentov popolnoma zavrniti, torej se odzvati tako, kot bi se nekateri v tem parlamentu.

Nihče seveda ne trdi, da je zakonodajno urejanje vedno najboljše. Vendar so v nekaterih primerih zavezujoča pravila potrebna, da se v vseh državah članicah zagotovi ustrezno in dosledno obravnavanje novega ali nastajajočega tveganja. Sporočilo Komisije je treba pozdraviti in pozitivno oceniti njegov cilj zmanjšanja z delom povezanih nesreč in posebni poudarek na malih in srednje velikih podjetjih. Vendar moramo pozornost nameniti tudi poklicnim boleznim, ki znatno škodujejo zdravju delavcev, podjetjem in njihovi produktivnosti ter celotni družbi zaradi s tem povezanih stroškov za socialno varnost in zdravstvenih stroškov.

Poročilo izraža ta vprašanja in poziva Komisijo, naj zagotovi pravilno opredelitev poklicnih bolezni in njihovo odpravo, pri čemer posebej obravnava poklicne vrste raka, da se določijo cilji za njihovo zmanjšanje. Potrebujemo tudi natančne akcijske načrte s finančnimi in časovnimi obveznostmi. Kaže, da je poleg ciljev za 25-odstotno zmanjšanje nesreč na voljo le malo drugih načinov za spremljanje in merjenje napredka. Prednostne naloge iz mojega poročila vključujejo pristop nagrad in kazni, ki naj bi se uporabljal pri izvajanju veljavne zakonodaje. Veselilo bi me, če bi države članice podjetje, ki skrbi za dobro zdravje in varnost, nagradile z davčnimi olajšavami in prednostjo pri javnih razpisih, uvedbo sistema „bonus–malus“ v zavarovalnih policah in drugimi finančnimi spodbudami. Vendar bi me veselile tudi strožje sankcije za neubogljive delodajalce, ki zanemarjajo zdravje in varnost svojih delavcev, in več postopkov za ugotavljanje kršitev proti državam članicam, ki veljavne zakonodaje o zdravju in varnosti ne izvajajo in izvršujejo ustrezno.

Kakršna koli strategija o zdravju in varnosti bi morala biti nedvomno usmerjena k najbolj ogroženim skupinam. Takšne ranljive skupine vključujejo delavce migrante, ki so pogosto izkoriščani, mlade in starejše delavce, ki potrebujejo posebno pozornost, ter invalidne delavce. Bistveno je, da se okvirna direktiva iz leta 1989 strogo uporablja za te skupine in druge delavce, ki so pogosto prezrti, na primer delavce na kmetijah in zdravstvene delavce, pri pripravi in izvajanju strategij v zvezi z njimi. Države članice morajo v celoti upoštevati te skupine. Potrebujemo okvirno direktivo o mišično-kostnih okvarah, da bomo lahko učinkovito obravnavali težave, kot so bolečine v križu ali poškodbe zaradi ponavljajočih se gibov, in okvare v predelu križa.

Opozorila bi lahko še na veliko drugih vprašanj, vendar se čas izteka, zato se veselim prispevkov mojih kolegov in mnenja Komisije.

 
  
MPphoto
 
 

  Stavros Dimas, komisar. − (EL) Gospa predsednica, poslanci Evropskega parlamenta, najprej se zahvaljujem gospe Willmott za izvrstno poročilo, ki ga je pripravila o strategiji Skupnosti za zdravje in varnost pri delu.

Komisija ocenjuje zdravje in varnost pri delu kot zelo pomembno politično prednostno nalogo in ima enako stališče glede več vaših priporočil.

Poudarjam, da mora biti to strategija Skupnosti in ne le strategija Komisije, saj je to edini način, da dosežemo temeljni in drzni cilj stalnega in trajnega zmanjšanja nesreč pri delu in poklicnih bolezni. Zato si bomo prizadevali, da bi zagotovili sodelovanje čim več strani na politični, operativni in institucionalni ravni.

Za strateški cilj Komisije, da se v Evropski uniji v obdobju 2007–2012 nesreče pri delu zmanjšajo za 25 %, sta potrebna dejavno sodelovanje in zavezanost ne le javnih uprav, ampak tudi socialnih partnerjev, ki so na ravni delovnega mesta odgovorni za preprečevanje nesreč.

Zelo pomembno je opozoriti na obveznost, ki so jo države članice sprejele z resolucijo Sveta z dne 25. junija 2007: da bodo v sodelovanju s socialnimi partnerji razvijale in izvajale strategije za zdravje in varnost pri delu, prilagojene nacionalnim razmeram, ter da bodo določile tudi nacionalne merljive cilje za zmanjšanje števila nesreč pri delu in pojavljanja poklicnih bolezni, predvsem v dejavnostih, kjer je njihova pojavnost nadpovprečna.

Komisijo veselita zlasti odziv Evropskega parlamenta na njeno sporočilo ter podpora splošnim prednostnim nalogam in področjem ukrepanja iz navedenega sporočila.

Upošteval sem vprašanja, ki jih je Parlament izpostavil glede potrebe po ustreznem načrtovanju in razporeditvi sredstev ter glede vrednotenja napredka in predložitve poročil o napredku pri doseganju ciljev strategije.

Komisija bo zagotovila podrobne podatke in natančen načrt posebnih ukrepov, ki jih je treba sprejeti na ravni Skupnosti, v okviru pregleda stanja socialne agende. Zagotovili bomo tudi sodelovanje svetovalnega odbora za zdravje in varnost pri delu v okviru tristranske izmenjave informacij o vsebini nacionalnih strategij, ciljih in sprejetih ukrepih ter spremljanja doseženega napredka. Parlament bo takoj obveščen o rezultatih tega postopka.

Glede zahteve o pregledu direktive Sveta št. 91/383 sporočam poslancem Evropskega parlamenta, da oddelki Komisije analizirajo stanje v različnih državah članicah na podlagi študije, ki jo je pripravil zunanji svetovalec. Ustrezno poročilo bo pripravljeno leta 2008 in Komisija se bo od upoštevanju ugotovitev poročila odločila, kakšne ukrepe je treba sprejeti na tem področju.

V zvezi z zahtevo o pregledu direktive Sveta št. 92/85 sporočam tudi, da oddelki Komisije po posvetovanju z evropskimi socialnimi partnerji o možnih spremembah te direktive, izvajajo oceno učinka, da bi ugotovili, kakšne bodo posledice nekaterih sprememb direktive. Če bo Komisija po oceni učinka predložila ustrezen predlog, bo predlog skoraj nedvomno potrdila leta 2008.

Strinjam se, da je treba v naslednjem obdobju izboljšati izvajanje zakonodaje Skupnosti o zdravju in varnosti, zlasti glede malih in srednje velikih podjetij, ter ga dopolniti z ukrepi, ki bodo uravnoteženo izpostavili odgovornost delodajalca in vključenost delavca.

V zvezi z zdravjem pri delu pričakujem, da bo nova strategija prispevala k vzpostavitvi bolj zdravega delovnega okolja v celotni EU, kjer bodo izpolnjene potrebe starejših delavcev in zagotovljena popolna zaščita bolj ranljivih skupin. Komisija si bo še bolj prizadevala za oblikovanje ustrezne opredelitve kazalnikov zdravja in drugih statističnih ukrepov ter tako poskušala zagotoviti ustrezno spremljanje poklicnega tveganja za zdravje.

Prepričani smo, da bodo prednostne naloge, določene v strategiji Skupnosti 2007–2012, in prednostne naloge iz poročila, ki ga boste danes sprejeli, omogočile varnejša in bolj zdrava delovna mesta v Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 
 

  Edit Bauer, pripravljavka mnenja odbora za pravice žensk in enakost spolov. − Gospa predsednica, odbor za pravice žensk in enakost spolov v svojem mnenju poudarja, da imajo ženske zaradi delovnih pogojev najpogosteje mišično-kostna obolenja in psihološke težave. Po drugi strani poudarja, da potreba po analiziranju tveganja, s katerim se srečujejo ženske in moški, ter sprejetju ustreznih ukrepov ne pomeni ponovne uvedbe zaščitne politike izključevanja ali razvoja različnih delovnih mest za ženske in moške.

Čeprav je pristop k vprašanju spolov v okviru direktiv Skupnosti o varnosti in zdravju pri delu nevtralen, to ne pomeni, da se lahko z delom povezana tveganja za zdravje in varnost žensk s stališča preprečevanja in raziskav podcenjujejo in zanemarjajo v primerjavi s tveganjem za zdravje in varnost moških.

Tako delavci kot delavke v Evropski uniji so na delovnem mestu izpostavljeni različnim tveganjem: kemijskim, biološkim in fizikalnim dejavnikom, škodljivim ergonomskim pogojem, zapleteni kombinaciji nevarnosti nesreč in varnostnih tveganj, skupaj z različnimi psihosocialnimi dejavniki. Zato ženske in moški ne predstavljajo enotne skupine. Zato morajo biti strategije in ukrepi za izboljšanje varnosti in zdravja pri delu posebej prilagojeni posameznim delovnim mestom, pri čemer je treba upoštevati dejstvo, da lahko nekateri dejavniki na ženske vplivajo drugače kot na moške.

V mnenju so izpostavljeni tudi novi dejavniki tveganja, kot so nadlegovanje, nasilje in ustrahovanje, ki jih na delovnem mestu zlasti v sektorjih javnih služb, kjer so zaposlene predvsem ženske, izvajajo stranke. Na koncu je poudarjeno, da je treba preučiti možnost, da se tematike nevarnosti, tveganja in preprečevanja vključijo v šolske učne načrte in na splošno v izobraževalne sisteme kot učinkovito sredstvo za izgradnjo močne in trajne preventivne kulture glede varnosti in zdravja.

 
  
MPphoto
 
 

  Thomas Ulmer, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, zahvaljujem se gospe Willmott za pošteno in konstruktivno sodelovanje v odboru. Poročilo izraža veliko prednost, s katero se zdravje in varnost pri delu obravnavata v 27 državah članicah Evropske unije. Izpostavljeni in ovrednoteni so ključni zaščitni ukrepi. Čeprav so stroški preprečevanja nesreč in varnosti visoki, moram jasno poudariti neprecenljivost zdravja. Pomembno je poudariti, da je treba določbe prenesti in izvajati v vseh državah članicah ter da mora Evropska unija državam članicam pomagati, da prenesejo pravila, in jim svetovati, namesto da jih kaznuje.

Menim, da je treba posebno pozornost nameniti malim in srednje velikim podjetjem in jim na tem področju pomagati, če želimo, da ostanejo konkurenčna. V zvezi s tem pozivamo Komisijo, naj zagotovi ustrezne okvirne pogoje za mala in srednje velika podjetja, kjer takšni pogoji še ne obstajajo, in izboljša sedanje pogoje. Zaščita delojemalcev ne sme biti odvisna od države, v kateri delajo, ali velikosti podjetja.

V kratkem času, ki ga imam na voljo, opozarjam na nekaj zelo pomembnih vprašanj, kot so boljša zaščita pred hepatitisom in aidsom ter nadaljnje sistematično odstranjevanje azbesta z delovnih mest, ne glede na to, kako zapletena in draga so lahko. Menim, da moramo bolj temeljito obravnavati hepatitis B in zlasti osebe, ki so pri delu najbolj ogrožene zaradi možnosti okužbe z virusi hepatitisa, kar vključuje delavce na področju zdravstva, nege in prve pomoči.

Na področju prve pomoči mora naše prizadevanje vključevati tudi osebe, ki v veliko državah članicah poleg rednega dela opravljajo tudi neplačano prostovoljno delo v službah za ukrepanje ob nesrečah. Menim, da je zelo pomembno, da se poročilo strogo drži teme in ne vključuje primerov, ki bi lahko vnaprej vplivali na veliko vprašanj.

Hvala za uspešno sodelovanje. Skupina PPE-DE podpira to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Pier Antonio Panzeri, v imenu skupine PSE.(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v nesreči v tovarni ThyssenKrupp v Torinu 6. decembra 2007 je umrlo sedem delavcev. Ta zelo huda nesreča kaže, da težava v zvezi z varnostjo brez dvoma še vedno ni rešena.

Poleg tega se v zvezi z njo pojavlja še eno vprašanje, ki ga moramo obravnavati v tem parlamentu. Pričakovali bi, da bo takšna multinacionalka ravnala ustrezno, kar pa se ni zgodilo. Italijanski časopisi so včeraj poročali, da so v zaupnem dokumentu, ki ga je po tragičnem požaru v jeklarni pripravil višji vodstveni uslužbenec družbe ThyssenKrupp in ga je zaseglo mirovno sodišče, preživeli delavci, ki so po nesreči dali intervju, opisani kot delavci, ki se prikazujejo kot heroji in televizijske zvezde. Takšne trditve lahko ocenimo le kot sramotne.

Zelo pomembno bi bilo, če bi lahko in dejansko bi ta parlament in tudi komisar poleg uradnih dejanj izrazila ogorčenje nad ravnanjem podjetja ThyssenKrupp. Kar se je zgodilo v Torinu, se v nekem obsegu dogaja povsod in tudi na podlagi zelo dobrega poročila gospe Willmott kaže, da si je treba prizadevati za bistveno zmanjšanje nesreč in smrti na delovnem mestu.

 
  
MPphoto
 
 

  Elizabeth Lynne, v imenu skupine ALDE. – Gospa predsednica, menim, da je to poročilo zelo dobro, in zahvaljujem se poročevalki za njeno sodelovanje.

Veseli me, da poročilo obravnava boljše izvajanje veljavnih direktiv. Pozdravljam tudi pozive k boljšim inšpekcijskim pregledom. Povsem nesmiselno je, da države članice navidezno podpirajo izvajanje, kar na področju zdravja in varnosti počne veliko od njih, in potem precej pogosto pozivajo k sprejetju dodatne zakonodaje, čeprav na podlagi znanstvenih in medicinskih dokazov tveganja ni.

Eno od področij, na katerih je treba sprejeti zakonodajo, je preprečevanje poškodb zdravstvenih delavcev z injekcijskimi iglami, ki jih je v EU več kot milijon vsako leto, k čemur smo pozvali leta 2005. Zamislite si, kakšno grozo preživlja nekdo, ki se po nesreči zbode z iglo in mora potem čakati, da izve, ali se je okužil z resno boleznijo, kot je HIV ali hepatitis B, ali ne.

Komisija mora upoštevati naš poziv in predložiti spremembo direktive o bioloških dejavnikih iz leta 2000. Na nekaterih področjih je izmenjava najboljše prakse verjetno dovolj, zato me tudi veseli, da je odbor sprejel moje predloge sprememb o okužbah, do katerih lahko pride pri delu. Okužbe, kot je MRSA, so resne za bolnike in tudi delavce v bolnišnicah. Stopnje okužb se po posameznih državah članicah precej razlikujejo. Stopnja okužb v Združenem kraljestvu je na primer 10-krat večja od stopnje na Nizozemskem. Ugotoviti moramo, zakaj in kaj lahko pridobimo na podlagi najboljše prakse. Zato sem v enem od predlogov sprememb, ki ga je odbor sprejel, pozvala k pripravi kodeksa dobre prakse EU o okužbah, do katerih lahko pride pri delu, in k spodbujanju pregledov vseh zdravstvenih delavcev v EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Sepp Kusstatscher, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospa predsednica, zahvaljujem se poročevalki gospe Willmott za izvrstno opravljeno delo in predvsem za njeno pripravljenost za kompromise. Zaradi nesreč pri delu in poklicnih bolezni vsako leto v EU umre več kot 160 000 ljudi in približno 300 000 jih postane nesposobnih za delo. To je preveč. V naši družbi, v kateri se posameznik pogosto obravnava le kot proizvodni dejavnik, je premalo pozornosti posvečene človeškemu vidiku te težave. Država, pri čemer mislim zakonodajalce in vlade, mora zagotoviti, da nosilci dejavnosti, ki stremijo le po dobičku, krijejo socialne stroške izkoriščanja, saj lahko le tako zagotovimo, da se zdravje in varnost pri delu obravnavata prednostno, kot je to potrebno.

V javnem mnenju so bolj opazne nesreče pri delu kot pa zelo različne poklicne bolezni. Ravnovesje lahko vzpostavimo le s širšim in večjim prizadevanjem. Izboljšave niso možne brez natančnih pregledov, to je inšpekcijskih pregledov in analiz, in določitve natančnih ciljev za zmanjšanje pojavnosti poklicnih bolezni, vključno z novimi boleznimi, za katerimi zbolijo delavci v nanotehnologiji.

 
  
MPphoto
 
 

  Derek Roland Clark, v imenu skupine IND/DEM. – Gospa predsednica, s sprejetjem tega poročila o zdravju in varnosti pri delu se bosta še bolj povečali birokracija in upravna obremenitev, čeprav se mi je zdelo, da Komisija načrtuje njuno zmanjšanje.

Zaradi delavcev, ki so odsotni z dela zaradi bolezni in poškodbe, se povečajo stroški zadevnega podjetja in zato tudi njegove cene. V EU, kjer velja prosti pretok blaga in storitev, je konkurenca večja, zato podjetja, ki ne skrbijo za svoje delavce, izgubijo posel. Zaradi oseb, odsotnih z dela zaradi bolezni, se povečajo tudi stroški za socialna nadomestila, kar prispeva k dodatnemu povečanju cen. Zato je ohranjanje zdravja delavcev v interesu podjetja.

Dobre zamisli postanejo hitro splošno znane, zato to ne bi smela biti težava. To je seveda odvisno od tega, ali obstaja svobodni trg, vendar če tako kot nekateri člani odbora za zaposlovanje in socialne zadeve menite, da to vzpostavlja zakon divjine, je pred vami še ena resna težava. Očitno so države članice, ki spodbujajo svobodni trg, povsem zašle.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Claude Martinez (NI). – (FR) Gospa predsednica, samomori delavcev Renaulta in Peugeota v Franciji in več tisoč primerov pljučnega raka med ljudmi, ki so pri svojem delu v stiku z azbestom, jasno dokazujejo, da je zdravje pri delu težava.

Kot odziv na takšno stanje je Evropska komisija pripravila sporočilo, povzdignjeno na raven strategije za zdravje, ki pa dejansko zveni kot pravljica, kot resolucija, ki jo je Sneguljčica pripravila za sedem palčkov. Resnično je ganljiva. V odstavku 35 je na primer navedeno, da potrebujemo zdrav način življenja na delovnem mestu, odstavek 29 omenja spodbujanje zdravniških pregledov, odstavek 54 poziva k namestitvi škropilnih gasilnih naprav, v odstavku 49 je navedeno, da stres ogroža zdravje, uvodna izjava D pa določa, da so, prav neverjetno, nesreče s smrtnim izidom bolj pogoste pri delavcih v gradbeništvu kot pri višjih evropskih javnih uslužbencih.

Na srečo je poročevalec odbora za industrijo ponudil rešitve, vključno z zaposlitvijo psihologa in duhovnika za vsakih 500 delavcev.

Nikjer pa niso omenjeni razlogi za poklicne bolezni, od katerih navajam tri. Prvi je ideologija odprave zaščite na naših mejah, kar pomeni nelojalno konkurenco za naše delavce v primerjavi z azijsko suženjsko delovno silo. Naša industrija lahko preživi le, če se na račun zdravja poveča produktivnost.

Druga težava je trapasta politika trdnega eura, zaradi katere smo s stališča menjalnih tečajev nekonkurenčni. Edina spremenljivka, ki jo lahko še prilagodimo, je produktivnost, ki se ponovno pospešuje do najvišje meje, tudi v tem primeru na račun zdravja.

Tretji razlog za naše težave je nevrotična filozofija konkurenčnosti, zaradi katere poteka gospodarska vojna med Evropo in Azijo ali Evropo in Latinsko Ameriko. Vendar vojne povzročajo žrtve in smrti, žrtve v tem primeru pa so osebe, ki zbolijo za poklicnimi boleznimi in doživijo nesrečo pri delu. Če povem drugače, evropski delavec je kot bik v svetovni gospodarski areni, ki je obremenjen, ranjen in se trudi po svojih najboljših močeh do samega konca. Rešitev je umik naših delavcev iz te svetovne arene, v kateri vladajo nepravična pravila, za kar bo potrebna nova carinska tehnologija za carine, ki se lahko odbijejo.

 
  
MPphoto
 
 

  Romano Maria La Russa, pripravljavec mnenja odbora za industrijo, raziskave in energetiko. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, na kratko bi omenil ključne točke te strategije in pojasnil priporočila iz poročila, ki sem ga pripravil. Najpomembnejši vidiki so zagotovitev enakopravne socialne obravnave vseh delavcev ne glede na obliko pogodbe, pospešitev birokratskih postopkov za mala in srednje velika podjetja ter zagotovitev spodbud za usposabljanje, vključno s finančnimi spodbudami.

Vendar bi bila razprava le o teh vidikih premalo za tiste, ki upravičeno zahtevajo pojasnila in pravico za grozovite tragedije, kot je bila tragedija pred nekaj dnevi v Torinu, ki jo je omenil gospod Panzeri. V noči s 6. na 7. december je v požaru, ki se je razširil v tovarni ThyssenKrupp, umrlo sedem delavcev, pri tem pa gasilni aparati niso delovali. Šele pozneje je bilo ugotovljeno, da tovarna ni izpolnjevala varnostnih predpisov. Evropski parlament si, skupaj z mano, ne more privoščiti, da te sramote ne bi upošteval.

Vsekakor ne nameravam popolnoma obsojati ravnanja nemške multinacionalke ali pomisliti, da tovarna, ne glede na krivdo, ni izpolnila varnostnih zahtev zlonamerno in naklepno, da bi privarčevala denar. Ne bom podprl ideoloških argumentov nekaterih italijanskih levih sindikalistov, ki so se po novici lanskega junija o zaprtju tovarne razglasili za zmagovalce varnosti in izjavili, da so odgovorni za varnost v tovarni in da so zanjo poskrbeli. Vendar je za sodbe, zlasti prenagljene, še prezgodaj.

Čeprav spoštujem nacionalne pristojnosti v tej zadevi, menim, da mora Evropska unija nujno zagotoviti popolno izvajanje zakonodaje, zlasti z okrepitvijo inšpekcijskih pregledov agencije za zdravje in varnost pri delu, in izboljšati usklajevanje med različnimi nacionalnimi agencijami z boljšim delovanjem evropskega odbora višjih inšpektorjev za delo.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie Panayotopoulos-Cassiotou (PPE-DE). – (EL) Gospa predsednica, zdravje in varnost pri delu nedvomno prispevata k upravljanju kakovosti, gospodarski uspešnosti in konkurenčnosti, razvoju gospodarstva in doseganju proračunskih ciljev, vključno s proračuni za sisteme socialne varnosti. Vendar poleg teh tehničnih vidikov obstajajo človekoljubni razlogi, zaradi katerih zaščita zdravja delavcev in zagotovitev varnih delovnih mest nista le nujni vprašanji, ampak zadevi, ki ju je treba obravnavati prednostno.

Rezultati strategije 2002–2006 so pozitivni in pričakovanja za obdobje po letu 2007 so pozitivna, če bomo vsi, ne le pri evropskem načrtovanju, ampak tudi na nacionalni ravni, sodelovali pri spremljanju in načrtovanju zdravja in varnosti zlasti za ranljive kategorije, ki vključujejo mlade, starejše delavce, ki jih pozivamo k daljši vključitvi v proizvodnjo, in tudi ženske, ki jih pozivamo k vključitvi v delovno življenje. Delovno življenje z novimi zahtevami, razbito na različne vrste pogodb, samozaposlitev ter mala in srednje velika podjetja, ki ne morejo tako kot velika podjetja vzpostaviti ustreznih delovnih in varnostnih pogojev. Zato se moramo vsi zavzemati za pravilno upravljanje nacionalnih sredstev in sredstev Skupnosti, kot je predlagano v poročilu gospe Willmott, da bomo lahko dosegli želene rezultate.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria Matsouka (PSE). – (EL) Gospa predsednica, najprej čestitam kolegici gospe Willmott, saj je s svojim poročilom zajela veliko pomembnih vzeli v sporočilu Komisije.

Dostojanstvo pri delu pomeni zdravje in varnost pri delu. Pomeni izvajanje študij o preprečevanju poklicnih tveganj ter zagotavljanje preventivnih zdravstvenih pregledov s strani delojemalcev. Pomeni vseživljenjsko učenje, poklicno izobraževanje in usposabljanje. Pomeni zdravje in varnost kot ključno merilo za gospodarske sporazume s tretjimi državami. Če pa želimo, da bodo ti predlogi dejansko imeli vpliv, mora biti izpolnjena osnovna zahteva glede stalnega socialnega dialoga, še pomembneje pa je, da se spopademo s temeljnimi grožnjami za odnos med delojemalci in delodajalci.

S tem mislim predvsem širjenje revščine delojemalcev, hitro rast neuradnih oblik zaposlovanja in povečevanje števila delovnih ur. Brez politike, ki bo usmerjena zlasti v človeka in bo lahko odpravila ta novi srednji vek zaposlovanja, so socialni spori neizbežni.

 
  
MPphoto
 
 

  Adamos Adamou (GUE/NGL). – (EL) Gospa predsednica, ukrepi, ki jih Evropska komisija predlaga za strategijo do leta 2012, so predvsem površinski in njihov namen je zagotoviti nedotakljivost konkurenčnosti.

Cilj, da se do konca obdobja strategije število nesreč zmanjša za 25 %, se morda zdi prepričljiv, vendar je dejansko popolnoma neprimeren. Cilj strategije bi moral biti določitev temeljev in okrepitev institucionalnega posredovanja države, da bi poskušali odpraviti več tisoč tragičnih smrtnih žrtev na leto in podobne številke za hude zdravstvene težave zaradi kakovosti delovnega okolja. Vendar poročevalec obravnava zlasti izkoriščanje delavcev, na primer delavcev na nevarnih delovnih mestih, žensk, začasnih delavcev, priseljencev in starejših, ter predlaga strožje ukrepe proti delodajalcem in zagotovljen nadzor.

Eden od najpomembnejših prispevkov poročila je morda ugotovitev, da je stalna zaposlitev potrebna za boj proti nesrečam in z delom povezanim boleznim.

Poleg nesreč je treba več pozornosti nameniti tudi vzrokom za duševne bolezni, odvisnostim in psihološkim tveganjem na delovnem mestu.

Potrebujemo večstranski pristop k vsem dejavnikom, ki vplivajo na zdravje in varnost pri delu.

 
  
MPphoto
 
 

  Jiří Maštálka , v imenu skupine GUE/NGL. – (CS) Gospe in gospodje, priznati moram, da sem bil ob branju strategije Skupnosti za zdravje in varnost pri delu za obdobje 2007–2012, ki jo je lani februarja predložila Evropska komisija, zaradi več stvari razočaran. Čeprav si je Komisija v tej strategiji zastavila precej drzen cilj 25-odstotnega zmanjšanja števila nesreč pri delu, strategija vsebuje zelo malo konkretnih pobud in priporočil, kako ta cilj doseči. Poleg tega ponovno obravnava zlasti nesreče pri delu, ki so le en vidik z delom povezanih zdravstvenih težav. Poklicne bolezni so zapostavljene, kar je po mojem mnenju korak nazaj.

Po drugi strani se moram zahvaliti gospe Willmott in ji čestitati za poročilo o tej strategiji. V nasprotju z dokumentom Komisije poročilo vsebuje veliko konkretnih predlogov in priporočil, kako doseči boljše rezultate na področju zdravja in varnosti pri delu. Veseli me, da je poročevalka poudarila tudi potrebo po pravilni opredelitvi raka in oceni raka kot poklicne bolezni, da se določijo cilji za zmanjšanje te hude bolezni. Do zdaj je med poklicne bolezni razvrščenih le 5 % primerov raka, povzročenega zaradi dela.

Zelo me veseli tudi to, da je v poročilo vključen moj predlog spremembe, ki sem ga vložil v odboru za zaposlovanje in socialne zadeve ter obravnava potrebo, da se splošni javnosti zagotovi prost dostop do tehničnih normativov. To je stalna težava delavcev v veliko državah članicah in jo moramo odpraviti.

 
  
MPphoto
 
 

  Kathy Sinnott (IND/DEM). – Gospa predsednica, če želimo zmanjšati število nesreč na delovnem mestu, moramo vedeti, kako se zgodijo. Vseh nesreč in okoliščin, v katerih bi se lahko zgodila nesreča, ne moremo preučiti, vendar lahko izpostavim primer, v katerem je devetnajstletni irski delavec umrl na gradbišču, ker so bili na lahki japonski buldožer nameščeni težki evropski plugi. Njegova smrt je bila evidentirana kot smrt na gradbišču, irski organ za zdravje in varnost pri delu pa tega primera ni nikoli dodatno obravnaval. Kako lahko potem rešimo drugega delavca, ki upravlja traktor z neustrezno opremo? Ne moremo, ker ne vemo.

Čeprav ne moremo preiskati vseh primerov, lahko preučimo vse nesreče s smrtnim izidom in nesreče, ki povzročijo invalidnost, zlasti nesreče v najnevarnejših sektorjih, kot so kmetijstvo, ribolov, gradbeništvo in prevoz. Dejanske ukrepe lahko sprejmemo le, če nesreče najprej razčlenimo. Poleg tveganih delovnih mest je treba upoštevati tudi zelo ranljive skupine znotraj delovne sile, tj. starejše in invalidne delavce ter delavce, ki ne znajo jezika, ki se uporablja na njihovem delovnem mestu.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej bi rad izrazil sočutje zaradi tragedije, ki so jo doživeli delavci v tovarni v Torinu. Nesporno dejstvo je, da je v Italiji število smrtnih primerov zaradi nesreč pri delu bistveno preveliko, ker se premalo naredi za preprečevanje takšnih nesreč in izpolnjevanje pravil.

Za to so enako odgovorna podjetja, sindikati in inšpekcijski organi. Obstajajo podjetja, ki uporabljajo nezakonite delavce, zlasti iz držav nečlanic EU, ali tovarne, kot je ThyssenKrupp, za katere je značilna stara industrijska predrznost. Tisti, ki bi morali ščititi interese delavcev, pogosto pristanejo na takšno prakso, če si pred njo celo ne zatisnejo oči, namesto da bi odgovorne pazljivo in hitro opozorili na pomanjkljivosti varnostnega sistema. Poleg tega tudi inšpektorat za delo in drugi organi, pristojni za nadzor in spremljanje, pogosto ne pokažejo prav veliko zanimanja.

V EU moramo spodbujati varnost na delovnem mestu in s tega stališča je poročilo gospe Willmott boljše kot predlog Komisije. Menim, da se pri razpravah o delu in industriji ne smemo omejiti je na zagotavljanje proste konkurence in konkurenčnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Iles Braghetto (PPE-DE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ljudje še vedno umirajo pri delu. Na področju, na katerem bi moral človek pokazati, da lahko prodorno in ustvarjalno opravlja svoje delo, da nadgrajuje svoje znanje in se s tem preživlja, so vse prepogosti smrtni primeri ter primeri ogrožanja življenja in telesne celovitosti.

Prav zato je tudi italijanska javnost tako jezna in osupla zaradi sedmih delavcev, ki so lani decembra umrli v požaru v tovarni ThyssenKrupp v Torinu, in zato se moramo vprašati, kaj v tej tovarni ni delovalo, da bomo lahko takšne katastrofe preprečili. Za takšne nepravilnosti smo odgovorni na vsakem delovnem mestu.

Zdaj imamo napredno zakonodajo, ki je oblikovana tako, da podpira ustrezno preventivno politiko, določa obveznosti podjetij in obravnava nove poklicne bolezni v Evropi. Vendar nimamo še ustreznega nadzora, inšpekcij, ki bi zagotavljale upoštevanje zakonodaje, osebja in finančnih sredstev. Še vedno nimamo kulture, ki bi cenila pomen strogih preventivnih služb, ki preprečevanja ne bi obravnavala kot enkratne obveznosti, ampak kot stalen proces, ki bi vzpostavila stalen dialog med zadevnimi stranmi, da bi učinkovito pripravili visoke varnostne standarde, in ki bi opazila pojav novih psihosocialnih poklicnih bolezni.

Poleg tega menim, da moramo ponovno obravnavati temo zelene knjige o družbeni odgovornosti podjetij, ki je povezovalen in inovativen vidik, v povezavi z zmanjšanjem nesreč pri delu in poklicnih bolezni.

 
  
MPphoto
 
 

  Richard Falbr (PSE) . – (CS) Najprej se zahvaljujem gospe Willmott za zelo temeljito pripravljeno poročilo. V njem je naveden cilj Komisije, da se število nesreč pri delu zmanjša za 25 %. Menim, da to ne bo možno. Inšpektorjev za delo je premalo in na voljo nimajo dovolj orodij, da bi lahko kaj spremenili. Vpliv sindikatov se stalno zmanjšuje. V veliko državah ne sodelujejo več pri preiskavah vzrokov za nesreče pri delu in pri odpravljanju njihovih posledic. Poleg tega vlada prava džungla zaradi zaposlovanja delavcev s strani agencij in stalno se zahteva vedno večja prožnost delovnega časa delavcev. Zato je delovni čas delavcev daljši, kar povečuje tveganje za nesreče.

 
  
MPphoto
 
 

  Ewa Tomaszewska (UEN). – (PL) Gospa predsednica, osnutek resolucije poudarja družbeno odgovornost podjetij za zdravje in varnost pri delu ter hkrati opozarja na vprašanje poštene konkurence. Upošteva dejstvo, da je dialog med socialnimi partnerji zelo pomemben, zlasti pa vloga sindikatov pri izboljšanju varnosti v delovnem okolju.

Poleg tega opozarja, da je treba v strategiji za izboljšanje zdravja in varnosti posebej obravnavati mala in srednje velika podjetja ter zagotoviti stalno usposabljanje delavcev. V večino nesreč so vključene osebe, ki so šele začele delati in nimajo izkušenj, in osebe, ki po delu nimajo dovolj časa za počitek.

Poročilo vsebuje tudi pomembna pojasnila o rehabilitaciji oseb, ki se po nesreči vrnejo na delo, in njihovem vključevanju na delovno mesto ter zahteve o nediskriminaciji glede dostopa do dela za osebe z rakom. Čestitam poročevalki.

 
  
MPphoto
 
 

  Jacek Protasiewicz (PPE-DE). – (PL) Gospa predsednica, o strategiji za evropski trg dela razpravljamo že nekaj let. Na voljo imamo veliko možnosti, kar zadeva usmeritev naših dejavnosti. Nekateri podpirajo temeljito uskladitev zakonodaje o zaposlovanju, drugi zagovarjajo stališče, da je naravna raznolikost evropskih trgov dela pozitivna za gospodarstvo EU.

Kot veste, podpiram drugo stališče s pomembno izjemo, povezano z ureditvijo zdravja in varnosti pri delu. Menim, da je na tem področju dejavno vključevanje institucij EU utemeljeno in potrebno.

Po zadnji širitvi EU so postali delovni pogoji še bolj različni. Ta raznolikost je povezana z ozemljem in okoljem, saj je večina nesreč pri delu in z delom povezanih bolezni ne glede na državo povezana s skupinami, kot so delavci migranti, mladi delavci ali starejši. S tem ne želim reči, da se nad temi skupinami izvaja usmerjena in zavestna diskriminacija. Najverjetneje je to le posledica pomanjkljivega izobraževanja in premalo izkušenj, zato je zagotavljanje ustreznih delovnih in varnostnih pogojev vsaj za te delavce še toliko pomembnejše.

Opozarjam tudi na dejstvo, da ne glede na državo članico obstajajo večje težave, povezane z izpolnjevanjem najvišjih varnostnih standardov pri delu, v sektorjih gradbeništva, kmetijstva in prevoza. Predvsem v teh sektorjih delujejo mala in srednje velika podjetja, ki zaradi svojih finančnih, organizacijskih in pravnih sposobnosti težko izpolnjujejo visoke zdravstvene in varnostne standarde. Prav ta podjetja potrebujejo podporo Evropske unije, institucij EU in vlad držav članic, ki jo je treba zagotoviti čim prej. Vendar to ne pomeni samo sankcij in večjega spremljanja. Te instrumente, ki so nedvomno bistveni, morajo dopolnjevati naložbe v izobraževanje delavcev in delodajalcev ter finančna podpora za boljšo in varnejšo opremo na delovnem mestu.

 
  
MPphoto
 
 

  Gabriela Creţu (PSE). – (RO) Čeprav pozdravljamo dober namen Komisije, dvomimo v njegovo učinkovitost.

Za čim večji vpliv politike in zaščito delavcev so potrebni natančni statistični podatki o poklicnih boleznih. Sedanji podatki so nepopolni, saj napačno vrednotijo te pojave ali ne upoštevajo dejanskega stanja. Zaradi te pomanjkljivosti so v najslabšem položaju ženske, predvsem ker so bolj vključene v neformalno ali sivo gospodarstvo.

V tem sektorju se vpliv delovnih pogojev na zdravje sploh ne spremlja. Sedanji pravni okvir ohranja pristop, ki je usmerjen zlasti na nesreče in nevarnosti v tako imenovanih „težkih“ gospodarskih panogah, v katerih prevladujejo moški.

Komisijo pozivamo, naj bolj pozorno obravnava posebne razlike med delavkami in delavci ter oceni razpoložljivost podatkov, razčlenjenih po spolu, in podatkov o dolgoročnih vplivih in psiholoških posledicah zaposlitve.

Za utemeljitev naše zahteve vas vabimo na ogled tekstilne tovarne. Vid in sluh se lahko znatno poslabšata in bolezni srca in ožilja so zelo pogoste. Vendar v statističnih podatkih to stanje ni prikazano. To je tako imenovana „lahka“ industrija, v katero so vključene predvsem ženske in kjer so tudi nizke plače, ker domnevno ni tveganja. Zato se v sedanjih statističnih podatkih ohranja zgodovinska neenakost med moškimi in ženskami, vključno z razliko v plači glede na spol.

 
  
MPphoto
 
 

  Harald Ettl (PSE). – (DE) Gospa predsednica, strategija Skupnosti za zdravje in varnost pri delu je nujno potrebna. Čeprav se tehnični zdravstveni in varnostni ukrepi hitro izboljšujejo, bliskovite spremembe delavskega sektorja prinašajo nova tveganja. Težave in nevarnosti, povezane z delom, pri katerem se uporabljajo nove kemične snovi, so popolnoma jasne.

Vendar predvsem vedno večji pritisk po uspešnosti, ki je značilen za sodobno delovno mesto, povzroča telesne in tudi psihološke težave. Negotova zaposlitev in strah ljudi, da bodo izgubili vir preživljanja, povzročata psihosocialne težave. Krepijo se nove možnosti za agresijo, novi dejavniki stresa povzročajo duševno zlorabo in ustrahovanje postaja običajno.

Za takšne sodobne pojave so občutljiva zlasti mala in srednje velika podjetja, razen če so ti pojavi omejeni s protiukrepi, obveščanjem, nadzorom in usposabljanjem. Zato je ta resolucija bolj pomembna, kot se verjetno priznava. Čestitam poročevalki.

 
  
MPphoto
 
 

  Paul Rübig (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, zdravje na delovnem mestu je treba prednostno obravnavati. Ukrepi so potrebni tudi za naš parlament v Bruslju in Strasbourgu. Samo temperatura prostora v tej sejni sobi je že skoraj tveganje za zdravje. Vendar verjamem, da ima dober zgled velik vpliv.

Pred nekaj meseci sem bil v hotelu v Grčiji, kjer je pustošil gozdni požar, in moram reči, da je bil hotel, tipično malo ali srednje veliko podjetje, na ta dogodek zelo zgledno pripravljen. Če ne bi bili vsi varnostni ukrepi popolno načrtovani in dobro organizirani ter ljudje ne bi bili ustrezno izurjeni, jih verjetno veliko ne bi preživelo. Zato menim, da je takšen učni proces, ki ga je omenil gospod Ettl, to usposabljanje in priprava na izredne razmere, zelo pomemben. Pri tem bi lahko bili koristni tudi sistemi spodbud, v skladu s katerimi bi na primer zavarovalnice omogočile ugodnejše premije za podjetja, ki imajo usposobljeno osebje, in sheme socialnega zavarovanja bi lahko vključevale ponudbo ustreznih programov usposabljanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE). – (SK) Kot poslanec Evropskega parlamenta in zdravnik pozdravljam načrt Komisije za zmanjšanje števila nesreč pri delu v Evropski uniji za povprečno 25 % in se zavedam, da je treba učinkovitejše ukrepe izvajati v vseh državah članicah, ki se med seboj zelo razlikujejo.

Poleg sektorjev, kot je kovinarstvo, gradbeništvo, elektroinštalaterstvo ali gozdarstvo, opozarjam tudi na zelo tvegana delovna mesta zdravnikov in zdravstvenih delavcev, ki so pri svojem delu izpostavljeni velikemu tveganju za okužbo, aidsu, tuberkulozi, hepatitisu in veliko drugim okužbam. Poleg tega mi je žal, da zmanjšanje števila poškodb pri delu in poklicnih bolezni ni vključevalo na primer delavcev migrantov, delavcev za določen čas, nizko kvalificiranih delavcev in žensk v nekaterih podjetjih, kot so mala in srednje velika podjetja.

Opozarjam na to, da v nekaterih državah uspešno izvajajo celovito rehabilitacijo po nesreči, ki je pogoj za uspešno vrnitev na trg dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE) – (RO) Kot poročevalka odbora za industrijo, raziskave in energetiko za ta dokument sem pozvala k dejavnemu spodbujanju sodelovanja evropskih sindikatov, Komisijo pa sem pozvala, naj predlaga pravni okvir, ki bo socialne partnerje spodbujal k vključevanju v čezmejna pogajanja za sklenitev kolektivnih pogodb.

Evropska komisija in države članice bi lahko zagotovile finančna sredstva za usposabljanje predstavnikov delavcev, ki bi ščitili in pospeševali pravice delavcev do varnosti in zdravja na delovnem mestu.

Poleg tega smo pozvali vse države članice, naj podpišejo in ratificirajo konvencijo ZN o zaščiti delavcev migrantov in njihovih družin ter naj uskladijo boljši dostop do usposabljanja zlasti za delavce s krajšim delovnim časom in pogodbene delavce, da jim omogočijo, da si zagotovijo bolj stabilno zaposlitev.

Menim, da morajo države članice izvajati ukrep, ki bo zagotovil, da se težko ali nevarno delo prizna kot tako in da se upošteva pri socialni zaščiti zadevne osebe med zaposlitvijo in po upokojitvi.

 
  
MPphoto
 
 

  Monica Maria Iacob-Ridzi (PPE-DE). – (RO) Evropska strategija o zdravju in varnosti pri delu je dobrodošla pobuda Evropske komisije. Vendar menim, da bi bilo treba preučiti še dodatne vidike. Kot je zelo ustrezno opozoril eden od prejšnjih govornikov, moramo upoštevati poseben položaj priseljencev na evropskem trgu dela.

Zadnja študija Evropske komisije kaže, da so priseljenci bistveno bolj ogroženi, kar zadeva zdravje in varnost pri delu. Razlog za to je pogostost nezakonitega dela, na to pa vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so: nepoznavanje socialnih ugodnosti in pravic iz pokojninskega zavarovanja v državah članicah ter težave pri čezmejni uporabi zdravstvenega zavarovanja.

Za te zadeve je pristojna Skupnost in Komisija mora natančno spremljati uporabo evropske zakonodaje, da se izboljša negotov položaj priseljencev.

Poleg tega bi lahko evropska sredstva uporabili za usposabljanje dodatnih inšpektorjev za delo, ki bi ugotavljali neizpolnjevanje zdravstvenih in varnostnih predpisov na delovnem mestu.

 
  
MPphoto
 
 

  Stephen Hughes (PSE). – Gospa predsednica, kot odgovorna oseba za pripravo poročila o poškodbah z injekcijskimi iglami iz leta 2006 bi rad povedal kaj več o tej temi. Sprašujem se, ali se gospod komisar strinja z mano, da mora Komisija hitro ukrepati, ko se ugotovi tveganje, ki ga je treba obravnavati na evropski ravni.

Če se strinja, me zanima, ali lahko pojasni, zakaj je Komisija potrebovala celo leto za vodenje in oceno prvega kroga posvetovanja s socialnimi partnerji o poškodbah z injekcijskimi iglami, čeprav je pri tem posvetovanju prejela le 10 odgovorov.

Poleg tega se sprašujem, ali nam lahko zagotovi, da bo delo na tem področju v naslednjem letu potekalo hitreje. Z injekcijskimi iglami se vsako leto poškoduje milijon delavcev. To pomeni, da se je od trenutka, ko je Parlament končal delo v zvezi s poročilom, z injekcijsko iglo poškodovalo približno milijon in pol delavcev. Ali lahko delo Komisije v prihodnje poteka hitreje?

 
  
MPphoto
 
 

  Stavros Dimas, komisar. − (EL) Gospa predsednica, zahvaljujem se vsem govornikom za zelo pozitivne prispevke.

Vsaka nesreča, vsaka poškodba in vsaka smrt pri delu, kot so se zgodile lani decembra v Torinu v Italiji, nas spomni, da moramo na področju zaščite evropskih delavcev in delavk narediti več. Spomni nas, da moramo narediti več, če želimo doseči naš končni cilj: da bo delo v Evropi varnejše.

Nova strategija je namenjena prav zmanjšanju sedanje nesprejemljive stopnje nesreč pri delu in poklicnih bolezni.

Poudaril bi, da bi lahko glede na razpoložljive človeške vire rekli, da bo sedanja razporeditev osebja oddelkom Komisije omogočala, da na tem področju ustrezno izvajajo svoje naloge. V okviru skupne razporeditve človeških virov, dodeljenih za zaposlovanje in socialne zadeve, bo Komisija stalno ocenjevala delovno obremenitev na posameznih specializiranih področjih in v skladu s tem dodeljevala osebje.

Glede poškodb z injekcijskimi iglami naj omenim le, da pripravljamo predlog spremembe direktive, ki ga bomo predložili leta 2008.

Ponovno se zahvaljujem temu parlamentu za razpravo in sprejetje poročila gospe Willmott.

Ponovno smo bili priča trdni politični podpori Evropskega parlamenta načelu, da ostaneta zdravje in varnosti pri delu pomembna elementa našega dela, kar je pozitivno za gospodarstvo in zagotavlja, da se delavci po opravljenem delu vrnejo k svojim družinam živi in zdravi.

 
  
MPphoto
 
 

  Glenis Willmott, poročevalka. − Gospa predsednica, kolegom se zahvaljujem za pripombe, hkrati pa bi izpostavila le nekaj zadev.

Prvič, v zvezi z vprašanjem raka opozarjam, da je treba pregledati direktivo o rakotvornih snoveh, da se upoštevajo tehnični napredek in spremembe znanstvenih spoznanj na področju dela. Pomembno je, da se določijo učinkovite zavezujoče mejne vrednosti za rakotvorne in mutagene snovi ter snovi, strupene za razmnoževanje. Mejne vrednosti morajo temeljiti na znanstvenih dokazih, zato pozivam znanstveni odbor EU, da prednostno preuči kristalni kremen. Kolege pozivam, naj ne črtajo sklicevanja na to vprašanje in naj nasprotujejo predlogu spremembe 6.

Drugič, poročilo poziva k spremljanju nanotehnologije in oceni možnih tveganj za zdravje in v zvezi s tem pozivam kolege, naj nasprotujejo predlogu spremembe 5, s katerim bi se ta poziv črtal. Popolnoma priznavam prednosti, ki jih lahko ima nanotehnologija. Vendar hitra rast takšne tehnologije presega naše znanje o možnih poklicnih tveganjih za zdravje: delavci so lahko nanodelcem izpostavljeni z vdihavanjem, stikom s kožo ali zaužitjem in glede tega si ne moremo zatiskati oči ter zavračati raziskav in ocen, s katerimi bi ugotovili, ali obstaja kakršno koli tveganje.

Tretjič, ponovno pozivam Komisijo, naj predloži zakonodajno spremembo direktive o tveganjih zaradi bioloških dejavnikov pri delu in tako poskuša rešiti težavo glede poškodb z injekcijskimi iglami. To vprašanje je treba nujno obravnavati.

Kot sem že omenila, sta zdravje in varnost pri delu vključena v listino kot temeljna pravica. Potrebujemo odločno strategijo EU, ki bo to temeljno pravico podpirala in zagotavljala ustrezno zaščito delavcev v celotni Evropski uniji. Vsaka nesreča in vsaka z delom povezana bolezen je kršitev temeljnih pravic delavca.

Vsi se zavedamo, da sta dobro zdravje in varnost pri delu v gospodarskem interesu in za to obstajajo tudi utemeljeni poslovni razlogi, vendar je treba kot najpomembnejšo utemeljitev za zagotavljanje zdravja in varnosti na delovnem mestu šteti korist za zdravje ljudi in življenja, ki jih lahko rešimo. Kdo lahko temu nasprotuje, če pomislimo na eno življenje vsake tri minute in pol?

(Ploskanje.)

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica. – (EL) Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo danes, v torek 15. januarja 2008 ob 12.00.

Pisne izjave (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Najprej čestitam Evropski komisiji za strategijo Skupnosti 2007–2012 za zdravje in varnost pri delu in za delo, ki ga je opravil naš parlamentarni odbor. Vsako leto skoraj 500 000 ljudi umre ali postane trajnih invalidov zaradi z delom povezanih razlogov, zato moramo pozdraviti cilj Evropske komisije, da se število z delom povezanih nesreč v EU zmanjša za povprečno 25 %. Podpiram zamisel, da postane evropska agencija za varnost in zdravje pri delu v Bilbau v Španiji bolj dejavna. V zvezi s tem in na splošno tudi v zvezi z razvojem socialne Evrope obžalujem, da niti poročilo niti sporočilo Evropske komisije ne poudarja, kako pomembno je podpreti socialne partnerje; vedno moramo imeti v mislih, da so za to v skladu z veljavnimi pogodbami, od člena 137 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) (kar je potrjeno v lizbonski pogodbi, ki je v postopku ratifikacije), na voljo zakonodajni instrumenti, ki spodbujajo razvoj evropskega socialnega prava.

 
Zadnja posodobitev: 9. oktober 2008Pravno obvestilo