Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2002/0222(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0504/2007

Predložena besedila :

A6-0504/2007

Razprave :

PV 15/01/2008 - 7
CRE 15/01/2008 - 7

Glasovanja :

PV 16/01/2008 - 4.2
PV 16/01/2008 - 4.4
CRE 16/01/2008 - 4.2
CRE 16/01/2008 - 4.4
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0011

Razprave
Torek, 15. januar 2008 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

7. Potrošniški krediti (razprava)
PV
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Naslednja točka je priporočilo za drugo obravnavo o poročilu o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS, ki ga je v imenu odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov pripravil Kurt Lechner (09948/2/2007 – C6-0315/2007 – 2002/0222 (COD)) (A6-0504/2007).

 
  
MPphoto
 
 

  Kurt Lechner, poročevalec. − (DE) Gospod predsednik, gospa komisarka Kuneva, gospe in gospodje, najem posojila se popolnoma razlikuje od nakupa blaga. Takšen posel je bistveno bolj pravno zapleten in uveljavljene nacionalne prakse financiranja in pravne tradicije so precej bolj pomembne. Zato je pri vprašanjih glede potrošniških posojil pogosto ključno javno zaupanje. Na tej podlagi je uskladitev zakonodaje o potrošniških posojilih omejena ter mora biti pazljiva in postopna.

Potrošnik mora kot šibkejša pogodbena stranka biti pravno zaščiten, hkrati pa morajo vodilna načela na tem področju, kot veljajo pri obligacijskem pravu na splošno, biti svoboda sklepanja pogodb in osebna odgovornost odraslih, ne pa predpisovanje in paternalizem. Nacionalnim zakonodajalcem je treba v ustreznem obsegu omogočiti, da v svoji državi po lastni presoji prožno zagotavljajo varstvo potrošnikov in da se hitro odzovejo na nevarne nove dogodke na področju varstva potrošnikov. Dejanskega varstva potrošnikov ne more zagotoviti le sklop pravnih določb. Nujno bi bilo treba izvesti ocene učinka, ker potrošniška posojila vplivajo na več sto milijonov ljudi. Zakonodaja mora temeljiti na tipičnih potekih dogodkov in ne na izjemah.

V zvezi s tem se moram najprej zahvaliti celotnemu Evropskemu parlamentu, da je zavrnil popolnoma nesprejemljiv prvi predlog Komisije ter ga na prvi obravnavi znatno in odločno spremenil. Drugič, iskreno pozdravljam novi pristop Komisije, ki ga je uporabila v spremenjenem predlogu iz leta 2005 in v skladu s katerim se na koncu uskladijo le posamezni temeljni elementi.

Vendar moram grajati skupno stališče Sveta. Namesto da bi se predstavniki držav članic usmerili v preudarno izvedljivo evropsko rešitev, so uvedli nekatera svoja pravila, ki so jih potem v kompromisu zagovarjali in na dolgo razlagali. Zato imamo zdaj sklop določb, ki povzročajo bistveno preveč birokracije, kar pa za potrošnike ni dobro. Zasičenost z informacijami potrošnikom ne pomaga, ampak povzroča velike dodatne stroške, ki imajo nesorazmerno velik vpliv na majhne kreditne zneske.

Zato sem si od vsega začetka prizadeval, da bi poenotili pravila in zagotovili nacionalnim zakonodajalcem več manevrskega prostora. V zvezi s tem se zahvaljujem kolegom, ker je bilo celotno glasovanje v odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov usmerjeno v ta cilj, tako kot se zdi za vse odločitve v tem parlamentu.

Navedel bi le dva ključna primera, in sicer bistvene izboljšave in omejitve glede možnosti prekoračitve ter nastajajočo ureditev glede člena 16 v zvezi z nadomestilom za predčasno odplačilo. Vendar kljub tem izboljšavam menim, da je velika večina pripravljena iti le do pol poti, na kar delno vplivata dejstvo, da Svet ni dosegel soglasja, in želja, da se ta zakonodajni projekt konča. Kljub temu menim, da so dodatne izboljšave nujno potrebne, če želimo, da bo predlog v celoti ocenjen pozitivno.

Omenil bi še dve vprašanji, ki se mi zdita pomembni, in vas ponovno pozval k sprejetju. Prvič, mejno vrednost, pri kateri se začne direktiva uporabljati, je treba povečati na 500 EUR. Zavedam se, da se vrednost tega zneska v Evropi razlikuje. Vendar pri tem ne gre za to, da se direktiva uporablja šele od mejne vrednosti 500 EUR, ampak da bi morali nacionalni zakonodajalci ohraniti možnost, da uporabijo svoje določbe od prvega eura in da njihovo ukrepanje ni omejeno na 500 EUR ali več.

Drugič, potrošnikom je treba omogočiti, da zavrnejo predpisana pojasnila o predpogodbenih informacijah, ker lahko takšna pojasnila med drugim ovirajo notranji trg. Menim, da bi potrošniku moral zadostovati izvod pogodbenih pogojev, ki bi ga dobil vnaprej, da se izpolni zahteva o predpogodbenih informacijah, kar je sicer vključila tudi Komisija v svoj predlog. S tem bi omejili ogromno količino administrativnega dela.

Če teh sprememb ne bomo sprejeli, se bojim, da ne bomo dosegli želenih ciljev direktive, predvsem da bi odprli enotni trg za potrošnike v Evropi ter jim dali na voljo različne proizvode in možnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Meglena Kuneva, komisarka. − Gospod predsednik, glasovanje o direktivi o potrošniških kreditih na seji Parlamenta v sredo je zelo pomemben trenutek za 500 milijonov potrošnikov v Evropi.

Neposredno bo namreč vplivalo na življenje veliko ljudi, z njim pa sta povezani dve zelo pomembni vprašanji. Pri prvem gre za to, da se bodo lahko potrošniki zavestno odločali o najemu posojil za plačilo družinske poroke, pralnega stroja, novega avtomobila ali drugih stvari, ki jih potrebujejo v življenju.

Drugič, potrošniki bodo imeli večjo izbiro in trg bo postal bolj konkurenčen. To glasovanje je zelo pomembno tudi za podjetja, saj je povezano z vzpostavitvijo enotnega in preprostega okvira pravil, ki bankam in drugim dajalcem kreditov omogoča lažje čezmejno poslovanje.

To priložnost za napredek moramo izkoristiti, saj je jasno, da sedanja ureditev ni uspešna. To kažejo tudi številke. Povprečna obrestna mera pri potrošniških posojilih se v Evropi razlikuje in znaša od približno 6 % na Finskem, ki je najcenejša država članica, do več kot 12 % na Portugalskem. Stroški posojila v Italiji so približno 9,4 %, na Irskem pa približno 6,8 %.

Evropski trg s potrošniškimi posojili je razdrobljen na 27 „majhnih trgov“ in na evropskem kreditnem trgu, vrednem 800 milijard EUR, neposredne čezmejne finančne storitve zajemajo le neznaten 1-odstotni delež vseh kreditnih poslov na daljavo.

Notranji trg očitno ne deluje. Konkurence na ravni EU očitno ni. Zato potrošniki ne morejo izbirati in se odločati med konkurenčnejšimi ponudbami, konkurenčnim podjetjem pa je onemogočen dostop do novih trgov.

Direktiva o potrošniških posojilih je nujna, da se začne izkoriščati potencial notranjega trga, spodbudi konkurenca in poveča izbira. Direktiva o potrošniških posojilih ima dva glavna cilja: določiti standarde, tj. primerljive informacije, za potrošnike, da se bodo lahko zavestno odločali, in zagotoviti enoten sklop standardov za podjetja, da bodo lahko ponudila konkurenčna posojila v drugih državah.

Direktiva o potrošniških posojilih obravnava zlasti preglednost in pravice potrošnikov. Opozorila bom le na nekaj pomembnih splošnih elementov, ki jih določa. V zvezi z oglaševanjem potrošniških posojil: če je v oglasu za posojilo naveden znesek, bo treba v celotni Evropski uniji obvezno zagotoviti enak standardni seznam bistvenih informacij.

Najpomembneje je, da se bo v celotni Evropski uniji prvič uporabljal enak način izračunavanja efektivne obrestne mere. To je zelo pomemben napredek, saj bodo lahko potrošniki na podlagi enega zneska ugotovili realen strošek posojila.

V zvezi s predpogodbenimi informacijami: informacije, ki jih o kreditnih ponudbah prejmejo potrošniki, bodo v EU navedene na enakem obrazcu o standardnih informacijah o potrošniškem posojilu in zagotovljena bodo vsa bistvena dejstva in zneski od obrestnih mer do informacij o stroških in povezanih zavarovanjih. Zato bodo lahko potrošniki neposredno primerjali različne ponudbe v standardizirani in primerljivi obliki.

V direktivi sta določeni tudi osnovni pravici potrošnikov. Po sklenitvi kreditne pogodbe bodo lahko potrošniki odstopili od posojila brez navedbe razloga in brezplačno. Ta pravica, ki je novost v skoraj polovici držav članic, se bo uporabljala za vsa potrošniška posojila v Evropski uniji.

Direktiva o potrošniških posojilih potrjuje tudi pravico potrošnika do zamenjave, kar mora biti zelo trdna politična smernica tudi na drugih področjih. Pravica do zamenjave v povezavi s pravico do predčasnega odplačila: to je za Komisijo izjemno pomembno vprašanje, saj mora bankam zagotoviti pravično nadomestilo in hkrati zaščititi pravico potrošnika do svobodne izbire in sklenitve pogodbe na podlagi konkurenčnejše ponudbe na trgu. Ta naloga je bistvena, če želimo zagotoviti močno konkurenco.

Popolnoma priznavam, da usklajevanje zakonodaje na tako občutljivem področju ni preprosto, vendar sem prepričana, da trge sestavljajo ljudje in da je treba trge oblikovati tako, da delujejo za ljudi, poleg tega verjamem, da si v Evropi prizadevamo, da bi bili na trgu najpomembnejši ljudje, da bi jim omogočili izbiro, da bi podjetjem omogočili konkurenco in bi evropski trg deloval za potrošnike.

Poudarila bi, da smisel v sodobnem svetu ni nasprotje med potrošniki in podjetji, ampak vzpostavitev zdravih trgov, na katerih lahko potrošniki izbirajo in podjetja konkurirajo.

Menim, da so predlogi sprememb, ki sta jih predložili skupini PSE in ALDE in s katerimi se je Svet strinjal, pravičen in razumen kompromis.

Po mojem mnenju je ta možnost najboljša in najugodnejša za potrošnike in ponudnike finančnih storitev. Menim, da pomeni glas za ta kompromisni paket podporo konkurenčnim trgom, jasnim informacijam in bolj zavestnim odločitvam potrošnikov.

Glede potrošniške razsežnosti finančnih storitev je to šele skromen začetek, ki ga je treba bistveno nadgraditi. Zato želim poslance spomniti, da neposredno izražate voljo v imenu evropskih državljanov, da ste se toliko let borili za stvari, ki so ljudem v njihovem vsakodnevnem življenju dejansko pomembne.

Zato moramo danes z glasovanjem podpreti dogovor o posojilnih pravilih, ki bodo državljanom Evrope, kjer živijo, zagotavljala resnično dodano vrednost, in jasno pokazati pripravljenost Evrope, da se zdaj resnično posveti delu na tem področju, ki bistveno vpliva na naše državljane ter velika in manjša podjetja.

 
  
MPphoto
 
 

  Malcolm Harbour, v imenu skupine PPE-DE. – Gospod predsednik, najprej se moram poročevalcu naše skupine gospodu Lechnerju zahvaliti za obsežno delo in izraziti priznanje tudi Komisiji in Svetu za sodelovanje pri precej dolgotrajni pripravi zahtevnega in včasih spornega predloga, kot je omenila gospa komisarka.

Popolnoma se strinjam z gospo komisarko, da gre v tem primeru za zelo pomemben predlog za evropske potrošnike na notranjem trgu. Potrošniško posojilo je dejansko zelo pomemben mehanizem za vključitev potrošnikov na trg. Želimo uspešen in inovativen trg ter podjetja, ki dejavno ponujajo različne proizvode in storitve, prilagojene potrebam potrošnikov, ki želijo kupiti posebne izdelke, proizvode ali storitve.

Predvsem pa želimo imeti urejen trg, na katerega potrošniki vstopajo z zaupanjem in pri tem vedo, da bodo imeli dostop do informacij in jasnih pogodbenih pogojev, ki jim zagotavljajo zaščito. Na področju finančnih storitev je jasno, da dobra ureditev spodbuja dejavnosti na trgu, kar je tudi cilj, ki smo ga poskušali v tem procesu doseči. Vendar nas je pri pripravi te direktive oviralo dejstvo, da je trg potrošniških posojil v Evropski uniji na zelo različnih razvojnih stopnjah: v veliko državah, tudi v moji državi, je ureditev že vzpostavljena. Prvotna zamisel o največji možni uskladitvi bi pomenila, da bi bili potrošniki v teh državah prikrajšani, zato smo si prizadevali zlasti za to, da bi našli pravo ravnovesje.

Popravil bi rad le vtis, ki je morda nenamerno nastal na podlagi navedb gospe Kuneve: ta skupina podpira paket predloženih kompromisnih predlogov sprememb, razen enega od njih. Vložili smo iste predloge sprememb, tako da je to soglasno stališče v Parlamentu. Mislim, da je ostal odprt en vidik, o katerem še razpravljamo, vendar sem prepričan, da se bomo dogovorili in tako pripravili dober in pomemben paket. Pomembno pa je, da še naprej spremljamo spreminjanje tega trga, zagotavljamo, da se razvija odgovorno, in obravnavamo nekatere težave, ki lahko nastanejo zaradi njegovega spreminjanja in razvoja. Prepričan sem, da bo Parlament izpolnil svojo odgovornost in bomo jutri dobili dober paket.

 
  
MPphoto
 
 

  Arlene McCarthy, v imenu skupine PSE. – Gospod predsednik, odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov ter pred tem odbor za pravne zadeve sta vedno priznavala prednosti, ki jih lahko razvoj notranjega trga in potrošniških posojil ima za podjetja in potrošnike. Sodelovala sem pri pripravi te zakonodaje in upam, da bom jutri sodelovala tudi pri končnem sprejetju te nove pridobitve na področju potrošniških posojil.

V zadnjih petih letih razprave so se pokazale temeljne razlike med Komisijo in Parlamentom ter še natančneje med državami članicami glede najboljšega načina, na katerega lahko takšen razvoj dosežemo, in prepričana sem, da se lahko iz tega marsikaj naučimo. Za vse predloge, vključno s spremenjenim predlogom Komisije, je treba izvesti temeljito oceno učinka, da bodo lahko vse strani in zainteresirane stranke ocenile prednosti predlogov ter da se spodbudi zaupanje potrošnikov in podjetij.

Žal za to ni bila pripravljena niti Komisija niti Svet. Vendar je naša današnja naloga obravnavati novo besedilo, ki pomeni bistveno izboljšavo prvotnega predloga. Obravnava zlasti najpomembnejše elemente in sestavine za začetek odpiranja trga in varstvo potrošnikov. Prednosti novega predloga vključujejo možnost, da potrošniki primerjajo kreditne ponudbe, obveznost posojilodajalcev, da ocenijo kreditno sposobnost potrošnika, kar bo pomemben element pri boju proti dolgovom v EU, in obveznost posojilodajalcev, da zagotovijo razlage, zaradi naših predlogov sprememb pa bodo morali vsi dajalci posojil zagotavljati podrobne in standardne informacije v poenostavljeni obliki.

Pozdravljam dejstvo, da sta določeni pravica do odstopa od pogodbe v 14 dneh in pravica do predčasnega odplačila, ki povečujeta zaupanje potrošnikov in jih spodbujata, da iščejo kreditne ponudbe na tujih trgih. Vendar bistvo teh sprememb ni le odpiranje trga, ta zakonodaja je še pomembnejša, ker smo dosegli prosti pretok delavcev in oseb v 27 državah članicah EU. Na primer poljski inštalater vodovodnih naprav, ki dela v Franciji ali Nemčiji in tam najame posojilo pri kreditni instituciji, lahko zdaj primerja različne ponudbe glede na efektivno obrestno mero, saj ima na voljo standardne informacije, na podlagi katerih se lahko ustrezno odloči.

Končno, pozdravljam dejstvo, da je Komisija iz te zakonodaje izvzela kreditne zadruge in tako preprečila, da bi se povečala upravna obremenitev malih izvajalcev storitev v Skupnosti. Pozdravljam tudi prožnost, ki so jo pridobile države članice. Ta na primer omogoča ohranitev visoke stopnje varstva potrošnikov v Združenem kraljestvu, kjer bo še naprej veljala pravica do skupne in solidarne odgovornosti za kreditne kartice. Zato menim, da ta predlog zagotavlja dovolj prožnosti, da je lahko uspešen, in pozivam poslance, naj ga podprejo.

Vendar kot predsednica odbora menim, da naše delo še ni končano ...

(Predsednik je prekinil govornico.)

 
  
MPphoto
 
 

  Diana Wallis, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, v takšnem času si običajno zaželimo vse najboljše v novem letu. Vendar se je to novo leto v Združenem kraljestvu in drugod po svetu poročalo predvsem o zaskrbljenosti zaradi gospodarstva in zlasti potrošniških posojil. Pri tem ne gre le za običajno pobožično potrtost, saj se vsi zavedamo, da je zadeva resnejša. Posojila bodo tudi v bližnji prihodnosti zahtevno vprašanje za posojilodajalce in posojilojemalce.

Kot zakonodajalci se moramo soočiti s svetovno upočasnitvijo in ukrepati. Spodbuditi moramo trg finančnih storitev v EU in hkrati zagotoviti, da imajo naši potrošniki na voljo vse informacije in primerjave, da se lahko razumno in zavestno odločijo. Veliko poslancev in zlasti članov odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov je zadnjih nekaj let sodelovalo pri parlamentarni preiskavi o propadu britanske zavarovalnice Equitable Life. Vemo, s kakšnimi posledicami se mora spoprijeti potrošnik na področju finančnih storitev zaradi napačne čezmejne regulativne ureditve. V tem primeru je zlasti glede na sedanje stanje v svetu takšna ureditev nujna in zagotoviti moramo, da bo pravilna.

K temu lahko prispeva ta direktiva. V tem težkem obdobju lahko pomaga evropskemu trgu finančnih storitev ter lahko okrepi naše potrošnike in jim pomaga pri najemu konkurenčnega posojila. Moja skupina se je pridružila in skupaj s skupino PSE predložila paket, za katerega upamo, da bo sprejet. Zdi se nam, da po sedmih letih pogajanj in pripravljanja osnutkov na koncu ostaja odprto vprašanje ene same besede v enem samem členu. Zato bi bilo za ta parlament in evropske institucije obžalovanja vredno, če ne bomo mogli preseči teh nesoglasij in sprejeti te direktive, ki naj bi na evropskem trgu zagotovila vse ugodnosti, ki so bile izpostavljene.

 
  
MPphoto
 
 

  Eoin Ryan, v imenu skupine UEN. – Strinjam se s tem, da je treba posodobiti zakonodajo EU na tem področju. Zadnjo direktivo o tem vprašanju smo sprejeli leta 1987 in od takrat se je trg potrošniških posojil nedvomno bistveno spremenil.

Ta direktiva EU o potrošniških posojilih naj bi okrepila konkurenco na trgu potrošniških posojil, vrednem 800 milijard EUR. Zagotovila bo pravno varnost potrošnikov, kar je bistveno, če želimo, da potrošniki primerjajo cene in poskušajo najti proizvod, ki jim najbolj ustreza. Poleg tega bo prispevala h konkurenci med podjetji. Če pogledamo razlike med stroški posojil v Evropi, ki se po posameznih državah gibajo od 6 % do 12 %, je skrajni čas, da se izboljša ponudba za potrošnike.

Nova pravila bodo prispevala k preglednejšemu trgu za potrošnike in konkurenčna podjetja. Najpomembnejši učinek te direktive bo zagotovitev primerljivih in standardnih informacij za potrošnike, ki najamejo posojilo, v celotni Evropski uniji. Informacije, ki jih prejmejo potrošniki pri kreditnih ponudbah, kot so obrestne mere, število in pogostost plačil, morajo biti navedene na novem obrazcu o informacijah o evropskem posojilu, ki se bo uporabljal za celotno EU.

Zato pozdravljam takšen napredek. Menim, da sta zaupanje potrošnikov in pravna varnost na tem področju izjemno pomembna, vendar sem prepričan, da se bo s tem povečala konkurenca na tem področju in bodo, kot je bilo omenjeno, na koncu imeli potrošniki več izbire ter da bo ta direktiva zelo pozitivna za potrošnike.

 
  
MPphoto
 
 

  Heide Rühle, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, žal moramo jutri sprejeti direktivo, ki ne izpolnjuje našega merila glede boljšega urejanja. Ocena učinka ni bila izvedena, čeprav gre za povsem nov predlog, kljub vmesni širitvi EU na 12 novih držav članic, kljub velikim razlikam med državami članicami glede praks financiranja in regulativnih sistemov in kljub socialnim razlikam v državah članicah.

Namesto popolne uskladitve je bilo treba državam članicam nujno omogočiti večjo svobodo. Države članice se lahko zdaj precej drugače in hitreje odzivajo na različne nove modele, ki vsak dan nastajajo na trgu. Poleg tega so bolje opremljene za odziv na finančne krize. Zadeve lahko uredijo v krajšem času, kot ga potrebuje Evropska unija.

Zato bi bilo smiselno, da bi se pri tej temi omejili na čim manjšo uskladitev, namesto da poskušamo uskladiti čim več vprašanj. Prav to je razlog naše kritike te potrošniške direktive. Poleg tega obžalujemo dejstvo, da je bilo treba sprejeti veliko klavzul o izvzetju, da bi lahko pridobili podporo vseh držav članic. Žal se s tem trdnost določb ni izboljšala.

Kljub temu je določena izjema, ki jo podpiramo in je povezana s posojili za obnovo. Glede na velike izzive zaradi podnebnih sprememb je treba iz tega predloga nujno izvzeti posojila za obnovo, zavarovana s hipoteko, ki niso nikakor povezana s potrošniškimi posojili, ampak bi jih bilo treba obravnavati kot hipotekarna posojila.

 
  
MPphoto
 
 

  Eva-Britt Svensson, v imenu skupine GUE/NGL. (SV) Gospod predsednik, pri določitvi pravil o tem, kako se sestavi sporazum med strankama, je treba vsekakor od začetka upoštevati, ali imata stranki enak položaj oziroma ali ima ena od strank prednost pred drugo. Če ima ena stranka prednost, je treba to dejstvo upoštevati pri načinu priprave sporazuma, poleg tega je treba določiti pravilo, ki okrepi položaj šibkejše stranke.

Pri potrošniških posojilih, o katerih razpravljamo zdaj, je v slabšem položaju oseba, ki potrebuje posojilo. Žal niti poročevalec niti kompromisni predlog ne upoštevata dovolj te odgovornosti, pravic potrošnikov in varstva potrošnikov. To dejstvo je zaskrbljujoče zlasti, ker se za najem posojila vedno zanimajo ljudje z najmanj finančnimi sredstvi.

Poleg tega moram omeniti, da kljub dejstvu, da smo sprejeli odločitev o vključevanju načela enakosti spolov v vse dejavnosti Parlamenta, ni bila izvedena analiza te direktive glede na spol, čeprav vemo, da se v past dolgov ujame zlasti veliko žensk z najnižjimi plačami. Vztrajam pri tem, da je treba določiti zgornjo mejo nadomestila, ki ga je treba plačati pri predčasnem odplačilu posojila. Prepričana sem tudi, da je tridnevno obdobje, v katerem se lahko posojilojemalec premisli, bistveno prekratko. Poleg tega zagovarjam čim manjše usklajevanje in ne čim večjega usklajevanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Godfrey Bloom, v imenu skupine IND/DEM. – Gospod predsednik, o tej temi bi izrazil tudi svoje mnenje. Čeprav se večino svojega življenja nisem ukvarjal z majhnimi bančnimi posli, ampak z bančnimi posli za velike komitente, moram reči, da po mojem mnenju politiki ne bi smeli priti med potrošnika ali posojilodajalca in posojilojemalca. Kljub izkušnjam si ne morem niti predstavljati, da bi to vprašanje poskusili urediti s predpisi. Če pogledam na seznam članov tega odbora in tega parlamenta, ne vidim prav veliko izkušenj, zato v tem primeru slepec vodi slepca. Menim, da je razprava na tem mestu, kjer ni uspelo, da bi v skoraj 11 letih pregledali poslovanje, nekoliko nesmiselna.

Dejstvo, da lahko dejansko obstajajo pravila za Bukarešto, London in Pariz in tamkajšnje potrošnike, je popolnoma smešno. Mogoče lahko posvarim ljudi, na primer vlado Združenega kraljestva, da je reševanje bank v višini 50 % njihovih skupnih rezerv popolnoma zgrešeno.

Zato bi potrošnikom svetoval, naj denarja ne posojajo ali si ga izposojajo, vladam pa sporočil, da tisti, ki lahkomiselno ravnajo s svojim denarjem, kmalu ostanejo brez njega.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Schwab (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej se zahvaljujem poročevalcu in seveda gospe komisarki, ki je v tej zapleteni zadevi delovala zelo konstruktivno.

Gospa Wallis je omenila, da je ta dokumentacija, kot temu sam pravim, strašila po hodnikih Evropskega parlamenta in drugih evropskih institucij več kot sedem let, ki jih po mojem mnenju ne moremo označiti kot obdobja preglednega sprejemanja predpisov ali boljšega urejanja, ampak kot zmešnjavo, ki jo je doslej uspelo razplesti le nekaj poslancem v tem parlamentu.

Zato ne verjamem, da smo evropskim potrošnikom in državljanom, ki so bili priča temu prepiranju med državami članicami, naredili kakšno uslugo, če pa bo ta končen rezultat prispeval k večji preglednosti in bo potrošniku, ki na primer želi kupiti avto, omogočil, da se na podlagi prejetih informacij odloči med pogodbo za nakup na kredit in osebnim posojilom, bo to koristno.

Omenjeno je bilo, da je evropski kreditni trg vreden 800 milijard EUR ter da je razlika med najnižjimi in najvišjimi obrestnimi merami približno 6 %. Seveda je tu še veliko manevrskega prostora in upam, da bodo s tem kaj pridobili tudi potrošniki, čeprav so moji dvomi utemeljeni. Dejstvo je, da bo potrošnik, ki želi kupiti digitalni fotoaparat za 220 EUR in mora zato izpolniti obrazec o posojilu na desetih straneh, le težko razumel vsa tveganja, povezana s kreditnim poslom za 220 EUR.

Menim, da zato veliko stvari v tem paketu, katerih namen je sicer dober, povprečnemu ranljivemu potrošniku ne bo pomagalo, ampak bo zanj predstavljalo takšne težave, da se bo raje izognil nakupu na kredit, da mu ne bo treba izpolnjevati zastrašujočega kupa obrazcev. To je še vedno moje mnenje in upam, da bodo razlike med obrestnimi merami postale bolj pregledne za potrošnike in da bo to pozitivno, čeprav menim, da je bil postopek nesprejemljiv.

 
  
MPphoto
 
 

  Evelyne Gebhardt (PSE). – (DE) Gospod predsednik, gospa komisarka, menim, da moramo to temo pripeljati do konca, da bodo potrošniki in banke vedele, kaj bo v prihodnosti zanje veljalo in kaj ne.

Kompromis, ki smo ga dosegli prejšnji teden in so ga zdaj potrdili tudi liberalci, je po mojem mnenju popolnoma razumen ter pomeni sprejemljivo in potrošniku prijazno skupno rešitev. To je najpomembnejše.

Če dovolite, bi odgovorila gospodu Schwabu. Prvič, obrazec nima deset strani, in drugič, po mojem mnenju je splošni obrazec, v katerem je treba za potrošnika jasno in pregledno navesti skupni znesek posojila, trajanje pogodbe, pravila, ki urejajo pravico do odstopa, in efektivno obrestno mero, ki se lahko v vseh državah članicah izračuna na enaki podlagi, zelo dobra rešitev. To je preglednost, ki jo potrebujemo in o kateri bomo odločali na jutrišnjem glasovanju o predlogu spremembe 46. Upam, da nam bo uspelo takšno preglednost dejansko uresničiti.

Čeprav priznavam, da je poročevalec nedvomno vložil zelo veliko dela, naša skupina ne more sprejeti, da je ta parlament zašel in se zato zdi, da je Svet potrošniku bolj prijazen kot Evropski parlament. Moja skupina meni, da je takšen položaj preprosto nesprejemljiv, zato moramo pravično uravnotežiti pravico bank do poslovanja, ki je običajna za vsako tržno gospodarstvo, in potrebo po varstvu potrošnikov, da dobijo informacije, ki jih potrebujejo, da izberejo pravo obliko posojila in zavrnejo neugodne ponudbe. To je pravilna pot in za to se moramo jutri odločiti.

 
  
MPphoto
 
 

  Toine Manders (ALDE). – (NL) Gospod predsednik, najprej se zahvaljujem gospodu Lechnerju za pripravo poročila in konstruktivno sodelovanje. Zahvaljujem se tudi gospe komisarki in Svetu, saj so to bili precej dolgi tristranski pogovori. Žal nismo uspeli doseči kompromisa, čeprav smo bili zelo blizu, zato me veseli, da bomo v sredo zjutraj glasovali prav o tem kompromisu, pri čemer domnevam, da ga bomo dosegli.

Zakaj? Dejansko o njem razpravljamo že sedem let. Če želimo ohraniti politično verodostojnost na trgu in pri naših državljanih, pri potrošnikih in tudi na zadevnem področju in v gospodarski dejavnosti, moramo končno sprejeti odločitev. Kompromis vedno pomeni obojestransko popuščanje in vsekakor so vidiki, ki bi jih lahko izboljšali, vendar to velja za vse strani. Dejstvo je, da je kompromis kot mešanje vode in vina, pri katerem dobiš mešanico, s katero moraš biti zadovoljen.

Menim, da je ta načrt najboljši in najugodnejši za potrošnike in finančni sektor. Za to si moramo prizadevati, ker je najboljša in najugodnejša možnost za Evropo in notranji trg.

 
  
MPphoto
 
 

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, gospa komisarka, najprej čestitam poročevalcu za izjemno delo, pri katerem je nedvomno moral biti zelo potrpežljiv, vendar mu je lahko v veliko zadovoljstvo. To poročilo lahko brez dvoma uvrstimo med najbolj sporne in najtežje kompromise. Njegov cilj je uskladitev različnih predpisov v različnih državah EU, ki se med seboj dejansko zelo razlikujejo, zakonodajo na tem področju pa nadzorujejo zlasti države članice.

Uskladitev na tem področju je preprosto nemogoča. Poskušamo lahko le delno zbližati zahteve, kar je tudi povzročilo velike težave, kot smo lahko opazili v zadnjih nekaj mesecih. Strinjam se s pristopom poročevalca, v skladu s katerim moramo na tako zahtevnem področju, kot je to, dati državam članicam čim več svobode. Zdi se, da je to edina smiselna rešitev, ki omogoča, da bodo tako zapleteno in pomembno poročilo sprejele vse zainteresirane strani.

Zdi se, da je besedilo v sedanji obliki poenostavljeno. Pri celotnem delu, povezanem s tem poročilom, je mogoče opaziti, da ni bila izvedena analiza vplivov, ki bi vsekakor prispevala k večji kakovosti poročila. Vendar se mi na splošno zdi ta osnutek ustrezen. Jasno je, da je ta različica še vedno nepopolna, vendar je bila prilagojena sedanjim okoliščinam v državah članicah. S tem predlogom bodo odpravljene finančne in upravne obremenitve potrošnikov in menim, da bomo dobili pomembne določbe, ki bodo varovale potrošnika in zagotavljale, da bo lažje najel posojilo. Eden od najkoristnejših predlogov je uvedba primerjav.

 
  
MPphoto
 
 

  Mia De Vits (PSE). – (NL) Gospod predsednik, gospe in gospodje, žal ne morem biti nad tem besedilom tako navdušena kot vi. Sprejeti so pomembni ukrepi, vendar to besedilo ne izpolnjuje cilja, v skladu s katerim naj bi oblikovali usklajen okvir, ki ga v več točkah, ki so po našem mnenju bistvene, nismo dosegli.

Naj pojasnim. Dve točki sta po mnenju naše delegacije še vedno težavni ali zelo težavni. Paket o predpogodbenih informacijah je uveljavljen in usklajen, kar je pozitivno. Vendar to dejstvo razvrednotijo različne formule, ki so dovoljene za efektivno obrestno mero za najem posojila. Zato me zanima, kako bodo lahko potrošniki te različne formule objektivno primerjali.

Drugič, v primeru Belgije, od koder prihajam, se bo položaj potrošnikov verjetno poslabšal zaradi zahteve glede poizvedbe v zbirki podatkov, za banke pa podobne sankcije niso določene. Zaradi te zahteve bi se lahko dolgovi ljudi še povečali. Poleg tega menim, da je to zamujena priložnost tudi za banke. V tem primeru gre še vedno za nepotreben predpis.

 
  
MPphoto
 
 

  Wolf Klinz (ALDE). – (DE) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, pozdravljam dobronameren poskus Komisije za vzpostavitev delujočega notranjega trga, na katerem bodo potrošniki imeli večje pravice na področju potrošniških posojil. Vendar mora rezultat njenega prizadevanja upoštevati obljubo potrošnikom, da se jim glede na večjo konkurenco in manj birokracije omogočijo večja izbira in boljši pogoji. Glede na to zahtevo je končni osnutek direktive o potrošniških posojilih v zvezi z veliko vprašanji nezadovoljiv.

Prvič, predpisane standardne informacije na približno osmih straneh so preobsežne. Dvomim, da jih bodo potrošniki dejansko uporabljali, da bi izvedeli natančne pogoje. Dejansko se s tem znatno poveča birokracija, za kar bodo morali potrošniki na koncu plačati.

Drugič, določbe o predčasnem odplačilu posojila onemogočajo potrošnikom, da bi bili udeleženi pri izrednem dobičku, ki bi ga lahko dajalec posojila imel zaradi izboljšave obrestnih mer po datumu najema posojila.

Tretjič, z doseženim kompromisom bodo dejansko odpravljene možnosti prekoračitve, ki so v Nemčiji običajne in se pogosto uporabljajo. Javnost bo zaradi tega zelo razočarana in bo imela nov razlog za godrnjanje nad bruseljskim molohom. Pomembna je kakovost in ne količina.

 
  
MPphoto
 
 

  Zita Pleštinská (PPE-DE).(SK) Zahvaljujem se poročevalcu Kurtu Lechnerju za zahtevno delo, ki ga je opravil pri pripravi tega poročila. Z novimi predlogi sprememb mu je uspelo poenostaviti preveč zapleten in birokratski predlog Sveta.

Izkoristila bi priložnost, da v razpravi sodeluje gospa komisarka Kuneva, kar je pomembno za evropske potrošnike, in ponovno opozorila na pomen potrošniških organizacij, ki morajo imeti možnost, da imajo v vsaki državi članici vlogo, do katere so upravičene, in da jih Komisija ustrezno podpira. Za bolj kakovostno varstvo potrošnikov posamezni potrošniški subjekti potrebujejo dodatna finančna sredstva, da bodo lahko potrošnike izobraževali in jim ustrezno svetovali o potrošniških posojilih, zlasti najbolj ranljivim skupinam potrošnikov.

Gospa komisarka, čeprav ste dosegli velik in spodbuden napredek za skupine potrošnikov in je vaš prihod zelena luč varstvu potrošnikov, vas ponovno prosim za pomoč v letu 2008.

 
  
MPphoto
 
 

  Margarita Starkevičiūtė (ALDE). – (LT) Pozdravljam to direktivo, ker je korak v pravo smer. Vendar vas opozarjam, predvsem pa gospo komisarko, na člen 16. V moji državi potrošniki ne prejmejo nadomestila, če posojilo odplačajo predčasno. Ko bo ta člen začel veljati, bodo potrošniki dejansko plačali več. Skoraj ne verjamem, da to pomeni varstvo potrošnika. V členu naj bi bilo veliko pravnih varovalk, ki naj bi zagotovile, da potrošnikom tega ne bo treba plačati, vendar pravne varovalke pomenijo pravno igro in ne dejanskega gospodarstva. V dejanskem gospodarstvu velja, da bo potrošnik vedno plačal dajatev, če se mu dajatev lahko naloži. Zato vas pozivam, da poskrbite, da bo člen 16 bolje oblikovan, glede na to, da se v veliko državah takšna dajatev sploh ne uporablja.

 
  
MPphoto
 
 

  Piia-Noora Kauppi (PPE-DE). – Gospod predsednik, menim, da nam je v zadnjih pogajanjih uspelo doseči precej dober rezultat. Vendar pri tem nismo uspeli zadev poenostaviti. Po mojem mnenju se mora običajen potrošnik v Evropi prebiti skozi preveč informacij. Kadar člani Sveta in države članice zahtevajo več odstopanj od standardnih informacij, postane celotna direktiva bolj zapletena.

Menim, da bi morale standardne informacije biti dejansko standardne. V zvezi s tem bi morali zagotoviti enake pogoje za celotno EU. Z vsakim predlogom poslancev Parlamenta ali držav članic v Svetu, da bi morali imeti različna prilagoditvena pravila za države članice, postane zadeva bolj zapletena.

V celoti se strinjam s ciljem Komisije. Čeprav smo pri pogajanjih o kompromisnih predlogih sprememb verjetno na pravi poti, se moramo posvetiti vprašanju preprostosti, preden postane direktiva dokončna in bo na voljo potrošnikom.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Paul Gauzès (PPE-DE). – (FR) Gospod predsednik, kolegi, gospa komisarka, dovolite mi le nekaj pripomb.

Menim, da je za podobo našega parlamenta zelo dobro, da evropskim potrošnikom pokažemo zanimanje za varstvo njihovih koristi. Iz poročila gospoda Lechnerja je nedvomno mogoče opaziti, da je bilo opravljenega veliko dela, za kar mu čestitam, hkrati pa menim, da moramo na tej zadnji stopnji procesa doseči kompromis, na podlagi katerega bomo lahko pokazali, da je potrošnik za nas zelo pomemben. Težko bi sprejeli dejstvo, da bi bil na koncu Svet prikazan kot najboljši varuh potrošnikov.

Doseči moramo kompromis glede nekaj besed, ki nas razdvajajo, in se tako izogniti spravnemu postopku, ki po mojem mnenju ne bi bil koristen za nikogar. Izogniti se moramo tudi nazadovanju in upoštevati dejstvo, da za potrošnike v Franciji, tako kot v Litvi, niso določene finančne sankcije za predčasno odplačilo posojila. Potrošnikov ne smemo postaviti v slabši položaj v primerjavi s položajem, ki ga imajo sedaj v skladu z nacionalno zakonodajo.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Če ni več govornikov, poslance opozarjam, da lahko za besedo ponovno zaprosijo po postopku prijave k razpravi, če menijo, da svoje prve izjave niso končali.

 
  
MPphoto
 
 

  Meglena Kuneva, komisarka. − Gospod predsednik, tudi jaz se iskreno zahvaljujem poročevalcu gospodu Lechnerju in vsem poslancem za veliko pomembnih in razumnih pripomb.

Nekaj svojih opomb bi dodala le k nekaterim od njih. Menimo, da je mejna vrednost določena zelo previdno. Naš skupni cilj je, da se z direktivo ne zmanjša varstvo ranljivih potrošnikov. Zato smo določili mejno vrednost, pri kateri so upoštevani interesi novih držav članic in ki ne izključuje povprečnih posojil v EU-12.

Zelo velika prednost je po našem mnenju tudi obrazec o standardnih informacijah, ki ga je veliko od vas ocenilo kot enega od glavnih pozitivnih elementov direktive. To bo ena od najpomembnejših prednosti, ki potrošnikov ne bo postavila v slabši položaj, če jo uvedemo namesto izvoda pogodbe, ker potrošniki težko primerjajo izvode pogodb. Pogosto jih namreč težko razumejo, kar je pokazala tudi raziskava Eurobarometra.

Še nekaj bi dodala o popolni uskladitvi; pravzaprav bi poudarila, da gre za „usmerjeno“ popolno uskladitev. Popolna uskladitev je boljša od minimalne uskladitve, ki ste jo nekateri predlagali za razpravo tudi danes, ker je treba po našem mnenju zmanjšati ovire za vstop ponudnikov finančnih storitev na trg, to pa je tudi eden od najpomembnejših razlogov za nadaljnje obravnavanje tega predloga direktive. S tem moramo okrepiti zaupanje potrošnikov. Zato lahko to najbolje dosežemo z usmerjeno popolno uskladitvijo.

Komisija gospodu Harbourju ponovno zagotavlja, da bo zlasti spremljala trg. Moje službe so začele študijo, pri kateri zbirajo kazalce in podatke o sedanjem trgu. Čez nekaj let bomo uporabili iste kazalce in zbrali iste podatke, na podlagi katerih se bomo lahko odločili, kako ukrepati v prihodnje.

Na koncu lahko le ponovno poudarim, da spravni postopek po mojem mnenju ne bi prispeval k boljšemu kompromisu, kot ga obravnavate danes. Zato upam, da bo Parlamentu na jutrišnji drugi obravnavi uspelo sprejeti to besedilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Kurt Lechner, poročevalec. – (DE) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, med razpravo se je jasno pokazalo, da imamo skupni cilj. Odkrito lahko podprem zlasti uvodne pripombe gospe komisarke. Edino vprašanje, ki ostaja odprto, je, ali lahko predloženi osnutek dejansko izpolni naše skupne cilje. Menim, da je o tem vprašanju upravičenih več mnenj.

Enotna efektivna obrestna mera nedvomno pomeni napredek, enako tudi splošna enotna pravica do odstopa. Vendar moram ponovno poudariti, da k varstvu potrošnikov najbolj prispeva obravnavanje celotne slike, kot je ustrezno omenila gospa komisarka, ne pa dodajanje vseh določb, ki se uporabljajo kjer koli v Evropi. Več zakonskih določb ne izboljšuje varstva potrošnikov.

Glede različnih obrestnih mer v Evropi moram opozoriti, da bi bilo po mojem mnenju pozitivno, če bi predložili analizo o tem, koliko so te razlike odvisne od različnih zakonskih določb in zapletenosti v posameznih državah in ali so obrestne mere nižje tam, kjer so določena preprostejša pravna pravila. Tega ne vem, vendar bi bilo dobro, če bi to vprašanje preučili. K boljšemu varstvu potrošnikov prispevata tudi konkurenca in splošna ozaveščenost potrošnikov, preveč zapletena pravila pa ne.

Dovolite mi še nekaj besed o tristranskih pogovorih. Menil sem, da moramo nesoglasja rešiti v Parlamentu. V dogovor sploh ne dvomim. Vendar glede na to, da se vedno zavzemamo za preglednost, zlasti v Svetu in tudi drugje, ne zagovarjam možnosti, da bi ta razprava potekala v neformalnem organu za zaprtimi vrati. Nasprotno, vsaka institucija bi morala najprej izraziti svoje mnenje, predložiti bi morali predloge in potem na tej podlagi oblikovati rešitev.

Ponovno poudarjam, da smo v več kot šestih letih razprav osnutek bistveno izboljšali, na kar želim izrecno opozoriti, in dodajam, da je Parlament v tem procesu izboljšanja imel ključno vlogo. Pri tem menim, da je to delno tudi uspeh mojega dela. Kljub temu menim, da osnutek ni dovolj dober. Ne glede na to, kakšen je, bo začel veljati. Pri tem se zahvaljujem poslancem, Komisiji in Svetu, ki je vedno zagotovil jasne in natančne informacije, za njihov prispevek k tej nalogi, ki je bila na splošno razveseljujoča in prijetna.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v sredo, 16. januarja 2008, ob 12.00.

Pisne izjave (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Lasse Lehtinen (PSE), v pisni obliki. – Glasovanje o tem zelo pomembnem dokumentu v Parlamentu pomeni, da smo zdaj korak bližje popolnemu izvajanju štirih svoboščin. Ta direktiva bo potrošnikom zagotovila več pravic in večjo preglednost pri najemu potrošniškega posojila. Potrošniki bodo lahko precej preprosteje primerjali kreditne pogoje v različnih državah in izbrali najboljšo ponudbo. Po petih letih priprav se bo direktiva uporabljala za vsa nezavarovana posojila od 200 EUR do 75 000 EUR. Opozoril bi, da je treba določiti nižjo mejno vrednost 200 EUR, ker posojila zlasti v novih državah članicah pogosto ne presegajo 500 EUR.

Za potrošnika bodo pozitivne tudi vse pogodbene informacije, skupna metoda za izračun efektivne obrestne mere in 14-dnevno obdobje za odstop od pogodbe.

Uravnotežena zakonodaja, kot je ta, lahko prispeva k soglasju državljanov za Evropsko unijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Mairead McGuinness (PPE-DE), v pisni obliki. – O direktivi EU o potrošniških posojilih smo govorili precej dolgo, zato je treba današnjo razpravo o njej pozdraviti. Upamo, da bo prispevala k temu, da bodo potrošniki povpraševali po posojilih zunaj svojih nacionalnih meja in bodo lahko izbrali najcenejše dostopno posojilo.

Ko se bo direktiva izvajala in jo bodo državljani EU sprejeli, bi morala omogočiti najemanje cenejšega posojila.

Ključna dejavnika za njeno uspešnost sta: ozaveščenost državljanov EU, da lahko najamejo posojila v drugih državah, in njihova pripravljenost, da to možnost izkoristijo.

Jasno je, da državljani niso naklonjeni iskanju najugodnejših posojil v svoji državi članici in da še vedno zelo redko spremenijo bančno ustanovo, čeprav se to počasi spreminja.

Uspešnost ali neuspešnost te direktive je odvisna od tega, ali jo bodo države članice učinkovito izvajale ali ne. Na odgovor, ali bo izpolnila naša pričakovanja ter zagotovila večjo izbiro potrošnikom, večjo razpoložljivost potrošniških posojil in, kar je najpomembnejše, nižje stroške takšnih posojil, bomo morali počakati.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Stubb (PPE-DE), v pisni obliki. – Potrošniška posojila so ključen steber notranjega trga.

Prvič, menim, da je ta direktiva prvi korak in dober primer, kako EU doseže konkretne rezultate celo pri tako spornem vprašanju.

Drugič, ko bomo imeli izkušnje z delovanjem te direktive, bo po mojem mnenju dolgoročno potrebna dodatna uskladitev, ki bo potrošnikom omogočila, da bodo lažje iskali najboljše ponudbe v drugih državah, in bo podjetjem zagotovila popolno pravno varnost glede njihovih obveznosti v zvezi s ponudbo teh posojil v drugih državah članicah.

Tretjič, zahvaljujem se vsem sodelujočim za njihovo vztrajnost v tem večletnem procesu.

 
  
  

(Seja je bila prekinjena do glasovanja ob 11.15 in se je nadaljevala ob 11.30.)

 
  
  

PREDSEDUJOČI: ALEJO VIDAL-QUADRAS
Podpredsednik

 
Zadnja posodobitev: 9. oktober 2008Pravno obvestilo