Predsednik. − Naslednja točka je poročilo Friedrich-Wilhelma Graefeja zu Baringdorfa v imenu odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja o predlogu uredbe Sveta o ukrepih, ki jih mora Komisija sprejeti v zvezi z uporabo daljinskega zaznavanja, ki je bilo uvedeno v okviru skupne kmetijske politike, za obdobje 2008–2013 (COM(2007)0383 – C6-0273/2007 – 2007/0132(CNS)) (A6-0508/2007).

  Mariann Fischer Boel, komisarka. − Gospod predsednik, preden začnem z vsebino poročila, bi se najprej rada zahvalila poročevalcu gospodu Graefeju zu Baringdorfu in članom odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja za delo v zvezi z ocenjevanjem predloga Komisije.

Najprej bi želela navesti nekaj splošnejših pripomb, da predlog Komisije uvrstimo v pravi okvir. Predlog Komisije zadeva agrometeorološki sistem, ki se uporablja za napovedovanje donosa in spremljanje razvoja pridelkov v Evropski uniji. Ta sistem je bil razvit v devetdesetih 20. stoletja in v celoti deluje od leta 1998. Povedati moram, da se mi zdi zelo uporabno orodje.

Ta sistem službam Komisije zagotavlja točne informacije o stanju v sektorju rastlinske pridelave in pomaga Komisiji pri sprejemanju pravočasnih odločitev v okviru skupne kmetijske politike, zato menim, da je povsem logično, da se financira iz usmerjevalnega oddelka.

Naj povem nekaj o nekaterih predlogih v poročilu odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja. Skrbi vas uporaba zbranih podatkov. Glede tega bi bila rada jasna. Namen tega sistema ni nadzor, zato se ne more uporabljati in se ne bo uporabljal za nadzor nad kmeti v Evropski uniji.

S tehničnega vidika je resolucija daljinsko zaznanih slik, ki jih sistem ustvari, prenizka, da bi omogočala nadzor, jasno pa mora biti tudi, da nima nič opraviti z našim integriranim upravnim in nadzornim sistemom.

Poročevalec tudi navaja, da ni soglasja, da predlagan sistem dejansko deluje. Delo za razvoj sistema se je začelo v poznih osemdesetih in sistem, kot sem omenila, od leta 1998, ko je začel delovati, službam Komisije dejansko redno zagotavlja napovedi donosa. Te informacije uporabljamo vsak dan na primer pri analizi sprememb oskrbe in cen v sektorju žita.

Septembra 2007 je Komisija v poročilu Evropskemu parlamentu in Svetu podala oceno sistema, ki je dejansko pokazala njegovo uporabnost. Sistem se izvaja tudi na nacionalni ravni v več državah članicah, pa tudi druge države uporabljajo ali razvijajo podobna orodja, zato se v tej točki z vami ne strinjam popolnoma.

Pozdravljam tudi načelo ustanovitve popisa projektov in pobud na področju prostorskega in daljinskega zaznavanja. Vendar ta predlog ni najprimernejši za to. To dejansko spada v evropsko pobudo globalnega spremljanja okolja in varnosti. Nimamo torej povsem enakega stališča, vendar se veselim pripomb poslancev.

  Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf, poročevalec. − (DE) Gospod predsednik, gospa komisarka, v usklajevalnem odboru odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja smo razmišljali, ali naj izdelamo poročilo o tej zadevi ali naj jo pustimo brez poročila. Moja naloga je bila, da bolj poglobljeno preučim to vprašanje, pozneje pa smo se odločili, da bomo pripravili poročilo, kar pomeni, da lahko midva nocoj še enkrat govoriva o tej zadevi, kar je že samo po sebi koristno.

Vendar smo opazili nekatere točke, ki se odražajo v predlogih sprememb, ki smo jih oblikovali. Prvič, poročilo Komisije omenja, da predlogu v Svetu in drugje večinoma niso nasprotovali. Naše preiskave pa so pokazale, da si nekatere države, zlasti v severni Evropi, ne morejo prav veliko pomagati s temi satelitskimi podatki, ker je tam še vedno vse pokrito s snegom, ko nastanejo podobe.

Drugič, podatke zberejo zasebna podjetja, ki jih dajo na voljo Komisiji, in glavne stranke teh zasebnih podjetij so iz industrije plina in nafte, ki je dejavnost, pri kateri je prisotna stopnja špekulacije. Zagotoviti moramo, zaradi česar želimo uporabiti našo parlamentarno nadzorno funkcijo, da zbrani podatki resnično niso povezani s špekulativnimi ambicijami zasebnega sektorja, ampak da se dejansko uporabljajo, kot ste dejali, le za napovedovanje pridelka in donosov. Vendar se prav ti podatki, kot se tudi zavedate, uporabljajo za špekuliranje glede blagovnih terminskih poslov na borzi in take napovedi bi se lahko uporabljale za ta namen.

Preden nadaljujem, naj poudarim, da imata tukaj Komisija in Parlament enak interes, vendar ima Parlament funkcijo nadzora, zato je smiselno, da o tem govorimo in da od Komisije zahtevamo poročila, ki jasno kažejo, kaj se dogaja s temi podatki, kako so posneti in kakšen je njihov namen. Gre predvsem za to, da od vas v prihodnjih letih zahtevamo odgovore.

Seveda smo bili malo zmedeni, ko smo izvedeli, da se bo finančna osnova za zbiranje teh podatkov nenadoma spremenila. Doslej smo imeli temu namenjeno proračunsko postavko, v okviru katere smo morali obravnavati povečanja proračunskih sredstev in predloge za njihovo ohranitev. Zdaj bodo te dejavnosti prenesene v jamstveni sklad, nad katerim ima Parlament manj nadzora. Zdaj lahko predvidevamo, da jamstveni sklad po začetku veljave Pogodbe v začetku leta 2009 ne bo več obstajal in da bodo te zadeve torej prešle v polno proračunsko suverenost Parlamenta. Ta pristop je bil vsaj predlagan in ko smo prejeli poročilo, še ni bilo jasno, kdaj bo Pogodba uresničena. Zato smo rekli ne, zdaj nismo želeli nič spreminjati; ostati mora tako, kot je bilo, zlasti v proračunski vrstici, ki bi jo tako lahko Parlament nadziral v zvezi z izdatki.

Skratka, gospa komisarka, vsekakor verjamem, da imamo pomembnejše probleme, ki jih je treba obravnavati in poskušati rešiti v zvezi s pregledom stanja, kot je predmet naše nocojšnje razprave. Vendar so kmetje zelo občutljivi, kadar obstaja sum, da se jih opazuje. Jasno ste poudarili, da ne gre za nadzorovanje ali vohunjenje. Z veseljem bom posredoval to sporočilo, vendar nas morate razumeti. Kot Parlament moramo to zagotoviti. To zadevo smo obravnavali zaradi naše odgovornosti do naših volivcev in zato to poudarjamo.

  Esther Herranz García, v imenu skupine PPE-DE. – (ES) Gospod predsednik, gospa komisarka, dober večer ob ponovnem razpravljanju o kmetijstvu. Kot ugotavlja Komisija v svojem poročilu, je daljinsko zaznavanje v zadnjih letih pokazalo, kako lahko primerno obvladujemo potrebe upravljanja skupne kmetijske politike. Tradicionalni statistični in kmetijski sistemi za napovedovanje postajajo zastareli glede na novo tehnologijo, ki vdira na vsa področja naših življenj.

Omogočila je tudi izboljšanje točnosti, objektivnosti, hitrosti in pogostosti opazovanj, pa tudi večje prihranke pri poznejših stroških in boljše spremljanje izdatkov za kmetijstvo. Daljinsko zaznavanje je torej v skupni kmetijski politiki zelo dobrodošlo.

Osnutek poročila, o katerem se bo jutri glasovalo, na splošno podpira Evropsko komisijo, razen glede ene točke, ki se mi zdi pomembna, ker zadeva finančna sredstva za ta ukrep. V odboru za kmetijstvo sem podprla predlog poročevalca, da se ustanovi poseben proračun za daljinsko zaznavanje v višini 9,2 milijona EUR zunaj Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada, da se ohrani prihodnjo podporo Skupnosti za razvoj daljinskega zaznavanja v vseh državah članicah.

Zato pozdravljam rezultat glasovanja odbora za kmetijstvo, katerega poročilo tudi določa potrebo po uporabi računalniške opreme Skupnega raziskovalnega centra v Ispri za zbiranje podatkov iz vesolja, namesto da se vzpostavlja novo računalniško infrastrukturo, kot je predlagala Evropska Komisija.

Zato je treba poenostaviti infrastrukture in finančno načrtovanje, v Parlamentu pa moramo zato podpreti dokument, o katerem se bo jutri glasovalo.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD BIELAN
Podpredsednik

  Lily Jacobs, v imenu skupine PSE. – (NL) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, s tehnologijo je vse mogoče. Pred sabo imamo predlog Evropske komisije za razširitev programa, ki uporablja najsodobnejšo tehnologijo za spremljanje evropskega kmetijstva. Po več letih raziskovanja so lahko zadevni znanstveniki upravičeno ponosni nase.

Z uporabo satelitov je na primer mogoče spremljati uporabo in stanje zemlje, preučevati učinke podnebnih sprememb ter celo napovedovati pridelek. To pomeni, da lahko opazujemo razmere ter pravočasno napovemo in preprečimo težave, kot je letošnji slab pridelek žita.

Prej sem delala kot inženir in taka vrsta praktične uporabe temeljne tehnologije za spodbujanje naše blaginje se mi zdi zelo zanimiva. Navigacijski sistem Tom Tom za kmetijstvo. Kdo bi si mislil? Zdaj moramo razmisliti, ali se kot Parlament strinjamo z nadaljnjimi raziskavami in uporabo tega sistema. Kako bi lahko rekli ne?

Kolegom iz Skupine socialdemokratov priporočam, da glasujejo za to direktivo, kljub temu imam nekaj pripomb za komisarko, ki je z nami ob tej pozni uri.

Prvič, dvomim v vključitev proračuna in programa v kmetijski jamstveni sklad. Do zdaj je imel ta projekt svojo proračunsko postavko, kar je omogočalo, da Parlament spremlja stanje in da se ga redno obvešča. Kljub dokazani vrednosti programa raziskava še poteka. Menim, da bi bilo neprimerno, če nam Komisija ne bi več poročala o napredku in rezultatih programa ali o vključenih stroških. Kot članica Parlamenta in zainteresirane strani pozivam k ohranitvi ločene proračunske postavke, da se nas tudi v prihodnosti obvešča in smo lahko vključeni v obravnavo.

Drugič, želela bi, da so vsi rezultati raziskave prosto dostopni drugim zainteresiranim stranem, kot so univerze in raziskovalni inštituti. Zlasti na področju raziskovanja podnebja so lahko podatki, ki so postali javni s pomočjo projektov MARS in LUCAS, zelo uporabni.

Gospod predsednik, gospa komisarka, svoj govor na tem plenarnem zasedanju zaključujem s pozivom k preglednosti. Upam na pozitiven odgovor gospe Fischer Boel.

  Samuli Pohjamo, v imenu skupine ALDE. – (FI) Gospod predsednik, najprej bi se rad zahvalil poročevalcu gospodu Graefeju zu Baringdorfu za odlično pripravo te teme za razpravo. Vložil je veliko dela ter poudaril napake in težave, povezane z daljinskim zaznavanjem.

Previden pristop, poudarek na preglednosti in natančna določitev področja uporabe so tukaj primerni. Najbolj uporabna funkcija daljinskega zaznavanja je hitro pridobivanje informacij o stanju kmetij, donosu in razmerah za rast. Te informacije se lahko nato uporabijo na primer za raziskave, načrtovanje kmetijskega trženja in upravljanje skupne kmetijske politike.

Kot poudarja poročevalec, imajo metode, ki se uporabljajo, še vedno veliko napak. Pogoji so v državah članicah različni in podatki, ki prihajajo iz njih, niso popolnoma primerljivi. Pri nas na Finskem so zasnežena zemljišča pogosto tako majhna, da določanje površin s satelitskimi podobami ni vedno uspešno. Zato je treba predlog spremembe, ki navaja, da se morajo pridobljene informacije uporabljati le za napoved pridelka in ne za nadzorovanje, ustrezen.

Kmetje so danes obremenjeni z birokracijo, administrativnim delom in nenehnim nadzorovanjem. Če zaradi slabega nasveta nenamerno storijo napako, so jim naložene nerazumno stroge sankcije. Ker se metode daljinskega zaznavanja razvijajo, lahko upamo, da bodo prispevale k zmanjševanju birokracije, ki je stalna nadloga kmetov.

Vendar moramo najprej pridobiti natančnejše rezultate za zagotovitev, da so metode dejansko zanesljive in da vse kmete obravnavajo nepristransko. Ker se uvajajo nove metode, moramo tudi zagotoviti, da je zaščitena zasebnost kmetov in da je celoten proces pregleden.

  Bogdan Golik (PSE). – (PL) Gospod predsednik, gospa komisarka, če želimo imeti skupno kmetijsko politiko, ki pravilno deluje, potrebujemo predvsem točne in zanesljive podatke.

Tehnike daljinskega zaznavanja so ene od tehnik, ki omogočajo spremljanje pridelave in napovedovanje pridelka. Glede na vse večje podnebne spremembe postaja to še pomembnejše. Z uporabo daljinskega zaznavanja lahko že zgodaj opredelimo okoliščine, ki so neugodne za razvoj rastlin, ter tako hitreje in natančneje napovemo, katerim območjem grozi suša. Te tehnike zagotavljajo podatke za ekonometrične modele, ki jih pogosto uporabljamo pri obravnavi posledic sprememb, vpeljanih v delovanje skupne kmetijske politike. Z natančnejšimi začetnimi podatki lahko zmanjšamo verjetnost napak pri napovedovanju.

Zato menim, da je treba nadaljevati s projektom MARS. Kljub temu bi morali viri financiranja ostati nespremenjeni, tj. v okviru ločene proračunske vrstice in ne Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada. Ker se projekt financira iz sredstev EU, tj. davkov naših državljanov, menim, da je treba izvesti preiskavo o učinkovitosti projekta MARS in o njegovih morebitnih tehnikah, ki še niso bile uporabljene.

Kot običajno bi rad čestital poročevalcu za odlično poročilo in se popolnoma strinjam z njim, da je treba zagotoviti trdnejši ter predvsem produktivnejši in uporabnejši sistem.

Na koncu bi rad obravnaval dostop do podatkov. Vsi bi morali imeti pravico uporabiti ta vir informacij, ne samo nosilci odločitev v EU, ampak tudi države članice ter raziskovalne in akademske institucije. Podatki bi lahko bili uporabni celo na ravni kmetij: kmetje bi lahko na primer uporabili informacije, pridobljene z daljinskim zaznavanjem, za optimizacijo kmetijskega obdelovanja.

  Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk (UEN). – (PL) Gospod predsednik, rad bi podprl stališče poročevalca in poudaril, da so lahko tehnike daljinskega zaznavanja za Evropsko komisijo uporabne: pomagajo pri upravljanju kmetijskih trgov, omogočajo spremljanje pridelave in hkrati napovedovanje pridelka, to napovedovanje pa bi moralo vplivati na cene kmetijskih surovin, ki bodo v naslednjih mesecih še posebej pomembne, saj cene živil nenehno rastejo.

Čeprav bi se od zgoraj omenjenih ciljev uresničili le nekateri, bi to zadoščalo za priznanje, da je daljinsko zaznavanje metoda, ki zagotavlja pomembne informacije, ki prispevajo k ustreznemu upravljanju trgov posameznih kmetijskih proizvodov.

Ob podajanju pozitivne ocene te metode bi rad tudi omenil, da se strinjam s poročevalcem, da se mora delo na tem področju financirati iz posebne proračunske vrstice in ne iz kmetijskega jamstvenega sklada.

  Paul Rübig (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, nedavno sem bil povabljen na srečanje Rotary kluba, kjer je potekala zanimiva razprava. Član kluba, ki je oster kritik EU, se je pritoževal, da je v Evropi veliko goljufije, da ni preverjanja in da je še posebej veliko težav na področju kmetijstva. Zanimivo je bilo, da je kasneje nek kmet povedal, da so pri njemu ravnokar opravili inšpekcijski pregled, ki je bil zelo strog in natančen, ter da ne pozna nobenega drugega področja dejavnosti, na katerem bi se izvajali tako temeljiti pregledi, kot se na področju kmetijstva.

Menim, da to jasno kaže, kaj ljudje potrebujejo, in sicer informacije o tem, kaj se dejansko dogaja. Zato so nujno potrebne najboljše prakse in primerjalne analize, če želimo evropski javnosti razložiti, kako pomembna je za nas kmetijska politika.

  Jean-Claude Martinez (NI). – (FR) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospod Graefe zu Baringdorf, ta predlog uredbe za uvedbo daljinskega zaznavanja prek satelita je zanimiv. Michel Debatisse, vodja francoskih kmetov, je v tem parlamentu v devetdesetih let 20. stoletja predložil predlog o daljinskem zaznavanju za področje reje živine. Zamisel je bila, da se kot del sistema spremljanja plačil premij in preprečevanja goljufij v nekaterih delih južne Francije govedu in ovcam v uhlje vstavi mikročipe. Načrtovale so se celo elektronske kapsule, ki bi jih govedo pogoltnilo in bi se jim nato pritrdile v črevesnem žepku, s čimer bi se živino lahko identificiralo in preštelo prek satelita.

Danes imamo pred sabo nekaj drugega, čeprav se je začelo pred 7 leti s pilotnima projektoma MARS in LUCAS. Ta zamisel pomeni zagotavljanje informacij o uporabi zemljišč in stanju tal ali posevkov, da se napove donose ter hkrati upravlja kmetijske trge in oblikuje ekonometrične modele.

Obstaja očitna nevarnost v zvezi s tem ciljem zbiranja informacij, izboljševanja statistik, pripravljanja napovedi in seveda oblikovanja spletne strani: Najraje bi ji rekel nevarnost, da bo daljinsko zaznavanje lahko uporabljala le elita, saj bo ta tehnologija na voljo le velikim kmetom ali zelo bogatim regijam in ne bo vsem omogočeno, da predvidijo cene – kar je zelo koristno sredstvo, kadar se cene žita dvigajo. Očitno je zmožnost predvidevanja cen za nekaj mesecev vnaprej s pomočjo napovedi pridelka za borze v Chicagu in drugje zelo zanimiv vidik.

Naš poročevalec gospod Graefe zu Baringdorf ravna prav, ko ga zanima, kdo bo imel koristi od tega sistema, zlasti ker ne bo poceni – mislim, da gre za okoli 10 milijonov EUR, čeprav porazdeljenih na 5 ali 6 let – in ti zneski ne bodo prišli iz posebne proračunske vrstice, ampak iz kmetijskega jamstvenega sklada. Gospa komisarka, sistem je vsekakor vredno preskusiti ali si zanj prizadevati.

  Mariann Fischer Boel, komisarka. − Gospod predsednik, res je, da včasih tukaj sedimo do poznih večernih ur in razpravljamo o kmetijskih vprašanjih, moram pa reči, da sem ne glede na to, kako pozno je, uživala v izmenjavi mnenj o tej – vsaj za večino danes tukaj prisotnih – zelo zanimivi temi.

Prvič, jasno je, da v primerih, ko so področja pokrita s snegom, kar se nanaša na naše finske kolege, ni mogoče zbrati podatkov o pridelkih, mogoče pa je zbrati meteorološke podatke, ki jih bo mogoče dobiti ne glede na vremenske razmere. Ker je to tesno povezano s tokom dogodkov, s katerim se srečujemo na razpravah o podnebnih spremembah, mislim, da so tudi te informacije veljavne in pomembne. Izražene so bile nekatere skrbi glede razpoložljivosti podatkov in lahko rečem le, da so podatki na voljo ne glede na to, od kje prihajate. Na voljo so prek držav članic ali na internetu, tako da ni nobene skrivnosti v zvezi s podatki, zbranimi v različnih območjih.

V zvezi s proračunom mislim, da je v položaju, ko imamo omejen proračun za kmetijstvo, pomembno, da denar rabimo na najprimernejši način in da lahko tako (sklicujem se na gospoda Martineza) zagovarjamo, kako je denar porabljen, in preprečujemo goljufije. Mislim, da smo tudi Evropskemu parlamentu precej uspešno razložili, kako rabimo denar in kako se izvaja nadzor. Vendar je zame prav tako pomembno, da nocoj ponovno povem, da s tehnologijo, ki se uporablja pri sistemu za zaznavo poljščin, ni mogoče tega sistema uporabiti za nadzor. Tehnologija je popolnoma drugačna in slika je enostavno neuporabna za nadzor, zato prosim, da tega ne povezujete, ker je povsem neprimerno. Kljub temu še vedno verjamem, da bo denar, ki ga bomo v prihodnosti porabili za ta sistem, upravičeno porabljen. To bo nekje med 1,5 in 1,7 milijona EUR letno. Zlasti v primeru, ko pride do velikih sprememb v cenovnih nihanjih v kmetijskem sektorju, je pomembno, da imamo veljavne podatke, na katerih lahko temeljimo naše napovedi.

  Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf, poročevalec. − (DE) Gospod predsednik, gospa komisarka, v skladu z novim sistemom zadnji govori poročevalec, kar nam kaže, kako se Evropski parlament vidi v povezavi s Komisijo. Kot veste, se strinjamo glede naslednjih korakov v zvezi s to zadevo. Ne predlagam, da se sistem opusti, predlagal sem le nekaj izboljšav, da se povečajo nadzorne pristojnosti Parlamenta, ki jih ne bom še enkrat poudarjal.

V zvezi z vprašanjem podatkov, ki se lahko uporabijo za analizo podnebja, smo navedli dva pilotna projekta, in sicer LUCAS in MARS. Vendar to tudi kaže, da zbrani podatki dejansko presegajo področje kmetijstva. Zato sem v obrazložitvi pozval k ohranitvi ločene proračunske postavke.

Naj zaključim s kratko anekdoto, ki ponazarja, s čim se moramo ukvarjati. Kmetijo blizu mojega doma je obiskal nadzorni organ, ker naj bi mu satelitski sistem omogočil prepoznavo odtočnega kanala, z drugimi besedami prepovedanega drenažnega sistema. Inšpektorji so dejali, da mora biti na mestu, na katerem ga je pokazal sistem. Kmet jim je kljub temu zagotovil, da ni nič naredil. In kaj se je v resnici zgodilo? Na polju je ležala plastična preproga – kar se prav tako ne bi smelo zgoditi – in skozi je zrasla trava. To je satelitski sistem zaznal in organi oblasti so ga prišli opominjati.

Politiki bi gotovo lahko povedali več takih zgodbic iz svojih krajev in nedvomno ste jih tudi vi, gospa komisarka, slišali nekaj, ki ponazarjajo, s čim se moramo ukvarjati. Nima smisla zanikati naše zaskrbljenosti glede možnosti nadzorovanja kmetov na način, ki ga javnost ne more razumeti in ki ni več predmet parlamentarnega nadzora. Zato upam, da boste razumeli, zakaj je bilo treba to poročilo predložiti Parlamentu in ga obravnavati ter zakaj moramo biti v prihodnosti še naprej pazljivi. Kakor koli že, v teh prizadevanjih nameravamo podpreti drug drugega.

  Predsednik. − Razglašam, da je razprava zaključena.

Glasovanje bo potekalo v sredo, 16. januarja 2008.