Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2007/2146(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A6-0518/2007

Razprave :

PV 15/01/2008 - 5
CRE 15/01/2008 - 5

Glasovanja :

PV 15/01/2008 - 10.2
CRE 15/01/2008 - 10.2
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0009

Razprave
Torek, 15. januar 2008 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

21. Obrazložitev glasovanja
PV
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Naslednja točka je pojasnitev načina glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Paul Rübig (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, prosil bi, da se temperatura v sejni dvorani nastavi na neko človeško raven. Včasih je tukaj tako mrzlo, da moramo skoraj obleči plašče. Upravo prosim, da nam zagotovi ustrezno temperaturo, pri kateri bomo lahko delali. Hvala.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Osebje, odgovorno za ogrevanje, prosim, da povišajo temperaturo v sejni dvorani. Med razpravo o tej točki se bo tako ali tako morda povišala.

Ustno pojasnilo glede glasovanja

 
  
  

– Poročilo: Jorgo Chatzimarkakis (A6-0494/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Gospod predsednik, pozdravljam dejstvo, da smo odobrili sodoben okvir za nadaljnji razvoj avtomobilske industrije v Evropi. Veseli me, da smo glasovali za realne cilje, ki zagotavljajo višje cene nafte in naše pomembne ambicije glede varovanja in zaščite okolja. Ti cilji ne ovirajo konkurenčnosti Evrope. Vse večje zahteve za varnejše modele avtomobilov in učinkovitejše motorje, ki sproščajo za tretjino manj toplogrednih plinov, so cilji, ki že pomenijo višje cene in višje tekoče stroške a avtomobile. Zavedamo se, da te zahteve same po sebi niso glavna motivacija pri srednjih razredih in manj bogatih, da bi pogosteje menjali avtomobile. Zato je umik starih avtomobilov z evropskih cest osnovna zahteva, če naj CARS 21 pokaže svojo vrednost. Bistveno je, da se spremeni motivacija potrošnikov. Vendar za davke in fiskalne politike Evropska unija ni pristojna. Zato bodo morale parametre določiti države članice. Države članice bodo morale določiti, če in kdaj bodo na naših cestah varnejši in okolju prijaznejši avtomobili začeli menjati stare avtomobile. To bi bil tudi resničen dokaz o učinkovitosti CARS 21.

 
  
  

Pisno pojasnilo glede glasovanja

 
  
  

– Poročilo: Jacek Saryusz-Wolski (A6-0517/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki.(FR) Glasoval sem za poročilo poljskega kolega Jaceka Saryusz-Wolskija, v katerem se Parlament prosi za odobritev spremembe uredbe Sveta iz leta 2004 o ustanovitvi partnerstev v okviru stabilizacijskega in pridružitvenega procesa. Sprememba se nanaša na preimenovanje partnerstva z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo: Namesto „evropskega partnerstva“ naj bi se imenovalo „partnerstvo za pristop“, da se uskladi z nazivom partnerstev drugih dveh držav kandidatk, namreč Hrvaške in Turčije. Poleg tega je bilo treba upoštevati neodvisnost Črne gore. Pri postavljanju tega vprašanja mislim tudi na Kosovo, v upanju, da bomo našli mirno, evropsko rešitev za tamkajšnje težke razmere.

 
  
MPphoto
 
 

  Erik Meijer (GUE/NGL), v pisni obliki. − (NL) Decembra 2005 je Svet Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji dodelil status države kandidatke, junija 2006 pa je bila Črna gora priznana kot neodvisna država. Po nujnem postopku brez razprave je zdaj v členu 1 uredbe predlagano, da se za Albanijo, Bosno in Hercegovino, Makedonijo ter Srbijo, vključno s Kosovom, uvedejo evropska partnerstva, v členu 1(a) pa, da se vzpostavi partnerstvo za pristop za Hrvaško in Makedonijo. Opredelitvi teh dveh ureditev sta bolj ali manj enaki. Poročevalec podpira predlog Komisije in poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava odstopati od tega predloga. To se mi zdi se mi zelo verjetno. Ni določeno, kako naj se upošteva predvideno priznanje Kosova kot neodvisne države v prihodnjih tednih.

Prav tako ni jasno, ali to pomeni, da bo morala Makedonija na začetek pristopnih pogajanj čakati dlje ali da se bo Srbiji prednostno ponudila možnost pristopa. Dobro je znano, da Nizozemska in Belgija temu nasprotujeta, dokler vojni zločinec Ratko Mladić ni izročen Mednarodnemu kazenskemu sodišču za nekdanjo Jugoslavijo v Haagu. Zato pričakujem, da bo točka znova vključena na dnevni red, vendar ne glasujem proti poročilu.

 
  
  

– Poročilo: Bogusław Liberadzki (A6-0506/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. (PL) Glasujem za poročilo gospoda Liberadzkija o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 95/50/ES v zvezi s Komisiji podeljenimi izvedbenimi pooblastili.

Gospod Liberadzki je pripravil odlično poročilo. Strinjam se s poročevalcem, ki podpira predlog Komisije, in tudi priporočam, da se predlog sprejme brez predlogov sprememb.

Direktiva 95/50/ES določa postopke kontrol cestnega prevoza nevarnega blaga, ki jih izvajajo države članice. Za namen teh kontrol je bil predlagan seznam kršitev, zaradi katerih se lahko vozila umakne iz prometa in zahteva, da se pred nadaljevanjem vožnje zagotovi njihova skladnost. Poleg tega je pomembno, da vsaka država članica Komisiji za vsako koledarsko leto pošlje poročilo o izvajanju direktive.

 
  
  

– Poročilo: Paolo Costa (A6-0513/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Cestnine, določene za težka tovorna vozila in domnevno uvedene za preusmeritev prometa s ceste na železnico, kot predvideno, niso uspele pritegniti k železniškemu prometu, ampak so bili z njimi obremenjeni potrošniki. Zlasti na najbolj prometnih cestah in v velikih somestjih bo osredotočenje na cestni promet povečalo obstoječe težave, kot so prometni zastoji, hrup, onesnaževanje okolja in koncentracije trdnih delcev.

Drug razlog za skrb je aroganten način, na katerega so izvedeni nekateri prevozi. Tedenski pregledi tovornih vozil na kraju samem v Avstriji so zelo izboljšali varnost cestnega prevoza blaga in morajo torej postati običajna praksa v EU. Če Evropska unija skrbi za zdravje svojih prebivalcev in zaščito okolja, ne sme izgubljati časa pri zagotavljanju, da se zamenjajo glavni viri onesnaževanja, kot so gospodarska vozila s starimi dizelskimi motorji, da oprtni železniški prevoz postane gospodarsko privlačen in da se izvaja Alpska konvencija.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Liberadzki (PSE), v pisni obliki. (PL) Poročevalec Paolo Costa je pokazal, kako se lahko odpravi diskriminacija pri prevozninah in pogojih za prevoz. Res je, da se lahko hitro doseže pomembne koristi, če se uvede le nekaj sprememb obstoječe zakonodaje.

Kot poročevalec v senci bi rad omenil, da so se Svet, Komisija in Parlament dogovorili o skupnem pristopu.

 
  
  

– Poročilo: Ulrich Stockmann (A6-0497/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za zakonodajno resolucijo o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o letaliških pristojbinah na osnovi poročila nemškega kolega Ulricha Stockmanna.

Na točki, ko se evropska letališča, ki so v glavnem v javni lasti, privatizirajo, ko uporabniki ne razumejo vedno svoje potrošnje storitev in ko se družbe razvijajo v kontekstu, v katerega je vključenih veliko spremenljivk, je bilo popolnoma naravno, da se določa letališče pristojbine.

Pozdravljam vzpostavitev neodvisnih nacionalnih regulativnih organov, ki bodo nadzorovali ta trg, ter upam, da se bo hitro oblikovalo evropsko usklajevanje in bo pravočasno vzpostavljen neodvisni evropski regulator.

 
  
MPphoto
 
 

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Predlogi Komisije vsebujejo obsežen seznam podrobnih pravil o tem, kako se morajo obračunavati letališke pristojbine. Ena od odgovornosti Komisije je spremljanje skladnosti z zakonodajo Skupnosti na področju konkurence. Vendar pa zadevni predlogi predstavljajo čezmerno birokracijo in podrobnejšo ureditev, kar je za tiste države članice, ki so se odločile za deregulacijo letalskega sektorja, neugodno.

Evropski parlament meni, da se morajo skupna načela za letališke pristojbine uporabljati le za letališča, katerih letni promet presega 5 milijonov potnikov ali pa katerih promet na letni ravni predstavlja več kot 15 % vseh potnikov v zadevni državi članici. To stališče je primernejše od predloga Komisije, ki vključuje tudi manjša regionalna letališča. Pogosto smo pozvani, da se odločimo, ali bomo podprli skupna pravila EU s ciljem zagotoviti enako obravnavanje vseh interesov na notranjem trgu. V tem primeru je jasno, da predlog Komisije vključuje neopravičeno birokracijo.

Na podlagi teh argumentov smo v končnem glasovanju glasovali za predlog Evropskega parlamenta, vendar proti zakonodajni resoluciji.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Čeprav vključuje nekatere točke, ki izboljšujejo predlog Komisije, poročilo še naprej odraža proces deregulacije zračnega prometa v EU in predstavlja njegov sestavni del.

Izboljšanje preglednosti metode obračunavanja letaliških pristojbin bi bilo vsekakor dobrodošlo. Vendar se ne strinjamo s politiko, ki poskuša deregulirati in privatizirati strateško javno storitev, kot je letalski promet, ki v tem primeru spodbuja „resnično konkurenčen trg letališč“, ali vključitev načel, kot je„uporabnik plača“, in donosnosti v storitev, ki bi morala biti javna. Poleg tega potekajo prizadevanja, da se „regulativna vloga“ odstrani iz javne sfere in se v ta namen vzpostavijo „neodvisni regulativni organi“.

Privatizacije, ki so se zgodile v tem sektorju, niso dodale vrednosti storitvam, ki se opravljajo, ter so povzročile izgube delovnih mest in slabše pravice delavcev, v nekaterih primerih pa tudi tehnične in operativne težave.

Obžalujemo, da so bili naši predlogi zavrnjeni. Poskušale so zagotoviti, da se v direktivo vključi priznanje omejitev, s katerimi se srečujejo nekatere regije s trajnimi geografskimi in naravnimi ovirami, kot so najbolj oddaljene regije, ter se zato določi ustrezne izjeme v zvezi z izpolnjevanjem splošnih obveznosti opravljanja javnih storitev.

 
  
MPphoto
 
 

  Timothy Kirkhope (PPE-DE), v pisni obliki. − Britanski konzervativci močno podpirajo poseben nadzor nad večjimi letališči, če imajo ta prevladujoč položaj na trgu. Vendar imamo v Združenem kraljestvu strog regulativni sistem in zato menimo, da je to nepotrebno posredovanje, ki bi lahko imelo škodljiv vpliv na regionalna letališča, ki pomembno vplivajo na lokalna gospodarstva.

Poskušali smo izboljšati ukrep, da se ohrani izvzetje vsaj na nacionalni ravni, ali vsaj dvigniti mejo, da se večina regionalnih letališč izključi, in čeprav ti poskusi še niso bili uspešni, se bomo k njim vrnili na drugi obravnavi. Medtem bomo svoje stališče zadržali zase.

 
  
MPphoto
 
 

  Astrid Lulling (PPE-DE), v pisni obliki. (DE) Nisem glasovala za to poročilo o direktivi o letaliških pristojbinah, ker predlagano pomeni nesprejemljivo diskriminacijo letališča v Luksemburgu. Tako se ne sme ravnati z majhno državo. Uporaba direktive za letališče v Luksemburgu, ki ima 1,6 milijona potnikov letno, in dejstvo, da se njene določbe ne uporabljajo za njegova neposredna konkurenta, letališči Frankfurt Hahn in Brussels Charleroi, ki imata več kot 3 milijone potnikov, je nesprejemljiva diskriminacija na enotnem trgu in temelji samo na tem, da je med Luksemburgom in drugima dvema letališčema državna meja.

Če želimo s to direktivo preprečiti, da bi kakšno letališče zlorabilo prevladujoč tržni položaj, glavni dejavnik v njej ne smejo biti državne meje, ampak objektivno merilo.

Na manjših letališčih, tudi če so edini letališki terminal v državi, do takih zlorab ne prihaja, kar velja zlasti v primeru Luksemburga, kjer se navedeni konkurenčni letališči nahajata zelo blizu in ju poleg tega uporabljajo nizkocenovne letalske družbe. Luksemburg je tako majhen, da je z avtom manj kot pol ure od letališča do treh različnih držav.

Ta predlog je predpisana kršitev načela sorazmernosti in je v obstoječi obliki nesprejemljiv. Zato v znak protesta glasujem proti predlogu.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Pozdravljam poročilo in tisto, kar želi doseči. Z uvedbo večje preglednosti načina zaračunavanja letaliških pristojbin ustvarja enake konkurenčne pogoje in spodbuja konkurenco v tem sektorju. Načrti bodo škotskim letališčem pomagali konkurirati z britanskimi letališči, zlasti z zmanjšanjem prevladujočega položaja, ki ga imajo glavna potniška vozlišča, kot je London.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, rad bi povedal, da se kot član odbora za promet in turizem strinjam s poročilom gospoda Stockmanna o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o letaliških pristojbinah.

Vendar se mi zdi koristno, da podam nekaj pripomb, zlasti v zvezi s povezavo med letališkimi pristojbinami in stroški ponujenih storitev. V zvezi s tem, sta francoska in nizozemska delegacija s podporo Italije pozvali k jasni navedbi stroškov. Treba je omeniti, da italijanska domača zakonodaja predvideva določeno povezavo med stroški opravljenih storitev in pristojbinami, ki jih obračuna upravni organ. Glede na določbo iz odstavka 5 je italijanski sistem bolj v skladu s sistemom direktive, kar omogoča ohranitev sedanjih postopkov, če sta neodvisen regulativni organ, določen v členu 10, ki spremlja pravilno uporabo pristojbin, in organ, ki odobri raven pristojbin na nacionalni ravni, združena v enem organu. Ta organ, kar je treba poudariti, bo moral biti neodvisen od upravnih organov in letalskih prevoznikov.

 
  
MPphoto
 
 

  Alyn Smith (Verts/ALE), v pisni obliki. Čeprav to poročilo vsebuje številne dobre ideje, kako letališke pristojbine narediti preglednejše in kako prvič vključiti okoljske vidike, moramo kot vedno paziti, da ne bomo zavrgli tudi dobrih strani sedanjega sistema. V mojem volilnem okraju na Škotskem imamo veliko majhnih letališč in letalski promet ni razkošje – za ranljive skupnosti je nujno potrebno. Zato sem podprl spremembe, da se iz nove ureditve izvzame letališča v najbolj oddaljenih regijah, in se veselim oblikovanja okvira, ki upošteva ranljivost mnogih skupnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Lars Wohlin (PPE-DE), v pisni obliki. (SV) Veliki letalski prevozniki so zahtevali posebno ureditev v okviru EU za zakonsko ureditev pobiranja letaliških pristojbin s strani letališč. Menijo, da so letališča lokalni monopoli in da svoja monopolne položaje izrabljajo za uvedbo nerazumnih pristojbin. Vendar imajo švedska agencija za zračni promet LFV in manjši letalski prevozniki pomisleke glede nove zakonodaje. Za manjše letalske prevoznike nova zakonodaja in usklajevanje predstavljata grožnjo, saj se pogosto odločijo za lete na konkurenčna letališča, ki obračunavajo nižje pristojbine.

Glasoval sem proti direktivi iz več razlogov. Letališča že urejajo nacionalni organi in njihovo delovanje omejuje obstoječa zakonodaja na področju konkurence v EU. Tistim državam, ki izberejo poslovni model, ki povzroča višje letališke pristojbine zaradi na primer naložb ali prenosa lastništva, mora biti to omogočeno, dokler pristojbine niso v nasprotju z obstoječo zakonodajo. Potem pa morajo države članice odločiti, ali so njihove pristojbine konkurenčne.

Evropski parlament je zmanjšal področje uporabe direktive. Skupaj z drugimi sem glasoval za predloge sprememb, ki omejujejo direktivo na 67 letališč (v primerjavi s prejšnjimi 150, ki naj bi bila prizadeta). Vendar ne morem podpreti oblikovanja cen na ravni EU.

 
  
  

– Poročilo: Johannes Blokland (A6-0406/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Na prvi obravnavi sem v postopku soodločanja glasoval za zakonodajno resolucijo o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij, ki temelji na poročilu nizozemskega kolega Johannesa Bloklanda.

Veseli me, da smo dosegli kompromis, ker obstaja nujna potreba po ureditvi pravnega položaja, ki je nastal, ko je Sodišče Evropskih skupnosti razveljavilo prejšnjo uredbo iz leta 2003, in hkrati po izboljšanju regulativnih razmer, da se upošteva spremembe, do katerih je od takrat prišlo.

 
  
MPphoto
 
 

  Liam Aylward (UEN), v pisni obliki. − Glasoval sem za sporazumne predloge sprememb, ki jih je sprejela večina političnih skupin in ki so namenjene spodbujanju skupne odgovornosti udeleženih strani v zvezi z mednarodno trgovino z nevarnimi kemikalijami.

Pravila, sprejeta na ravni EU, so ključna za zagotovitev visoke ravni zaščite okolja in javnega zdravja, zato si prizadevamo, da bi se ta pravila mednarodno razširila.

Ozaveščenost o nevarnostih je bistvena za izvoznike in uvoznike. Države lahko na podlagi izmenjave informacij in dobre prakse ter obveznega sprejemanja odločitev o sprejemljivosti kemikalij na državni ravni dvignejo tako ozaveščenost, s tem pa tudi zakonodajalce in zainteresirane strani osveščajo o takih nevarnostih.

Predlagana zakonodaja izvaja Rotterdamsko konvencijo, pri čemer je osnovno načelo pomagati sodelujočim državam, da izvedo več o značilnostih potencialno nevarnih kemikalij in pesticidov. To državam zagotavlja informacije in sredstva, da preprečijo nezaželen uvoz strupenih kemikalij, tako da izvozniku/državi izvoznici naprti zahtevo in dolžnost, da ravna v skladu z zakoni države uvoznice. Pozdravljam ter podpiram to zakonodajo in kompromisni sveženj Evropskega parlamenta.

 
  
MPphoto
 
 

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. (IT) Pozdravljam izvajanje rotterdamske konvencije, ker kaže, da se Evropa zaveda svojih zavez glede zaščite okolja in zdravja v tretjih državah, zlasti državah v razvoju. Od danes ne bo več mogoče izvažati nevarne kemične proizvode v države zunaj Evrope brez predhodne odobritve države uvoznice (tako imenovan postopek PIC – postopek soglasja po predhodnem obveščanju).

Treba je bilo odpraviti dvojno merilo, ki je obstajalo v zvezi s snovmi, ki so bile na evropskem trgu natančno urejene s predpisi za zaščito okolja in zdravja evropskih državljanov, vendar se je z njo lahko prosto trgovalo s tretjimi državami brez kakršnih koli varnostnih ukrepov ali obveznosti, da se zagotovi informacije o nevarnostih. Ukrep iz vljudnosti in solidarnosti, zlasti za države, ki imajo manj virov informacij in analiz tveganja kot Evropska unija.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Rotterdamska konvencija o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za nekatere nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini je bila sprejeta septembra 1998 in je začela veljati 24. februarja 2004. Uredba (ES) št. 304/2003 o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij izvaja rotterdamsko konvencijo.

Komisija je menila, da je treba vložiti tožbo zoper Svet in Evropski parlament pri Sodišču Evropskih skupnosti, ker se ni strinjala s spremembo pravne podlage (okolje namesto skupne trgovinske politike). Sodišče Evropskih skupnosti je v sodbi z dne 10. januarja 2006 razveljavilo uredbo, ker bi morala imeti dvojno pravno podlago, ki bi vključevala člena 133 in 175(1) Pogodbe, ter odločilo, da se ohranijo učinki uredbe, dokler se ne sprejme nova uredba, ki bo temeljila na ustrezni pravni podlagi.

Evropska komisija je predložila nov osnutek uredbe, ki je temeljil na navedeni dvojni pravni podlagi. Med današnjim glasovanjem na prvi obravnavi je Evropski parlament sprejel vrsto predlogov sprememb k predlogu Komisije, o katerih se bo zdaj pogajal s Svetom. Glasujemo torej za.

 
  
MPphoto
 
 

  Françoise Grossetęte (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Pozdravljam sporazum o tej uredbi, ki je bil dosežen na prvi obravnavi. Na trgu je 75 000 različnih kemičnih proizvodov in vsako leto je dodanih novih 1 500. Zato vlade težko spremljajo in obvladujejo vse potencialno nevarne snovi, ki vsak dan prečkajo naše meje.

Ta uredba bo pomagala zagotoviti, da se te nevarne snovi uporabljajo bolj razumno, tako da se bo olajšalo izmenjavo informacij o njih. Države uvoznice bodo ustrezno opremljene in obveščene, da bodo lahko prepoznale možne nevarnosti in izključile tiste kemične proizvode, s katerimi ne morejo ravnati varno.

Treba je priznati težave, s katerimi se včasih srečujejo države izvoznice, ko iščejo izrecno soglasje držav uvoznic. Vendar odstopanja, dodeljena državam izvoznicam, ki čakajo na soglasje, ne morejo biti več veljavna dlje kot 12 mesecev. Veseli me, da smo sprejeli ta ukrep, katerega cilj je preprečiti nenadzorovan uvoz nevarnih kemičnih proizvodov v tretje države.

Ta uredba nam bo omogočila, da se izognemo ponavljanju mnogih napak, ki smo jih storili v preteklosti ter so povzročile škodo okolju in javnemu zdravju.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Liberadzki (PSE), v pisni obliki. (PL) Poročevalec Johannes Blokland ima prav, ko opozarja, da je treba v svetu in na evropski ravni sprejeti ustrezna pravila za zagotovitev visoke ravni varovanja okolja in zdravja.

Z razvojem posebne infrastrukture v manj razvitih državah bi se gotovo lahko preprečilo neodgovorno uporabo kemikalij, ki bi škodile okolju, gospodarstvu ali delovnim razmeram.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo. Menim, da je izvajanje Rotterdamske konvencije o postopku soglasja po predhodnem obveščanju (PIC) pozitiven korak na področju te politike. Zagotovilo predhodnega soglasja, ki ga dajo tretje države, ki prejemajo nevarne snovi, pomaga zagotoviti, da države v razvoju ne postanejo žrtve, pri katerih se odlagajo omejene kemikalije brez njihovega soglasja. Čeprav je to spodbudna poteza v pravo smer, mora Komisija pozorneje spremljati izvajanje ukrepov.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Brezobzirni trgovci se želijo izogniti posebnim zahtevam, ki veljajo za prevoz kemikalij in drugih nevarnih proizvodov, zahtevam, kot so posebno usposabljanje voznikov, označevanje in podobno. Z dostavnimi vozili za prevoz paketov prevažajo visoko korozivne kisline, eksplozivne tekočine ali strelivo, za kar vozniki pogosto sploh ne vedo. Če proizvodi niso označeni in na tovornih listih ni navedena prava narava blaga, lahko osebje v primeru nesreče tvega svoje življenje. Požar bi imel nepojmljivo hude posledice ne samo v obliki trajnih okvar zdravja, ampak verjetno tudi v obliki onesnaženja okolja.

Smiselno je, da se poenostavi zahteve za prevoz nevarnih snovi, ne da bi pri tem ogrozili varnost. Treba je tudi razmisliti o načinih za pospešitev prehoda na tankerje z dvojnim trupom, da se zmanjšajo možnosti okoljskih nesreč. Predvsem pa je v EU potrebnih več ciljno usmerjenih pregledov težkih tovornih vozil na kraju samem, da se s ceste odstranijo tisti, ki prevažajo nezavarovane, neoznačene ali nevarne tovore, ki vozijo s pokvarjenimi zavorami itd.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Sonik (PPE-DE), v pisni obliki. − (PL) Glasoval sem za poročilo Johannesa Bloklanda predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij.

Poročilo sproža vprašanje o dovoljenju prevoza brez izrecne odobritve. Z gospodarskega vidika so za evropske izvoznike kemikalij obstoječe razmere, če ne prejmejo odgovora od držav uvoznic glede snovi iz prilog, nezadovoljive. Na osnovi te uredbe lahko evropski izvozniki kemikalij, ki so strogo omejene v Evropi, te snovi lažje izvažajo v države, ki niso v Evropski uniji. Ta prožnejši pristop bi lahko imel posledice zlasti za manj razvite države, ki niso zaščitene pred uvozom kemičnih snovi. Da bi preprečili nenadzorovan uvoz nevarnih snovi v tretje države in zaščitili te države, ki so manj usposobljene ali celo nesposobne za presojo teh nevarnih kemikalij, mora biti obdobje tihe privolitve krajše.

Pomembno je, da se predlog Komisije uporablja za vprašanje uvedbe orodij, ki bi carinskim organom olajšali izvajanje določb uredbe. Za pravilno in učinkovito delovanje mehanizmov, predlaganih v tej novi uredbi, je ključno tesno sodelovanje med carinskimi organi in izbranimi nacionalnimi organi. Pred uvedbo novih predpisov je treba oblikovati smernice v zvezi z uporabo računalniških proizvodov in dokumentacije ter zagotoviti usposabljanje v skladu standardi EU, zlasti za nove države članice.

 
  
  

– Poročilo: Csaba Őry (A6-0515/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki.(FR) Med prvim branjem v postopku soodločanja sem glasoval za zakonodajno resolucijo o spremembi predloga Evropske komisije o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti, ki temelji na poročilu mojega odličnega madžarskega kolega Csabe Őryja, ki v predlog Evropske komisije uvaja tehnične spremembe za večjo jasnost in lažje branje uredbe.

Zadovoljen je, da ta uredba podaja natančen opis sprememb pravnega položaja nacionalnih sistemov socialne varnosti in torej zagotavlja ustrezno uskladitev na ravni Skupnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Adam Bielan (UEN), v pisni obliki. (PL) Glede na načelo štirih osnovnih svoboščin v evropskem gospodarskem povezovanju bi rad opozoril na pomen uredbe 1408/71, ki je namenjena spodbujanju prostega pretoka delavcev v Evropski uniji.

Čeprav se zadevno poročilo res navezuje na popolnoma tehnična vprašanja, prav ta vprašanja služijo posodobitvi navedene uredbe, tako da upošteva spremembe socialnega zavarovanja na nacionalni ravni, ter s tem neposredno vplivajo na vsakodnevno življenje državljanov, ki potujejo v drugo državo članico, v drugi državi članici delajo ali živijo.

S poročevalcem se tudi strinjam, da je treba pri izvajanju načela prostega pretoka v Evropi natančno določiti socialne pogoje.

Na koncu bi rad poudaril, kako so predlagane spremembe in transparentnost smernic pomembne za tisoče poljskih državljanov, ki živijo in delajo zunaj Poljske. To je eden glavnih razlogov, da podpiram poročilo gospoda Őryja.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Liberadzki (PSE), v pisni obliki. (PL) Gospod Őry ima prav, ko priznava, da je treba na ravni Evropske unije v zvezi z denarnimi nadomestili zagotoviti učinkovito usklajevanje med državami članicami.

Ta uredba z uvedbo posodobitev, ki upoštevajo zadnje spremembe v nekaterih državah članicah, omogoča, da se državljanom, ki potujejo iz ene države članice v drugo, zagotovi možnost, da koristijo socialno zavarovanje.

 
  
  

– Poročilo: Jorgo Chatzimarkakis (A6-0494/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Na podlagi samoiniciativnega poročila mojega nemškega prijatelja in kolega Jorga Chatzimarkakisa glasujem za resolucijo o konkurenčnem ureditvenem okviru za avtomobilsko industrijo, ki je sledila sporočilu Evropske komisije, ki temelji na skupini na visoki ravni CARS 21.

Najprej bi rad pozdravil metodo, ki vključuje izvajanje prave revizije na področju industrije z vsemi zainteresiranimi stranmi s ciljem določiti industrijsko politiko za avtomobilski sektor, ki ne vključuje samo parametrov, kot so vpliv na kupno moč, zaposlovanje, varnost, mobilnost, okolje in regulativne ovire za industrijo, ampak tudi parametre, kot so inovacije, konkurenčnost, težave z rabljenimi avtomobili, odstranitev starih avtomobilov itd., na notranjem trgu, ki še zdaleč ni popoln.

Pomembno je, da Evropska unija, potem ko je ustvarila notranji trg v interesu potrošnikov, posebno pozornost nameni proizvajalcem in z njimi izvaja evropsko industrijsko politiko. Avtomobilski sektor, ki ima pri nas dolgo tradicijo, je treba podpreti, saj je podvržen velikim spremembam, ki se odvijajo danes.

 
  
MPphoto
 
 

  Gerard Batten (IND/DEM), v pisni obliki. − Čeprav ne nasprotujem temu, da je morda v splošnem okoljskem okviru zaželeno zmanjšanje emisij CO2, o teh vprašanjih ne sme odločati nedemokratična EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Evropska avtomobilska industrija, ki predstavlja približno 3 % BDP EU in 7 % njene skupne proizvodnje, je eden od najpomembnejših gospodarskih sektorjev, v katerem se proizvede približno ena tretjina svetovne proizvodnje.

Ta sektor je tudi eden od glavnih izvoznih sektorjev EU, ki 4 % dohodka vloži v raziskave in razvoj. V tem sektorju je največ delovnih mest, od česar je neposrednih delovnih mest več kot 2 milijona, posrednih delovnih mest pa 10 milijonov, kar pomeni, da je ključni dejavnik v gospodarskem, socialnem in kulturnem življenju Evrope.

Vendar se ta sektor zdaj sooča z resnimi izzivi. Hitre tehnološke spremembe, povezane z ostro mednarodno konkurenco, pomenijo, da se mora hitro spremeniti. Poleg tega ga bremenijo znatna družbena pričakovanja, zlasti glede okoljske zaščite in varnosti v cestnem prometu. Zaradi tesnega sodelovanja med industrijo, okoljem, energetiko in prometom je to eno od najbolj urejenih področij v EU, za katero se uporablja približno 80 direktiv in 115 pravilnikov UN/ECE.

Kljub temu ne moremo podpreti vseh predlogov v tem poročilu. Preveč poudarka je na zagovarjanju notranjega trga in konkurence, malo pozornosti pa je namenjene socialnim in delavskim vprašanjem ter razlikam v razvoju med državami članicami.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki.(FR) Chatzimarkakisovo poročilo naj bi govorilo o glavnih dejavnikih za zagotovitev konkurenčnosti avtomobilske industrije v naslednjih letih, ki upoštevajo okoljske omejitve, standarde proizvodov in varnosti ter konkurente v mednarodnem okviru itd.

Vendar v besedilu zasledimo dokaze o stalni spodbudi k pregonu voznikov. V takem poročilu gotovo ni prostora za tako nadzorovanje prometa v mestnih območjih in čezmejno izvrševanje denarnih kazen za kršitve prometnih predpisov. Ali bodo Evropejci pod grožnjo kazni zdaj prisiljeni kupovati čistejša vozila, opremljena z dragimi z varnostjo povezanimi tehnologijami, medtem ko je realnost v državi, kot je Francija, da visoka povprečna starost avtomobilov na cesti (8 let) odraža finančne težave ljudi in nizko kupno moč. Zakaj se kritizira zasebne avtomobile, ki so na primer v Franciji odgovorni le za 13 % emisij CO2, v državah, ki ne uporabljajo jedrske energije, pa je ta številka gotovo še nižja.

Težnja po konkurenčni avtomobilski industriji v Evropi, medtem ko je splošno prizadevanje evropskih politik dvigniti cene avtomobilov in osiromašiti potrošnike ter hkrati uvesti nove oblike pregona, da se ljudi odvrne od nakupov starih in rabljenih avtomobilov, je temeljno nasprotje.

 
  
MPphoto
 
 

  Françoise Grossetęte (PPE-DE), v pisni obliki. (FR) Glasovala sem za to poročilo, ki predlaga konkurenčen ureditveni okvir za avtomobilsko industrijo.

Je načrt za proizvodnjo čistejših in varnejših avtomobilov ter za poenostavitev pravnega okolja za razvoj evropske avtomobilske proizvodnje.

Treba je omogočiti zmanjšanje vpliva cestnega prometa na kakovost zraka, tako da se avtomobile, ki se danes uporabljajo, postopoma zamenja.

Pozdravljam sprejetje rokov, ki jih je določil Parlament in ki se ujemajo z letom 2015, da se emisije omeji na 125g/km za nova osebna vozila, ki prihajajo na trg. Datum je isti kot za začetek veljavnosti standardov Euro 6.

Dodatni ukrepi (ki vključujejo na primer alternativna goriva, okolju prijazno vožnjo ali davčne spodbude) bi lahko prispevali k temu prizadevanju, posebno pozornost pa je treba nameniti biogorivu in vodiku.

Skupina na visoki ravni CARS 21 priporoča celostni pristop k varnosti v cestnem prometu, ki vključuje tehnologijo vozil, infrastrukturo in uporabnike cest (predlagani ukrepi vključujejo elektronski nadzor stabilnosti, opozorilnik pripetosti varnostnih pasov in zavorni sistem v sili).

Prva zahteva učinkovite zakonodaje je, da mora biti realna, in zaskrbljenost v zvezi z okoljem je že dolgo v središču politik znotraj industrije.

 
  
MPphoto
 
 

  Kartika Tamara Liotard (GUE/NGL), v pisni obliki. − (NL) Glasovala sem proti Chatzimarkakisovem poročilu, ker je predlog Komisije okolju prijaznejši. Poročevalec za cilj predlaga 125 g/km CO2 v letu 2015. Predlog Komisije pa kot cilj omenja največ 120 g/km emisij CO2 v letu 2012. Vložila sem predlog spremembe, da se to odpravi, vendar ni bil sprejet. Zanima me, kje je poročevalec dobil okolju manj prijazen predlog, brez da bi nanj vplival lobi na področju industrije motornih vozil. Že leta med Komisijo in industrijo motornih vozil obstajajo prostovoljni sporazumi o zmanjševanju emisij CO2. Cilj Komisije ni nepričakovan ter je po mnenju industrije motornih vozil tehnično mogoč in je s stališča inovacij izvozni izdelek. Vendar bodo nekaj časa imeli manj dobička, da utrdijo svoj konkurenčni položaj v prihodnosti.

Trditve, da bodo izgubljena delovna mesta, so napačne. Poudarjam, da le 6 % proizvodnih stroškov za nove avtomobile predstavljajo stroški za zaposlene. Odločitev v zvezi s prihranki stroškov dela ni povezana z zmanjšanjem emisij CO2 na 120 g/km v letu 2012. Če se industrija motornih vozil odloči, da bo svoje dejavnosti preselila v države, kjer je delovna sila poceni, bo to storila.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo. Močno verjamem, da moramo cilj, da se do leta 2012 doseže 120g/km emisij CO2, uresničiti in da je ključen v boju proti podnebnim spremembam. Čeprav priznam, da morajo države članice sodelovati pri financiranju raziskav in razvoja v avtomobilskem sektorju na tem področju, menim, da mora tudi industrija sama prispevati k zmanjšanju posledic podnebnih sprememb in pokazati dodatno zavzemanje za to. Odobravam tudi direktivo, ki zahteva obveščanje delavcev in posvetovanje z njimi o tej zadevi.

 
  
MPphoto
 
 

  Erik Meijer (GUE/NGL), v pisni obliki. − (NL) Skupaj s kolegico gospo Liotard sva glasovala proti Chatzimarkakisovem poročilu, ker je prvotni predlog Komisije okolju prijaznejši. Poročevalec za cilj določa 125 g/km CO2 v letu 2015. V predlogu Komisije pa je bila največja količina emisij CO2 v letu 2012 120 g/km. Moja skupina je danes vložila predlog spremembe, da se to odpravi, vendar ni bil sprejet. Zanima me, kje je poročevalec dobil okolju manj prijazen predlog, če nanj ni vplival lobi na področju avtomobilske industrije. Že leta med Komisijo in industrijo motornih vozil obstajajo prostovoljni sporazumi o zmanjševanju emisij CO2. Cilj Komisije ni nepričakovan. Po mnenju industrije motornih vozil je tehnično mogoč in lahko ustvari inovativni izvozni izdelek. Seveda bodo imele tovarne avtomobilov nekaj časa manj dobička, kar za njih predstavlja poseg v krepitev njihovega konkurenčnega položaja.

Trditve, da bodo morda izgubljena delovna mesta, so napačne. Le 6 % proizvodnih stroškov za nove avtomobile predstavljajo stroški za zaposlene. Nobeni nižji stroški dela niso povezani z zmanjšanjem emisij CO2 na 120 g/km v letu 2012. Če si industrija motornih vozil želi svoje dejavnosti preseliti v države, kjer je delovna sila poceni, bo to storila.

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Prihodnost konkurenčnosti evropskega avtomobilskega sektorja je izredno pomembna. Zato mora EU nadaljevati s sprejemanjem dolgoročnega pristopa, ki temelji na naložbah v raziskave in razvoj ter izboljševanju delovanja notranjega trga prek potrebne zakonodaje in poenostavitve upravnih postopkov, tako da bodo hitrejši in cenejši. Poročilo predlaga, da se sprejme celostni okoljski pristop, povezan z novimi tehnologijami motorjev in uporabo goriv, ki manj onesnažujejo okolje, ter da se sprejmejo dodatni ukrepi na področju upravljanja prometa, vedenja med vožnjo in infrastrukture, da se še dodatno zmanjšajo emisije toplogrednih plinov.

Menim, da so ti vidiki bistveni in da je treba potrebne naložbe financirati večinoma iz javno-zasebnih partnerstev kot novega orodja za industrijske raziskave in tehnološki razvoj. Mednarodna razsežnost poudarja potrebo po nujnih ukrepih za izboljšanje dostopa na trg, zlasti v Aziji, z večstranskimi pogajanji in dvostranskimi trgovinskimi sporazumi.

Zato sem glasoval za poročilo o pobudi CARS 21.

 
  
MPphoto
 
 

  Brian Simpson (PSE), v pisni obliki. − Glasoval bom za Chatzimarkakisovo poročilo, čeprav menim, da mora avtomobilska industrija narediti več za zmanjšanje emisij iz vozil, ki jih proizvaja.

Po eni strani je zelo enostavno izpostaviti motorno vozilo kot glavnega krivca za vse okoljske težave in gotovo motorna vozila, ki jih zdaj imamo, puščajo veliko prostora za izboljšave na tem področju. Vendar moramo sodelovati z industrijo in jih poučiti o potrebi po okolju prijaznejših avtomobilih.

Avtomobilska industrija zaposluje veliko ljudi in znatno prispeva k lokalnim, regionalnim in nacionalnim gospodarstvom. Zato je ne moremo obravnavati arogantno, kot menijo nekateri poslanci.

Področje, ki me v tem poročilu skrbi, je jasno stališče, da se morajo kot način spodbujanja koncepta CARS 21 uporabljati davčni ukrepi in davčno usklajevanje.

Po mojem mnenju je to korak predaleč in področje, ki ga ne morem podpreti. Kljub temu pozdravljam to poročilo in ga podpiram, ker na splošno sprejema uravnotežen in praktičen pristop.

 
  
MPphoto
 
 

  Renate Sommer (PPE-DE), v pisni obliki. (DE) Poročilo z naslovom CARS 21: Konkurenčen ureditveni okvir za avtomobilsko industrijo ima mojo polno podporo. To poročilo lahko prispeva k okrepitvi konkurenčnosti avtomobilske industrije.

Poleg tega, da se za industrijo določijo nove obveznosti v obliki okoljskih zahtev, potrebujemo tudi poenostavljene postopke, da se zmanjša birokracija in uporabi načelo sprejemanja boljše zakonodaje. Poleg tega mora avtomobilski sektor prejeti več sredstev za raziskave in razvoj.

V zvezi s doseganjem ciljnih vrednosti CO2 je pomembno, da postopna zmanjševanja temeljijo na parametru teže vozila in ne na emisijah CO2. Edina fizična povezava, ki obstaja, je povezava med težo vozila in njegovimi emisijami CO2. Emisije CO2 ne omogočajo take povezave in edini rezultat njihove uporabe bi bil, da bi Nemčijo postavile v konkurenčno neugoden položaj.

Jasno podpiramo celostno strategijo, ki upošteva vsa možna sredstva za zmanjšanje emisij CO2. Želimo, da dejavniki, kot so obnašanje posameznih voznikov v cestnem prometu, oblikovanje različnih spodbud za uporabo okolju prijaznejših avtomobilov, uporaba biogoriv in spodbujanje novih oblik tehnologije vozil, prispevajo k zmanjševanju ravni emisij. To predstavlja izziv ne samo za proizvajalce avtomobilov, ampak tudi za vse zainteresirane strani.

 
  
MPphoto
 
 

  Søren Bo Søndergaard (GUE/NGL), v pisni obliki. Glasoval sem proti Chatzimarkakisovem poročilu, ker je predlog Komisije okolju prijaznejši. Poročevalec za cilj postavlja 125 gramov CO2 na kilometer v letu 2015. Predlog Komisije pa predlaga za cilj največ 120 gramov emisij CO2 v letu 2012, ki je bil ponovno vložen kot predlog spremembe. Ta predlog spremembe je bil žal zavrnjen. Zanima me, kje je poročevalec dobil predlog, ki je z okoljskega in tehničnega vidika slabši, brez da bi nanj vplival lobi na področju avtomobilske industrije. Že leta med Komisijo in avtomobilsko industrijo obstajajo prostovoljni sporazumi o omejevanju emisij CO2. Cilj Komisije ni nepričakovan ter je po mnenju avtomobilske industrije tehnično izvedljiv in je inovativno rečeno izvozni izdelek. Bodo pa nekaj časa imeli manj dobička, da utrdijo svoj konkurenčni položaj v prihodnosti.

Vprašanje izgube zaposlitvenih možnosti se neupravičeno uporablja. Poudarjam, da le 6 % proizvodnih stroškov za nove avtomobile predstavljajo stroški dela. Izbira, da se zmanjša stroške dela, ni povezana z zmanjšanjem emisij CO2 na 120 gramov na kilometer v letu 2012. Če se avtomobilska industrija odloči, da se bo preselila v države, kjer je delovna sila poceni, bo to storila.

 
  
MPphoto
 
 

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. (NL) Transportni sektor prispeva petino toplogrednih plinov. Trajnostni, učinkoviti in čisti avtomobili lahko veliko prispevajo k boju proti podnebnim spremembam. Zaradi teh prizadevanj bo lahko industrija motornih vozil v prihodnosti bistveno močnejša. Žal v odgovoru Komisije in Sveta na dokument skupine CARS 21 tega sporočila ni.

V naših predlogih sprememb smo poskušali upoštevati več bistvenih točk. Mobilnost posameznika in industrijo motornih vozil je treba obravnavati širše, v okviru trajnostne mobilnosti. Poudarjamo, da lahko vse večje svetovno povpraševanje po prevoznih gorivih vodi v izkoriščanje virov nafte, kot sta katranski pesek in sintetičen plin iz črnega premoga, ki zelo škodljivo vplivajo na okolje. Treba je sprejeti ukrepe za izboljšanje učinkovitih goriv v tem sektorju. Izbira biogoriv se lahko poveča le, če Komisija vzpostavi zavezujoč celovit sistem atestiranja s strogimi socialnimi in okoljskimi merili.

Radi bi tudi odstranili odstavke, v katerih piše, da lahko avtomobilistični šport in tekmovanje formula 1 prispevata k okolju prijaznejšim tehnologijam, ter odstavke, ki proizvajalcem omogočajo proizvodnjo vozil z emisijami CO2 nad ciljnimi vrednostmi, če je to potrebno za izpolnjevanje zakonskih zahtev na ravni EU.

Večina naših predlogov sprememb je bila zavrnjena. Zato glasujem proti temu poročilu.

 
  
  

– Poročilo: Piia-Noora Kauppi (A6-0481/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za resolucijo Evropskega parlamenta o davčni obravnavi izgub v čezmejnih primerih, ki temelji na samoiniciativnem poročilu moje dobre kolegice Piie-Noore Kauppi kot odziv na sporočilo Evropske komisije o isti zadevi. Zelo me skrbijo negativne posledice velikega števila režimov, ki jih države članice uporabljajo v čezmejnih izgubah, na delovanje notranjega trga.

To je glede na nedavno odločitev Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi Marks & Spencer zares primeren čas, saj je v primeru odsotnosti čezmejnega odbitka izgub nadomestilo za te izgube običajno omejeno na dobičke, proizvedene v državi članici, v kateri se izvede naložba. To izkrivlja odločitve podjetij na notranjem trgu. Bistveno bi bilo spodbuditi neposredno usklajevanje davčnih sistemov držav članic na notranjem trgu.

Vendar mora biti to začasno stanje, ker je treba dolgoročno sprejeti skupno konsolidirano osnovo za obdavčevanje družb, ki predstavlja globalno rešitev in odpravlja davčne ovire pri čezmejnih izravnavah izgub in dobičkov.

 
  
MPphoto
 
 

  Proinsias De Rossa (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo Kauppijeve zaradi potrebe po nadaljevanju podrobne debate o različnih spornih vprašanjih, ki so se pojavila v tem poročilu. Treba je zagotoviti, da različni sistemi obdavčitve dohodkov pravnih oseb ne bi omogočali podjetjem, da se izognejo svojim odgovornostim, da prek pravičnega sistema obdavčitve dohodkov pravnih oseb družbo namenijo delež svojega dobička.

Vendar je treba posebno pozornost nameniti negativnemu učinku, ki bi ga lahko imela skupna konsolidirana osnova za davek od dobička pravnih oseb na majhne države, kot je Irska, katerih stopnji blaginje in zaposlenosti sta močno odvisni od zmožnosti privabiti tuje naložbe.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Žalo so bili predlogi sprememb, ki jih je vložila naša skupina, zavrnjeni, zlasti nekatera stališča, ki so bila v nasprotju s tistimi, ki so bila na koncu sprejeta.

To vključuje mnenje o sodbi Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi Marks & Spencer, ki predstavlja čezmerno poseganje v pravico držav članic, da ohranijo svoje davčne sisteme močne. V čezmejnih primerih je treba pristojnost na področju davkov enakomerno razdeliti med zadevne države članice, izgube se ne smejo dvojno izravnavati in treba je preprečiti izogibanje davkom.

Obstaja tudi tveganje, da zaradi možne izravnave čezmejnih izgub družbe svoje dobičke obdavčijo v državah z nizkimi davki in ne v državah z visokimi davki. Možnost izravnave čezmejnih izgub je torej upravičena le, kadar so deli istega podjetja resnično povezani, z drugimi besedami, kadar so ti deli ekonomsko in organizacijsko združeni.

Poleg tega je treba ohraniti pogoje za ustrezno in enako davčno obravnavo, ki preprečuje utajo davkov in ki zagotavlja delovanje javnih služb ter pravičnejšo razdelitev in porazdelitev dohodka.

 
  
MPphoto
 
 

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Notranji trg je najpomembnejši prispevek EU k demokraciji in blaginji v Evropi.

Namen tega poročila naj bi bilo izboljšanje delovanja notranjega trga z usklajevanjem davčnih osnov, v tem primeru z usklajevanjem načinov za obravnavo izgub družbe, ko je vključenih več držav. Vendar poročilo temelji na premisi, o kateri se ni dovolj razmislilo. Usklajevanje davčnih osnov ima v državah članicah zelo različne učinke, ki so odvisni od razlik v strukturi njihovih industrij. V nekaterih državah prevladuje težka primarna industrija z velikimi dolgoročnimi naložbami, medtem ko v drugih prevladujejo storitvena podjetja in lahka strojna industrija.

Zato menimo, da je treba vprašanje usklajevanja davčnih osnov podrobneje preučiti, preden se o takem poročilu razpravlja v Parlamentu.

 
  
MPphoto
 
 

  Malgorzata Handzlik (PPE-DE), v pisni obliki. (PL) Gospe in gospodje, davki so gotovo ena od najobčutljivejših tem EU. Vsakokrat, ko se o tem vprašanju razpravlja na mednarodnih forumih, je izraženih veliko kritik, zlasti ker države članice nezaupljivo branijo svojo pravico do določanja davkov.

V razpravah o poročilu gospe Kauppi o davčni obravnavi izgub v čezmejnih primerih je bilo vprašanje davkov temeljito analizirano. Poročilo opozarja na glavne težave, povezane s podružnicami družb, ki uporabljajo različne davčne sisteme, pogosto v okviru ene družbe, ampak v različnih državah.

Evropska unija nedvomno potrebuje konkurenčno davčno ureditev. To ne pomeni usklajeno, ampak konkurenčno. To pomeni predpise, ki ne ustvarjajo čezmernega bremena, ampak bodo nasprotno zagotovili spodbudo za ustanovitev podjetja.

Menim, da Evropska unija vsekakor ne sme razmišljati o usklajevanju davkov za pravne osebe, ampak mora uskladiti davke na ravni EU, da se ustvari resnične koristi kot posledica davčne konkurenčnosti. Veseli me, da poročevalka v poročilu predlaga enako stališče, kot je bilo predstavljeno.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Po mojem mnenju se ovir v čezmejni trgovini ne more reševati z usklajevanjem obdavčevanja, za kar so pristojna posamezna nacionalna zakonodajna telesa. Zato sem se vzdržal glasovanja o tej zadevi.

 
  
MPphoto
 
 

  Alyn Smith (Verts/ALE), v pisni obliki. Gospod predsednik, včasih se sprašujem, če je vredno truda, ki ga v Parlamentu vložimo v poročila. Davčna politika mora ostati v pristojnosti držav članic in kakršnemu koli ukrepu, s katerim se bo poskušalo razširiti pristojnost Skupnosti na to področje politike, bodo naši volivci, nacionalne vlade in podjetja nasprotovali. Z večjim delom tega poročila se torej ne strinjam in se sprašujem, če je sploh potrebno, čeprav ne zmanjšujem pomembnosti težkega dela, ki je bilo očitno vloženo.

 
  
  

– Poročilo: Glenis Willmott (A6-0518/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh in Inger Segelström (PSE), v pisni obliki. (SV) Švedski socialdemokrati pozdravljamo strategijo Skupnosti o zdravju in varnosti pri delu, zato smo glasovali za poročilo. Pomembno je, da se zdaj določi cilje glede števila inšpektorjev za delo v Evropi. V skladu s priporočili Mednarodne organizacije dela mora biti en inšpektor na 10 000 zaposlenih. Vendar je obžalovanja vredno, da po zmanjšanju, ki ga je uvedla vlada, Švedska ne izpolnjuje več zahtev, ki jih je določila Mednarodna organizacija dela in zdaj Evropski parlament. Po omejitvi vlade bo imela Švedska le 0,7 inšpektorja na 10 000 zaposlenih. Primerjajte to na primer z Dansko, kjer sta na 10 000 zaposlenih vsaj 2 inšpektorja.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Na podlagi poročila britanske kolegice Glenis Willmott sem glasoval za resolucijo Evropskega parlamenta o strategiji Skupnosti 2007–2012 o zdravju in varnosti pri delu kot odziv na sporočilo Evropske komisije o tej zadevi.

Vsako leto skoraj 500 000 ljudi umre ali postane trajnih invalidov zaradi z delom povezanih razlogov, zato moramo pozdraviti cilj Evropske komisije, da se število z delom povezanih nesreč v EU zmanjša za povprečno 25 %. Podpiram zamisel, da postane evropska agencija za varnost in zdravje pri delu v Bilbau v Španiji bolj dejavna.

V zvezi s tem in na splošno tudi v zvezi z razvojem socialne Evrope obžalujem, da niti poročilo niti sporočilo Evropske komisije ne poudarja, kako pomembno je podpreti socialne partnerje; vedno moramo imeti v mislih, da so za to v skladu z veljavnimi pogodbami, od člena 137 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES), kar je potrjeno v lizbonski pogodbi, ki je v postopku ratifikacije, na voljo zakonodajni instrumenti, ki spodbujajo razvoj evropskega socialnega prava.

 
  
MPphoto
 
 

  Philip Bushill-Matthews (PPE-DE), v pisni obliki. To je nezakonodajno poročilo, ki je bilo zaradi našega prispevka v odboru bistveno spremenjeno. Zato ne sme biti potrebe po delitvi na politične stranke, čeprav smo vložili nekaj dodatnih predlogov sprememb za plenarno zasedanje.

V neobdelani prvotni obliki je pozivalo k bolj predpisujoči zakonodaji EU na mnogih področjih. Zdaj pozdravlja večji poudarek Komisije na poenostavitvi zakonodaje in zmanjšanju upravne obremenitve ter posebni poudarek na malih in srednje velikih podjetjih. Priznava bistveno vlogo držav članic pri spodbujanju programa za zdravje in varnost. Ponosni smo na vlogo, ki smo jo imeli pri bistveni omilitvi prvotnega pristopa, da je poročilo postalo sprejemljivo. Varovanje zdravja in zagotavljanje varnosti delavcev je skrb vseh nas.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Poročilo, ki ga je odobril odbor za zaposlovanje in socialne zadeve, zajema pomembne vidike boja za boljše življenje in boljše delovne pogoje z večjim varovanjem zdravja in varnostjo. Vendar je bilo žal na pobudo skupine PPE več predlogov spremenjenih, odstavek 59, ki poudarja, da je zaposlitev za nedoločen čas pomemben dejavnik, ki prispeva k zdravju in varnosti pri delu, pa je bil zavrnjen. Zato smo se pri končnem glasovanju vzdržali.

Evropski parlament je zaskrbljen, ker se število poklicnih nesreč in bolezni ne zmanjšuje enakomerno, saj jih je v posameznih kategorijah delavcev (npr. priseljencev, delavcev z negotovimi pogodbami, žensk, mlajših in starejših delavcev) in posameznih državah članicah veliko več, kot je povprečje EU. Parlament zato Komisijo poziva, naj da prednost dejavnostim in/ali področjem, ki vključujejo posebna tveganja.

Kljub temu pozdravljamo sprejetje odstavka, ki ocenjuje, da prekomeren delovni čas in prekratka obdobja počitka bistveno prispevajo k povečanemu številu poklicnih nesreč in bolezni, ter poziva k ustreznemu ravnovesju med poklicnim in družinskim življenjem.

 
  
MPphoto
 
 

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Stranka June List meni, da sta vprašanji zdravja in varnosti pri delu pravzaprav nacionalni zadevi. Jasno je, da je pomembno vse, od postopnega odstranjevanja azbesta na delovnih mestih do zaščite zdravstvenih delavcev, ki delajo z ostrimi medicinskimi pripomočki. Vendar verjamemo, da so države članice zmožne oblikovati ustrezne nacionalne strategije o zdravju in varnosti pri delu. Zato se sprašujemo, kakšno praktično dodano vrednost lahko zamisli EU doprinesejo na tem področju. Na podlagi navedenih utemeljitev smo glasovali za predlog spremembe, da se strategijo o zdravju in varnosti pri delu omeji, in na končnem glasovanju proti poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Monica Maria Iacob-Ridzi (PPE-DE) , v pisni obliki. (RO) Strinjam se s tem poročilom in podpiram predlog, da se za vlaganje v rudarsko infrastrukturo za preprečitev številnih nesreč pri delu v tem sektorju, uporabijo strukturni skladi.

Evropska unija ne more imeti verodostojne strategije o zaščiti pri delu, brez da bi državam članicam zagotovila finančno podporo. Rudarstvo je najbolj prizadeta industrija v Romuniji, v kateri je število nesreč pri delu največje, vendar za izboljšanje delovnih pogojev ni na voljo dovolj nacionalnih sredstev. Evropska unija lahko te razmere izboljša s sredstvi, ki jih da na voljo državam članicam.

Rada bi tudi predlagala, da se del evropskih sredstev, ki so na voljo v okviru operativnega programa za človeške vire, uporabi za usposabljanje in opremo na oddelkih za delovne inšpekcije. Pomembno je, da vse države članice dosežejo minimalno število inšpektorjev za delo, ki ga je določila svetovna organizacija dela, in sicer vsaj enega na 10 000 delavcev.

 
  
MPphoto
 
 

  Carl Lang (NI), v pisni obliki.(FR) Cilji strategije Skupnosti 2007–2012 o zdravju in varnosti pri delu, ki so sami po sebi sicer hvalevredni, verjetno ne bodo doseženi, tako kot lizbonska strategija verjetno ne bo uresničena do leta 2010. Poleg tega so razlike v zakonodaji o teh zadevah v Evropi take, da je te težko obvladovati na ravni Skupnosti, in obstaja veliko tveganje, da se bodo zdravstveni in varnostni standardi približali najnižji možni stopnji.

Namesto obveščanja javnosti o koristih in prednostih, ki jih lahko nudi, bi morala Evropa sprejemati praktične ukrepe in se spopadati z dejavniki, ki ogrožajo delavce, kot so zlasti negotovost, brezposelnost in revščina. Šele ko bodo poskrbeli za te, se lahko seveda rešujeta vprašanji zdravja in varnosti pri delu v trajnem procesu določanja skupnih standardov.

Naši voditelji v Evropi se motijo: spodbujanje priseljevanja ni pravi način za zmanjševanje ravni revščine ali omejevanje njenega obsega ali za spodbujanje rasti. To je razvidno iz dejstva, da so bile v zadnjih 10 letih, ko je bilo priseljevanje na neprimerljivi ravni, stopnje rasti v primerjavi s preostalim svetom nižje kot kdaj koli prej. Strategija Skupnosti o zdravju in varnosti pri delu ni upoštevala teh parametrov. Zato bomo glasovali proti poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Menim, da je poročilo zelo spodbuden korak proti zagotavljanju varnejšega delovnega mesta. Potreba po povečanju financiranja, da se zagotovi izvajanje zdravstvenih in varnostnih ukrepov na področjih, kot so rudarstvo, izdelovanje jekla in ladjedelništvo, je ključno zlasti v takih nevarnih industrijah. Poziv k zaščiti zdravstvenih delavcev pred krvnimi okužbami in uvedbi nove zakonodaje o poklicnih boleznih upošteva velike spremembe nevarnosti, s katerimi se delavci zdaj srečujejo pri vsakodnevnem delu. Zato sem glasoval za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Alyn Smith (Verts/ALE), v pisni obliki. Gospod predsednik, z veseljem čestitam našemu poročevalcu za uravnoteženo poročilo, ki upošteva pomembno strategijo, ker je imela EU ključno vlogo pri dvigovanju zdravstvenih in varnostnih standardov pri delu v EU, strategija Skupnosti do 2012 pa se zdi pripravljena za nadaljevanje tega dela. Vendar se moramo vedno zavedati, da so standardi enkrat dovolj visoki ter da se je treba osredotočiti na izvrševanje, ne pa na nova pravna in regulativna bremena. To področje moramo opazovati, da se poišče primerno ravnovesje, pri čemer nam pomaga tudi to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. (NL) Zdravje in varnost pri delu imata zelo pomembno vlogo v evropski agendi in lizbonski strategiji. Naložbe na tem področju povečujejo produktivnost in zmanjšujejo stroške za socialno varnost. Prejšnji načrt politike je na primer že znatno zmanjšal število nesreč na delovnem mestu. V novem političnem obdobju (do leta 2012) se bo še naprej prizadevalo za zmanjšanje števila nesreč pri delu za 25 %, Komisija pa se zavezuje, da bo podprla mala in srednje velika podjetja pri izvajanju veljavne zakonodaje.

Poročilo Willmottove močno izboljšuje predlog Komisije. Njegov cilj je doseči pravo kombinacijo strožjih in boljših delovnih inšpekcij, učinkovite preventive, ustreznih pobud in sankcij, pa tudi izmenjave dobre prakse in večjega sodelovanja delavcev. To poročilo v celoti podpiram ob nekaterih „zelenih“ predlogih sprememb, kot so večja pozornost, namenjena skupini agencijskega osebja (ženske, delavcev migrantov) ter začasnih in slabo izobraženih delavcev, poudarjanje temeljnih vzrokov za duševne bolezni, poudarjanje duševnega zdravja, odvisnosti in psiholoških dejavnikov pri delu, kot so stres, nadlegovanje, ustrahovanje in nasilje.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Toussas (GUE/NGL), v pisni obliki.(EL) Strategija Skupnosti 2007–2012 o zdravju in varnosti pri delu ne obravnava dejanskih vzrokov nesreč ter ne govori o neodgovornosti kapitalistov. Predlagani ukrepi so razdrobljeni in omejeni na urejanje današnjih kritičnih razmer na račun delovnega razreda in zaposlenih na splošno.

Nesreče pri delu so visoka cena, ki jo mora plačati delavski razred pri neusmiljenem širjenju kapitalizma, vse za dobiček.

Število nesreč pri delu je v Grčiji in v drugih državah EU članicah iz leta v leto večje, pri čemer na tisoče delavcev izgubi življenje, na tisoče drugih pa trpi zaradi nepremostljivih težav.

Evropska unija, ki je zvesta protidelavski lizbonski strategiji, prelaga odgovornost na delavce ter spodbuja privatizacijo na področju zdravja in varnosti pri delu, s tem da predlaga dostop za zasebne zunanje agencije, zmanjšuje vlogo mehanizmov javnega nadzora in molči v zvezi z odgovornostjo podjetij.

 
Zadnja posodobitev: 9. oktober 2008Pravno obvestilo