Predsednik. − Naslednja točka so izjave Sveta in Komisije o sedmem Svetu Združenih narodov za človekove pravice.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Veseli me, da imam možnost pred vami spregovoriti tudi o Svetu za človekove pravice.

Evropski parlament z uvrstitvijo te točke na svoje plenarno zasedanje potrjuje pomen, ki ga Evropska unija kot celota pripisuje Svetu za človekove pravice. Gre namreč za osrednji, globalni organ za zaščito in promocijo človekovih pravic. Evropska unija je odločna zagovornica učinkovitega Sveta za človekove pravice. Močno smo si prizadevali, da bi njegova končna podoba nudila trdno osnovo za hitro in učinkovito odzivanje na hujše kršitve človekovih pravic.

Decembra lani, kot je znano, je bil končno sprejet institucionalni paket Sveta za človekove pravice in zdaj je napočil čas, da Svet dejansko začne polno delovati. Šesto zasedanje Sveta, ki je potekalo septembra in decembra lani, je prineslo številne pomembne rezultate, ki jih tu ne bi našteval. Naša ambicija je, da se takšno delo nadaljuje tudi na sedmem in osmem delovnem zasedanju.

Sedmo zasedanje bo potekalo prihodnji mesec in bo izjemno delovno. Skupaj z osmim, ki bo potekalo prva dva tedna v juniju, bo moralo obravnavati podaljšanje kar 25-ih mandatov posebnih poročevalcev, obravnavalo bo redna poročila posebnih poročevalcev in posamezna zaskrbljujoča stanja človekovih pravic v nekaterih državah in po nekaterih tematikah.

Z vidika Evropske unije so za sedmo zasedanje Sveta za človekove pravice ključnega pomena obnova mandatov posebnih poročevalcev za Burmo oziroma Mjanmar, za Demokratično republiko Kongo, za Demokratično ljudsko republiko Korejo in za Somalijo.

Evropska unija bo izkoristila vse možnosti, ki jih nudi Svet, tudi za opozarjanje na zaskrbljujoče stanje človekovih pravic drugod po svetu. V tem smislu se bo vključevala v interaktivne dialoge s posameznimi posebnimi poročevalci ter z visoko komisarko za človekove pravice.

Interaktivni dialogi so pomemben nov instrument Sveta in Evropska unija si bo še naprej prizadevala za njegovo utrditev kot enega ključnih sredstev, ki jih nudijo redna zasedanja Sveta za naslavljanje posameznih problematik.

Spoštovane poslanke in poslanci, kot vam je znano, je Slovenija med svoje prioritete v okviru predsedovanja Svetu Evropske unije uvrstila tudi medkulturni dialog. Zato nas veseli, da bo tej tematiki posvečena ustrezna pozornost tudi na sedmem zasedanju Sveta za človekove pravice.

Povabilo posebnemu predstavniku Zavezništva civilizacij gospodu Sampaiu na srečanje pomeni krepitev zavedanja, da aktivnosti Zavezništva civilizacij prispevajo h krepitvi verske strpnosti, ki je prav tako ena od prioritet Evropske unije na področju človekovih pravic.

Dovolite mi, da izpostavim še eno zelo pomembno dogajanje v okviru Sveta za človekove pravice. Gre za začetek splošnega periodičnega pregleda. Temu Evropska unija pripisuje velik pomen, saj naj bi ta instrument nudil možnost pregleda stanj človekovih pravic po vseh državah članicah Združenih narodov in pod enakimi pogoji. Članice Evropske unije, ki bodo podvržene temu mehanizmu že to pomlad, v aprilu in maju, se na omenjeni pregled že temeljito pripravljajo. Zavzemali se bomo za maksimalno transparentnost in učinkovitost tega procesa. Način, kako se bo ta periodični pregled izvajal, bo namreč zelo pomembno vplival na kredibilnost Sveta za človekove pravice v celoti.

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. − Gospod predsednik, veseli me, da imam možnost, da v Parlamentu govorim o sedmi seji Sveta za človekove pravice. Na začetku naj Svet za človekove pravice uvrstim v kontekst, ki je po mojem mnenju ustrezen.

To sem poudarila že v preteklosti, vendar je pomembno upoštevati, da se Svet še oblikuje. To je očitno, če pogledamo njegove dejavnosti v zadnjem letu in pol. Kljub težavnemu začetku zaradi velikih razhajanj v zvezi s krizo v Libanonu in pogajalskega okolja, ki je za Evropsko unijo še vedno težavno, so bili doseženi pomembni rezultati. S tem mislim zlasti na novost v obliki zavez v zvezi s človekovimi pravicami, ki so jih posredovali kandidati za volitve; sposobnost organizacije posebnih zasedanj za obravnavanje nujnih razmer na področju človekovih pravic, kar je velika novost v primerjavi z letnimi zasedanji njegovega predhodnika, Komisije za človekove pravice; razvoj „interaktivnega dialoga“ s posebnimi postopki ZN, kar pomeni zelo javno sredstvo za osredotočanje pozornosti na kršitve človekovih pravic; ter ne nazadnje soglasno sprejetje zelo pomembnega institucionalnega paketa.

Predsednik Sveta, veleposlanik Costea, je prejšnji teden v Bruslju Svet in Parlament obvestil o poteku priprav na sedmo zasedanje. Navedel je, da je Svet boljši, kot smo pričakovali, in slabši, kot bi si želeli. To morda zveni cinično in izraža realnost vsakodnevnega dela Združenih narodov, vendar mislim, da ustrezno opisuje stanje. Svet ima tako prednosti kot pomanjkljivosti, vendar se razvija in je torej na dobri poti.

Prednostne naloge sedmega zasedanja vključujejo tako učinkovito obravnavanje nujnih razmer v zvezi s človekovimi pravicami, ki so vse pogosteje standard, na podlagi katerega se ocenjuje Svet, kot nadaljnje izvajanje reform za vzpostavljanje institucij. V zvezi s stanjem človekovih pravic so bistveni učinkoviti nadaljnji ukrepi na podlagi posebnega zasedanja o Burmi/Mjanmaru. Med ostalimi prednostnimi nalogami je treba na tem zasedanju obravnavati tudi kršitve človekovih pravic na Šrilanki in v Keniji. Izvajanje institucionalnih reform je verjetno prav tako pomembno zaradi njihovega vpliva na prihodnji uspeh Sveta. Ključne naloge sedmega zasedanja so doseganje sporazuma glede meril za izvolitev članov svetovalnega odbora in pregledno imenovanje ustrezno usposobljenih kandidatov za obnovitev mandatov posebnih postopkov.

Na koncu naj dodam nekaj pripomb v zvezi s splošnim periodičnim pregledom, ki je znan pod kratico UPR (angl. universal periodic review). Predsednik je ta teden sporočil, da države, ki so bile pregledane na zasedanjih aprila in maja, ustrezno izpolnjujejo svoje odgovornosti. Upam, da je temu res tako. Prva zasedanja za splošni periodični pregled bodo verjetno vzpostavila merilo za vsa naslednja zasedanja. Zato je ključno, da države članice EU, ki so vključene v pregled, določijo merilo prek neposrednih kritik svojega stanja človekovih pravic. To ne sme biti lepotno tekmovanje.

Poleg tega vidim pomembno vlogo Evropske unije pri zaključnih zasedanjih za splošni periodični pregled. Bistvo splošnega periodičnega pregleda je zlasti sodelovanje mednarodne skupnosti z državami, ki so vključene v pregled, za doseganje konkretnih izboljšav na področju človekovih pravic prek resnične samoanalize pomanjkljivosti in potreb. Evropska komisija in države članice morajo po potrebi čim hitreje zagotoviti tehnično pomoč na teh zaključnih zasedanjih. Takšno delovanje bi dokazalo našo resnično zavezanost pospeševanju človekovih pravic v pomembnem javnem okviru.

  Laima Liucija Andrikienë (PPE-DE). – Gospod predsednik, delegacija Parlamenta se bo udeležila sedmega zasedanja Sveta Združenih narodov za človekove pravice. Naloga delegacije med njenim obiskom bo izražanje zaskrbljenosti Parlamenta glede delovanja Sveta za človekove pravice in poročanje pododboru za človekove pravice.

Mislimo, da je sedmo zasedanje Sveta za človekove pravice odločilno, ker se bo več različnih pomembnih vprašanj prvič obravnavalo na podlagi novih delovnih metod iz paketa institucionalnih reform iz leta 2006 in 2007.

Verodostojnost Sveta za človekove pravice je odvisna od izvajanja teh reform in mehanizmov; naš cilj je okrepitev sposobnosti Sveta za obravnavo kršitev človekovih pravic po svetu, zlasti najbolj resnih.

Pozdravljamo pozitivne rezultate Sveta za človekove pravice, zlasti napredek pri izvajanju splošnega periodičnega pregleda in pregled posebnih postopkov, ter pozitivne dosežke predsedstva Sveta za človekove pravice.

Pozdravljamo sodelovanje civilne družbe in zagovornikov človekovih pravic ter posebne postopke, ki so jedro mehanizma ZN za človekove pravice in imajo odločilno vlogo, zlasti v Svetu za človekove pravice.

Hkrati obsojamo nekatere odločitve Sveta za človekove pravice, kot je zavrnitev obnove mandatov posebnih poročevalcev za Belorusijo in Kubo.

Ob upoštevanju izkušenj iz preteklosti poudarjamo pomen konkurenčnosti volitev, ki potekajo v vseh regijah, da se zagotovi resničen izbor med članicami ZN. Razlog za to je, da so se do zdaj žal izvolile tudi nekatere države s problematičnim stanjem človekovih pravic.

Ponovno pozivam Svet, Komisijo in države članice, da si še naprej prizadevajo za vzpostavitev meril članstva za izvolitev v Svet Združenih narodov za človekove pravice, vključno z izdajanjem stalnih povabil za sodelovanje v posebnih postopkih.

Kar zadeva sodelovanje EU, pozdravljamo dejavno vlogo EU in držav članic v prvem letu delovanja Sveta za človekove pravice. Zelo pomembno je, da EU pri obravnavi vprašanj človekovih pravic nastopa enotno, zato Komisijo in Svet pozivamo, da sprejmeta skupno stališče ter tako zagotovita, da države članice EU samodejno podpišejo in ratificirajo vse mednarodne dokumente o človekovih pravicah.

Ne nazadnje mora EU učinkoviteje izvajati pomoč in politično podporo v zadevnih državah, da se jih spodbudi k sodelovanju s Svetom za človekove pravice.

  Józef Pinior, v imenu skupine PSE. – Gospod predsednik, Svet Združenih narodov za človekove pravice je za Evropski parlament eden od najzanimivejših organov na področju človekovih pravic. Natančno spremljamo dejavnosti tega sveta in Evropski parlament dvakrat letno pošilja svoje delegacije v Ženevo.

Izpostaviti želim tri točke. Najprej pozdravljam pozitivne dosežke predsedstva Sveta ter hkrati poudarjam pomen podpore s strani Evropske unije in zelo verodostojnih kandidatov za volitve novega predsednika Sveta, ki bodo potekale 23. junija 2008.

Drugič, poudariti želim posebne postopke, ki so jedro mehanizma Združenih narodov za človekove pravice in imajo odločilno vlogo, zlasti v Svetu za človekove pravice, civilni družbi in demokratičnih državah. Države EU morajo zlasti spremljati člane Sveta in od njih zahtevati, da izpolnijo svojo odgovornost na področju spodbujanja človekovih pravic.

Evropski parlament mora obsoditi odločitev Sveta, da ne bo obnovil mandata posebnih poročevalcev za Belorusijo in Kubo. Pozdraviti moramo obnovo mandatov držav za posebnega poročevalca za Sudan ter za neodvisne strokovnjake za Liberijo, Haiti in Burundi.

Tretjič, večina upravičenih kritik Sveta zadeva njegovo neustrezno obravnavanje stanja v posameznih državah. Zlasti enostranska mednarodna naklonjenost palestinskemu gibanju in odločna prizadevanja islamskih držav so povzročila, da je Svet obravnaval bližnjevzhodni konflikt, vendar se je kritiziralo le eno državo, Izrael, medtem ko se je prezrlo kršitve s strani Hezbolaha in nekaterih palestinskih strank. Izziv je ustvarjanje politične volje članov Sveta, da bodo učinkovito in pravično obravnavali takšna stanja.

  Hélčne Flautre, v imenu skupine Verts/ALE – (FR) Gospod predsednik, pred sedmim Svetom za človekove pravice želi Parlament posredovati sporočilo o pomoči, pazljivosti in mobilizaciji.

Svet je edini mednarodni organ, ki se dejansko bori proti kršitvam človekovih pravic, se odziva zlasti na nujne primere in krize na področju človekovih pravic ter dolgoročno sodeluje s posebnimi poročevalci in nevladnimi organizacijami v okviru interaktivnega dialoga. Svet je edinstven in je na prelomni točki v svojem obstoju. Eno leto ne bo dovolj za vzpostavitev njegove učinkovitosti. Na drugi strani pa je lahko to obdobje dovolj dolgo, da Svet izgubi verodostojnost, in kot vemo, se pojavlja veliko poskusov, da bi se ga oslabilo ali preusmerilo.

Najprej želim izpostaviti položaj gospe Sigma Huda, posebne poročevalke o trgovini z ljudmi. V Bangladešu prestaja zaporno kazen v obžalovanja vrednih razmerah. Kar zadeva te posebne poročevalce, bo o predlogih svetovalnega odbora kot zadnje sredstvo odločal predsednik. To dokazuje, kako pomembna je njegova vloga, zato pozdravljam odlično delo predsednika Costee in hkrati opozarjam na dejstvo, da od junija ne bo več opravljal te funkcije.

Zato mora EU ostati pozorna in dejavna. Njeno delovanje je odločilno. To smo videli v Gazi. Vzdržan glas EU znatno omejuje pomen sporočila in slabi sam Svet.

Vendar se lahko Svet razvija in dosega rezultate, če EU sprejme pobudo za posebno zasedanje in ga v celoti podpre. V ta namen morajo naše države članice okrepiti svoje nadregionalne povezave, da bi prepričali ostale in preprečili kakršen koli večji odziv, ki bi povzročil ponovno nepredvidljive politične razmere v Svetu.

Zato pozivamo naše vlade, da okrepijo svoje prizadevanje in vzpostavijo dober zgled. Zgled se lahko vzpostavi z imenovanjem neodvisnega strokovnjaka, kadar sodelujejo pri oceni druge vlade kot del splošnega periodičnega pregleda ter so same odprte za kritiko in samokritiko, poleg tega pa je treba vzpostaviti tudi zgled za izvolitev novih članov. Stalno povabilo za sodelovanje v posebnih postopkih mora biti eno od najpomembnejših meril za države članice EU.

  Richard Howitt (PSE). – Gospod predsednik, to resolucijo pozdravljam. Dejansko pozdravljam delo delegacije Parlamenta v Ženevi, kjer poleg tega, da zahtevamo odgovornost predstavnikov EU, sodelujemo z njimi za začetek dialoga z državami v drugih regijah sveta ter dokazujemo vpliv in solidarnost Evrope pri podpiranju človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava.

Zahvaljujem se za vključitev mojih predlogov sprememb v besedilo, ki podpira poziv k posebnem zasedanju o nasilju nad ženskami ter k podpisu in ratifikaciji vseh mednarodnih dokumentov o človekovih pravicah s strani vseh naših držav. Evropo pozivam, naj podpre zlasti obnovo mandata posebnega predstavnika o podjetništvu in človekovih pravicah. Ker pa sem se pred kratkim vrnil iz Gaze, želim posebej pohvaliti odstavek 34. Gre za obsedno stanje in ljudje v Gazi so prisiljeni živeti v srednjeveških razmerah. Danes bomo to obsodili kot očitno kršitev človekovih pravic. Če niti Tony Blair ne more zagotoviti, da bi Izrael dovolil uvoz opreme, ki bi preprečila nadaljnje zastrupljanje zalog vode s 40 000 litri neobdelanih človeških odpadkov, je pravi čas za delovanje Evrope. Evropski vojaki bi lahko na podlagi novega mandata pomagali pri nadzoru nad ponovnim odpiranjem meja in enako kot zdaj jaz pozivam k vaši podpori, lahko evropske države dosežejo sporazum vseh strani v Svetu ZN za človekove pravice za uveljavljanje mednarodnega humanitarnega prava. Mi kot Evropa lahko sprejmemo pobudo, kot je predlagalo slovensko predsedstvo prejšnji teden v našem pododboru za človekove pravice v Bruslju. Predlagamo lahko uravnoteženo besedilo, ki priznava, da tako teroristični raketni napadi kot kolektivno kaznovanje zaradi blokade kršijo četrto ženevsko konvencijo. S tem lahko dosežemo soglasje v Ženevi, ki bi resnično prispevalo k odpravljanju humanitarne krize, ki je prizadela ljudi v Gazi.

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE). – (FI) Gospod predsednik, natančna obravnava starih mehanizmov in načinov delovanja ter uveljavitev novih praks sta povzročila veliko upanja v sposobnost Sveta za človekove pravice, da bo deloval kot učinkovit organ, ki se osredotoča na način obravnave kršitev človekovih pravic in omogoča jasno vključitev političnih razmer v pristojnost organov Združenih narodov.

Verodostojnost Sveta za človekove pravice je odvisna tudi od novih upravičencev do mandata v zvezi s posebnim postopkom, ki bodo imenovani marca. Zelo pomembno je, da so strokovno znanje, nepristranskost, neodvisnost in objektivnost ključni dejavniki.

Kot več ostalih si v sedanjih razmerah tudi sama želim, da se ponovno razmisli o odločitvi Sveta za človekove pravice, da se ne podaljša mandat posebnih poročevalcev za Belorusijo in Kubo. Države članice EU si morajo prizadevati tudi za zagotovitev, da se podaljša mandat neodvisnega strokovnjaka za Demokratično republiko Kongo.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Rad bi se samo zahvalil vsem poslankam in poslancem, ki so sodelovali v tej razpravi in predstavili svoja stališča, ki bodo predsedstvu Sveta nedvomno v pomoč v pripravah na sedmo zasedanje Sveta za človekove pravice.

Naj posebej poudarim, kako zelo se strinjam s tem, kar je povedala spoštovana poslanka gospa Andrikienė glede potrebnosti, da Evropska unija nastopa v Svetu za človekove pravice enotno, z enim glasom.

Prav tako bi želel opozoriti na dejstvo, da se predsedstvo nadeja dobrega sodelovanja tudi z delegacijo Evropskega parlamenta, kajti neizpodbitno je, da je vloga Evropskega parlamenta pri promociji in zaščiti človekovih pravic izjemnega pomena in zato si želimo čim boljšega sodelovanja s tem visokim zborom.

Naj končam s podatkom, da se bo sedmo zasedanje Sveta za človekove pravice začelo z ministrskim zasedanjem, na katerem bo spregovoril v imenu predsedstva Sveta Evropske unije tudi predsednik Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose minister dr. Dimitrij Rupel. Sodelovala pa bo tudi vrsta drugih visokih predstavnikov, morda tudi generalni sekretar Združenih narodov.

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. − Gospod predsednik, Evropska unija je zelo pomembno telo, ki si mora prizadevati za pravo stvar in v to smer popeljati tudi Svet za človekove pravice.

Očitno je, da se mora Svet še dokazati kot učinkovit organ za človekove pravice v okviru Združenih narodov. Vendar, kot sem že navedla, je še prezgodaj za dokončno oceno. Če bi jo dejansko oblikovali na tej točki, bi lahko to celo oviralo prihodnji razvoj. Zato je pomembno, da skupnost, ki spoštuje človekove pravice, še naprej podpira Svet za človekove pravice, vendar s kritičnim pristopom. V tem smislu me veseli, da se bo delegacija Evropskega parlamenta udeležila dela sedmega zasedanja, da bi lahko ocenila njegovo delovanje v praksi.

Kot gospa Andrikienë tudi sama menim, da si bo Evropska unija morala prizadevati za enotno stališče v zvezi s tem vprašanjem. Vzorci glasovanja članic EU v Svetu so zelo usklajeni in bolj kot bodo usklajeni, pomembnejše bo naše mnenje.

Kar zadeva merila članstva, jih do zdaj ni bilo mogoče oblikovati. Vendar bodo zaveze v zvezi s človekovimi pravicami pomemben korak proti večji odgovornosti držav kandidatk, kot sem dejala že prej.

Kar zadeva posebne postopke, si EU dejavno prizadeva za podaljšanje obstoječih mandatov in vzpostavitev novih, kjer se nam zdijo potrebni.

Na koncu naj spregovorim še o Belorusiji in Kubi. Svet lahko kritiziramo, ker ni obnovil mandatov za te države, vendar je bil to kompromis, potreben za ohranitev več drugih mandatov držav in tematskih mandatov, ki se zdaj pregledujejo. Podobno je na primer pri Sudanu. Obžalovanja vredno je, da je potekel mandat strokovne skupine za Darfur, vendar je bilo to žal neizogibno, da bi lahko ohranili mandat posebnega predstavnika za Sudan.

Evropska unija mora biti torej za doseganje soglasja včasih pripravljena na sprejemanje težavnih kompromisov. Vendar naj ponovim, da smo na splošno zelo močna gonilna sila in telo na tem področju, zato si moramo še naprej prizadevati za zagotovitev, da Svet za človekove pravice dejansko deluje in se razvija v pravi smeri. Evropski parlament je zelo močno orodje, ki nam bo pomagalo na tej poti.

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 21. februarja 2008.

PREDSEDUJOČA: Diana WALLIS
Podpredsednica