Predsednik. − Naslednja točka je poročilo (A6-0039/2008), ki ga je pripravil Adam Gierek v imenu Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, o predlogu Odločbe Sveta o večletnih tehničnih smernicah za raziskovalni program Raziskovalnega sklada za premog in jeklo (COM(2007)0393 – C6-0248/2007 – 2007/0135(CNS)).

  Janez Potočnik, komisar. − Gospod predsednik, najprej se zahvaljujem Evropskemu parlamentu in zlasti poročevalcu, gospodu Giereku, za interes in podporo v zvezi z Raziskovalnim skladom za premog in jeklo.

Zahvaljujem se tudi predsednici Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, gospe Niebler, ter poročevalcema v senci, gospe Laperrouze in gospodu Březinia, za njihovo konstruktivno pomoč. Znano mi je, da so razpravo zahtevali številni člani Odbora ITRE. Zato bom z velikim veseljem povzel, za kaj gre.

Leta 2002 je bil s protokolom, priloženim Pogodbi iz Nice, ustanovljen Raziskovalni sklad za premog in jeklo, pameten finančni model, ki je uporabljal obresti, ki so izhajale iz sredstev, ki so bila na voljo ob poteku evropske pogodbe o premogu in jeklu. Dejavnosti v skladu s to pogodbo so se financirale z dajatvami, ki jih je plačala industrija premoga in jekla, pri čemer je bilo za premog dodeljenih 27,2 % in za jeklo 72,8 % proračuna.

S tem pristopom od spodaj navzgor je ta raziskovalni sklad namenjen izključno za financiranje raziskovalnih projektov v sektorjih, povezanih z industrijo premoga in jekla, dveh velikih tradicionalnih sektorjih, v katerih so raziskave še vedno potrebne: prvič, da se doseže skladnost s sedanjimi politikami EU o okoljskih standardih za boj proti podnebnim spremembam, in drugič, da se ohrani varnost oskrbe z energijo z mešanico goriv, ki zadostuje evropskemu povpraševanju.

Osnovna načela in pravilni postopki odločanja v zvezi z upravljanjem tega sklada so opredeljeni v večletnih tehničnih smernicah za raziskovalni program Raziskovalnega sklada za premog in jeklo. Te tehnične smernice je treba pregledati ali dopolniti vsakih pet let, pri čemer se je prvo obdobje končalo 31. decembra 2007.

Komisija je 10. julija 2007 sprejela predlog odločbe Sveta o reviziji teh tehničnih smernic. Namen te predlagane revizije je bilo spodbujati pozitivne rezultate, ki so bili doseženi v prvih petih letih raziskovalnega programa Raziskovalnega sklada za premog in jeklo, predvsem v smislu varstva okolja. Po mnenju Komisije večji popravki niso bili potrebni, ampak le končne izboljšave sedanjih pravil, da se smernice prilagodijo širitvi EU, sedmemu okvirnemu programu in sedanjim evropskim ureditvam, predvsem v smislu uravnotežene zastopanosti spolov in politik finančnega poslovanja. Ta predlog odločbe Sveta je bil predložen v posvetovanje Evropskemu parlamentu in zato smo danes tukaj.

Cenim dejstvo, da poročilo gospoda Giereka na splošno podpira predlog Komisije.

  Adam Gierek, poročevalec. − (PL) Gospod predsednik, odločbo Komisije o nadaljnjem delovanju Raziskovalnega sklada za premog in jeklo je treba sprejeti z zadovoljstvom. Ta sklad je nastal kot plačilo 72,8 % s strani industrije jekla in 27,2 % s strani industrije premoga po poteku Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo. Obresti iz tega sklada znašajo približno 60 milijonov EUR letno, kar omogoča zagotovitev dodatnih subvencij za raziskave, ki ne spadajo pod sedmi okvirni program. To zadeva bistvene raziskave za racionalizacijo delovanja industrije železa in jekla ter premogovništva ter raziskave za dodatno izboljšanje kakovosti končnih proizvodov v tej industriji, torej premoga in jekla. Takšne raziskovalne dejavnosti so zlasti pomembne za zadevne industrije v novih državah Evropske unije.

Jeklo. Jeklo je najpomembnejši gradbeni material. Tehnološki potencial za povečanje kakovosti različnih vrst jekla in možnosti za izboljšanje učinkovitosti proizvodnje jekla še zdaleč niso izčrpani, zlasti pri novih tehnologijah za proizvodnjo vmesnih proizvodov za nadaljnjo strojno obdelavo. Za večjo zanesljivost jeklenih struktur ter večjo učinkovitost delovanja različnih strojnih delov in opreme so potrebne obsežne empirične raziskave na tem področju. To velja tudi za izboljšave kemične sestave in izboljšave funkcionalnih značilnosti različnih vrst jekla. Delo na učinkoviti in okoljsko sprejemljivi metodi recikliranja odpadkov, npr. jeklo iz problematičnih pocinkanih odpadkov avtomobilske industrije, je prav tako izredno pomembno.

Premog. Premog pomeni varnost oskrbe z energijo. Konkurenčnost tega trdega goriva, katerega opredelitev bo treba v skladu s predlogom iz te uredbe iz praktičnih razlogov razširiti, tako da bo vključevala bitumenske skrilavce, znane tudi kot oljne skrilavce, ki jih kopljejo v Estoniji, je odvisna od učinkovite uporabe njegovih regionalnih rezerv.

Posebne težave premogovništva so v velikem obsegu odvisne od lokalnih geoloških pogojev in zahtevajo redno raziskovalno delo. Te študije morajo biti izvedene pred izgradnjo in delovanjem rudnikov, kot je na primer globok rudnik koksnega premoga, v katerem so mogoče težave z metanom. Uporaba premoga lahko vključuje tudi nekonvencionalne metode podzemnega uplinjanja. Za nadaljevanje ustreznega delovanja Raziskovalnega sklada za premog in jeklo mora vsaka svetovalna skupina vključevati strokovnjake, ki lahko zagotavljajo optimalno reprezentativnost z vidika lokacije industrije premoga in jekla v Evropski uniji, s posebnim poudarkom na strokovnjakih iz novih držav članic Evropske unije.

  Jan Březina, v imenu skupine PPE-DE. – (CS) Evropska komisija je v skladu s smernicami Sveta po petletnem obdobju pregledala delovanje Raziskovalnega sklada za premog in jeklo. Sklad upravlja sredstva nekdanje Evropske skupnosti za premog in jeklo ter obresti, ustvarjene s kapitalom, vlaga v raziskave na področju premoga in jekla.

Pozdravljam dejstvo, da predlog Komisije dosledno izraža spremembe, ki so se dogajale v zadnjih petih letih, upošteva določbe iz pristopnih pogodb iz širitve EU leta 2004 (že omenjen poseben primer je pristopna pogodba Estonije), vključuje dejstvo, da je opredelitev pojma „premog“ zdaj širša, ter se zlasti osredotoča na zaščito delovnih mest in učinkovito uporabo materialov in energetskih virov v proizvodni in predelovalni industriji.

Določbe, ki obravnavajo spremembe sedmega okvirnega programa za raziskave in razvoj ter spremembe tistih področij, ki jih sedmi okvirni program podrobno ne pokriva, so prav tako pomemben del predloga. Poleg samega predloga Komisije želim pohvaliti tudi delo poročevalca, gospoda Adama Giereka, in njegovo poročilo. Rezultati glasovanja v Odboru za industrijo, raziskave in energetiko, s katerim so bili sprejeti vsi pomembni predlogi sprememb, dokazujejo odlične temelje in pameten pristop k dodatnemu vlaganju v znanost in raziskave na področju premoga in jekla, dveh surovin za energijo in proizvodnjo, ki sta trenutno nenadomestljivi.

Ob tej priložnosti pozivam kolege, naj nedvoumno zavrnejo predloge nekaterih skupin, ki ogrožajo pomen premoga in jekla ter konvencionalnih energetskih virov na splošno, ali, v tem primeru, pomen prihodnosti tega sklada, ki se je izkazal za nenadomestljivega v smislu financiranja raziskav. Premog in jeklo spadata med najpomembnejše surovine za energijo in proizvodnjo, ki so se v zadnjih letih zelo razvile. Zato mora poročilo na primer upoštevati geografsko lego rezerv: to bo prispevalo k učinkovitejši uporabi energije in večji varnosti oskrbe z energijo v celotni Evropski uniji.

  Silvia-Adriana Ţicău, v imenu skupine PSE. – (RO) Raziskovalni sklad za premog in jeklo je bil ustanovljen po poteku Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo, prve pogodbe, na kateri temelji Evropska unija.

V Evropi so pomembna najdišča premoga, vendar moramo vlagati v nove in čistejše predelovalne rešitve.

Jeklo je proizvod, ki ga še vedno uporabljajo številni industrijski sektorji, in raziskave v tem sektorju so nujne, da se opredelijo čistejše in učinkovitejše rešitve z energetskega vidika.

Pomen teh raziskav je še toliko večji, ker sektorja zagotavljata veliko delovnih mest, ki jih je treba ohraniti in katerih delovne pogoje je treba izboljšati.

S temi raziskavami je treba doseči tudi boljše delovne pogoje za delavce v obeh sektorjih.

V Romuniji se vsako leto pridobi približno 34 milijonov ton premoga in proizvede približno 8 milijonov ton jekla.

V teh dveh industrijskih sektorjih je neposredno ali posredno zaposlenih več sto tisoč ljudi. Zato menim, da je ta dokument izredno pomemben.

  Anne Laperrouze, v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, raziskave v sektorju jekla so potrebne za zaščito evropske jeklarske industrije in s tem evropskega gospodarstva. Vendar je moj pristop k premogovništvu bolj zadržan.

James Hansen, klimatolog in raziskovalni vodja na inštitutu Goddard Institute for Space Studies pri NASI, je nedavno izjavil, da se je obseg podnebnih sprememb podcenjeval, vendar da imamo na voljo različna orodja, pri čemer je eden od njih zaprtje vseh termoelektrarn na premog do leta 2030. Emisije ene plinske elektrarne znašajo od 300 do 400 kilogramov CO2 na megavatno uro, emisije najsodobnejših termoelektrarn na premog znašajo 800 kilogramov in emisije elektrarn, ki delujejo na lignit, znašajo 1 000 kilogramov CO2.

Kako dosledna je Evropska unija, če na eni strani razvija ambiciozni načrt za prilagoditev in boj proti podnebnim spremembam ter na drugi strani podpira premog kot čist energetski vir?

Človeštvo je prešlo iz dobe lesa v dobo premoga in potem v dobo nafte. Danes lahko Parlament podpre vrnitev v dobo premoga ali pa ravna v skladu s podnebnim paketom in ne opredeli premoga kot čistega energetskega vira. Zato moja skupina namerava podpreti nekatere predloge sprememb Zelenih.

Za konec naj povem čudovit citat Alphonsa Karra: „Tisti, ki verjame, bi najden košček premoga vtaknil v žep v prepričanju, da je diamant.“ Ljubezen je zagotovo strast. Pri energiji pa izberimo pametno.

  Rebecca Harms, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, sem ena od tistih, ki so se v odboru zavzemali za nepomembne predloge sprememb. Vendar glede na to, kar je o premogu povedala gospa Laperrouze, res ne razumem, zakaj bi Komisija določila subvencioniranje premoga v neskončnost.

Premog se je 50 let subvencioniral v neverjetnem obsegu in nadaljevanje takšnega subvencioniranja je v nasprotju z vsemi izjavami EU o podnebni politiki. Menimo, da je treba te subvencije za premog nadomestiti z doslednejšo podporo obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti. V nasprotnem primeru Evropa ne bo mogla izpolniti svojih ciljev v zvezi s podnebno politiko.

Jeklo je druga zgodba. Vendar Komisija ni jasno povedala, da bo jeklo še naprej subvencionirano in premog ne. Po mojem mnenju je bilo za premog, umazan energetski vir, dovolj določb predvidenih že v sedmem okvirnem programu za raziskave.

  Lambert van Nistelrooij (PPE-DE). – (NL) Gospod predsednik, poročevalec, gospe in gospodje, premog in jeklo sta bila osrednja na začetku Evropske unije in sta še vedno, čeprav kot del povsem drugačnega programa, ki vključuje globalizacijo, podnebne spremembe in energetska vprašanja. To je „vsa posadka na krovu“, kot je bila; prispevek tega sklada, čeprav majhen, je pomemben pri tehnološki revoluciji, ki je potrebna, da se ohrani konkurenčnost jeklarskega sektorja in da premog postane čisto gorivo, čista surovina: „čisti premog“.

Tudi Evropska komisija je to izbrala pred našimi pilotnimi projekti za doseganje zajemanja in skladiščenja ogljika, na primer kot tehnološko inovacijo. To izrecno podpiram. Ne podpiram zaprtja, sem za to, da elektrarne še naprej delujejo. Nizozemsko podjetje za proizvodnjo in distribucijo električne energije NUON na primer v Groningenu načrtuje napravo za uplinjanje premoga s popolnim zajetjem itd. Za takšen projekt so potrebni podpora in več virov, kot kaže zdaj.

Še pomembneje – kot je znano komisarju Potočniku – je moje zavzemanje za boljšo kombinacijo sredstev, strukturnih skladov, prispevka Evropske investicijske banke itd. Več usklajevanja in združevanja je potrebno, da se omogočijo večje raziskave infrastrukture in naložbe. Sedanje pravilo „en sklad, en projekt“ je zagotovo ovira. Obravnavati moramo tudi ta pravila in na srečo Evropska komisija že preskuša meje v zvezi s tem.

Na Brdu v Sloveniji smo 5. in 6. marca govorili o večjem poudarku in združevanju evropskih projektov. Letos poleti bo Komisija predstavila nov profil za program Esprit, da se dosežejo bolj usmerjene naložbe. O tem želimo kaj slišati in ne o postopnem opuščanju premoga. To je zagotovo napačna pot.

  Teresa Riera Madurell (PSE). – (ES) Gospod predsednik, čestitam gospodu Giereku za poročilo.

Gospe in gospodje, Parlament lahko le dobro sprejme in podpre raziskovalni program, ki upravlja lastna sredstva zunaj sedmega okvirnega programa in ima letni proračun 60 milijonov EUR, zlasti ob upoštevanju, da se jeklo še v velikem obsegu uporablja v različnih sektorjih industrije ter da je treba premagati še veliko znanstvenih in tehnoloških izzivov, da bodo proizvodni postopki čistejši in učinkovitejši.

Pri premogu so izzivi še večji zaradi posledic za proizvodnjo energije in doseganje naših ciljev v zvezi z bojem proti podnebnim spremembam.

Za povečanje konkurenčnosti premoga na energetskem trgu, izboljšanje varnosti in operativne zmogljivosti rudnikov ter doseganje čistejšega izgorevanja so potrebni raziskave in razvoj, pri čemer so nove tehnologije za zajemanje in skladiščenje CO2 področje raziskav, ki ga je Evropska unija jasno podprla. Zato se popolnoma strinjam z vsebino tega poročila.

Prav tako čestitam poročevalcu za upoštevanje načela enakosti spolov s predlaganjem ukrepov za doseganje večje prisotnosti in udeležbe žensk v sektorju, v katerem so moški še vedno v večini.

  Monica Maria Iacob-Ridzi (PPE-DE). – (RO) Glede na nujne politične prednostne naloge Evropske unije želim poudariti nekatere proračunske vidike tega poročila.

Predlog Komisije se nanaša na zeleno knjigo o energiji in njen cilj, da se poveča uporaba premoga kot pomembnega vira energije z uporabo čistih tehnologij z zmanjšanjem in skladiščenjem ogljikovega dioksida.

Ukrepi, ki bi lahko prejeli evropska sredstva iz Raziskovalnega sklada za premog in jeklo, so lahko pilotni projekti in projekti, ki vključujejo najnovejše tehnologije na tem področju.

Težava je izredno majhen proračun, dodeljen temu skladu: 57 milijonov EUR vsako leto. Težko si predstavljam, kako bi ta znesek lahko pokril številne projekte po celotnem ozemlju Evropske unije.

Naj spomnim, da je v več kot četrtini držav Evropske unije premog še vedno glavni vir za pokrivanje energetskih potreb.

Glede na to menim, da je v tem sektorju potrebno večje finančno sodelovanje Evropske unije, tako prek Raziskovalnega sklada za premog in jeklo kot prek programov sedmega okvirnega programa.

  Catherine Stihler (PSE). – Gospod predsednik, nisem nameravala govoriti, vendar moram podati mnenje v zvezi z vprašanjem tehnologije čistega premoga.

Tehnologija čistega premoga je resnično pomembna in vprašanje, ki si ga moramo zastaviti, je: kaj lahko EU naredi, kot je ravno rekla prejšnja govornica, da se podprejo nove tehnologije, vključno s tehnologijo čistega premoga? Napredek tehnologije čistega premoga je bistven za uresničitev naših ciljev v zvezi s podnebnimi spremembami in je nujen. Nujno obravnavanje je mogoče le z našim sodelovanjem po vsej Evropi.

  Paul Rübig (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, zelo me veseli, da Evropski parlament danes razpravlja o drugem raziskovalnem projektu. Menim, da so zlasti pomembne raziskave na področju jekla, predvsem zaradi podnebnih sprememb, ker si seveda prizadevamo narediti čim učinkovitejšo proizvodnjo in doseči, da bodo merila učinkovitosti bistven sestavni del porabe. Zato ponovno posebno čestitam poročevalcu in lahko rečem, da je danes pravi dan za raziskave.

  Petru Filip (PPE-DE). – (RO) Moj govor zajema nekaj vidikov: najprej, veseli me, da se premog in jeklo, čeprav ne zelo pogosto, vračata na dnevni red Parlamenta.

Menim, da gospodarska moč Evrope temelji na proizvodnji najboljšega jekla ob najnižjih stroških, zato je treba rezultate skupnih raziskav izmenjati na ravni Skupnosti.

V več evropskih državah obstajajo regije, ki so predvsem odvisne od proizvodnje premoga in jekla. Za preusmeritev delovne sile, zaposlene v proizvodnji premoga in jekla, še vedno ni ustrezne rešitve in žal zadevne regije že spadajo v kategorijo regij s težavami na področju življenjskega standarda ter potrebujejo kohezijske programe.

Ob koncu si zastavljam retorično vprašanje, ali bo Evropa nehala kupovati premog in jeklo zunaj Skupnosti, če ne želi doseči podobnega kot pri programu Evropske unije za varstvo okolja.

  Janez Potočnik, komisar. − Gospod predsednik, zahvaljujem se za pripombe, ki podpirajo predlog, kot tudi za pripombe, ki zahtevajo mnenje o tem, kako bomo v prihodnosti iskali rešitve v zvezi z energijo in podnebnimi spremembami. Pojasniti moram, da se danes pogovarjamo o dodatnem financiranju raziskav in razvoja, ki temelji na obstoječem skladu, ki temelji na protokolu – natančneje, govorimo o tehničnih smernicah. Menim, da je bolje, da se ta denar uporabi za raziskave in razvoj in ne za kaj drugega, ker pri energiji in podnebnih spremembah ni časa za samozadovoljstvo.

Dejavnost zajemanja in skladiščenja ogljika se bo tudi obravnavala, vendar ta dejavnost še zdaleč ni pravi odgovor. Prava vprašanja in prava razprava o vprašanjih, ki ste jih zastavili danes, bodo prišli na vrsto, ko bomo razpravljali o strategiji za načrt energetske tehnologije – kako pristopiti k njej, kako delovati v prihodnosti in kako najti prave odgovore. V zvezi s tem bo izredno pomembno, da se zavedamo, da „poslovanje brez sprememb“ ne pride v poštev. Primanjkuje nam človeških virov in sredstev. Okvirni program je le delna rešitev.

Vprašanje bomo morali resno preučiti, ker ga moramo obravnavati s kratkoročnega vidika, kar pomeni iskanje mogočih rešitev za zapolnitev vrzeli tam, kjer je to nujno potrebno, in hkrati iskati dolgoročne rešitve. Takšne rešitve so nujno potrebne in na obnovljive vire energije se moramo osredotočati od danes naprej. Zato menim, da bo to čas za takšno razpravo. Ne pozabite, da je bilo financiranje energije leta 1980 v Evropi približno štirikrat večje kot danes. Zato bi bila še ena iluzija, če bi ta vprašanja obravnavali, kot da se lahko „poslovanje brez sprememb“ še naprej izvaja. Ne naredite te napake.

  Adam Gierek, poročevalec. − (PL) Gospod predsednik, odzval bi se le na eno vprašanje, ki se je danes obravnavalo, to je stališče, da je treba rudnike čim prej zapreti iz okoljskih razlogov. Menim, da varnost oskrbe z energijo, na primer v moji državi, v Češki republiki, in v mnogih drugih državah EU, ne ustreza temu stališču, in to stališče ni splošno sprejeto. Pravzaprav je ravno nasprotno: ravno zaradi novih tehnologij, ki se razvijajo, kot sta „čisti premog“ ter „zajemanje in skladiščenje ogljika“, bomo v prihodnosti verjetno odpirali nove rudnike. Premog bo še kar nekaj časa pomemben in konkurenčen vir energije v Evropi. Prav tako ne smemo pozabiti – to je namenjeno tistim, ki bi zaprli vse rudnike –, da premog ni le pomembna surovina za energijo, ampak tudi kemična surovina.

Prvič, Raziskovalni sklad za premog in jeklo je potreben. Drugič, ta sklad ne spada v sedmi okvirni program, ker obravnava povsem drugo področje delovanja. Tretjič, navaja se povišanje upravičenih stroškov s 40 % na 50 %. Četrtič, nevključitev bitumenskih skrilavcev v Raziskovalni sklad za premog in jeklo – skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze je tudi predložila predlog takšnega značaja za te predloge sprememb – bi bila škodljiva za Estonijo, kjer proizvodnja energije temelji predvsem na tem gorivu.

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri.

Pisne izjave (člen 142)

  Urszula Gacek (PPE-DE), v pisni obliki. – (PL) Na Poljskem se 95 % električne energije proizvede v termoelektrarnah na premog. Zato se Poljska zlasti zanima za nove tehnologije za uporabo premoga, ki izboljšujejo učinkovitost elektrarn, zmanjšujejo emisije CO2 in omogočajo pretvorbo premoga v ogljikovodikova goriva z omejenimi emisijami CO2.

Nove tehnologije odpirajo možnosti za uporabo jedrskih reaktorjev kot virov toplotne energije brez emisij, da se dosežejo navedeni cilji premogovništva.

Vendar za sinergijo energije iz premoga in jedrske energije potrebujemo visokotemperaturne reaktorje (HTR). V Evropi se že nekaj let izvajajo raziskave visokotemperaturnih reaktorjev. Žal se niti eno od evropskih raziskovalnih središč ne ukvarja z raziskavami HTR, katerih cilj bi lahko bila uvedba programa sinergije za energijo iz premoga in jedrsko energijo. Takšno središče bi Evropo tehnološko okrepilo, vključno s premogovništvom. Prav tako bi pripomoglo k večjemu sprejemanju jedrske energije v Evropi z neposrednim sodelovanjem s premogovništvom, tako da bi si prizadevalo za njegovo posodobitev, in ne, da bi z njim tekmovalo.

Glede na pomembnost premoga v poljskem energetskem sektorju bi bilo takšno evropsko središče smiselno ustanoviti na Poljskem. Brez odločnega ukrepanja bomo izgubili tehnološko tekmo na tem področju proti Združenim državam, Južni Afriki, Kitajski in Južni Koreji.

Pozivam Komisijo, naj preuči potrebo po ustanovitvi takšnega središča kot del dolgoročnih tehničnih smernic v zvezi z raziskovalnim programom Raziskovalnega sklada za premog in jeklo.

  Katrin Saks (PSE), v pisni obliki. – (ET) V skladu s protokolom k Pogodbi iz Nice o izteku Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo ter o Raziskovalnem skladu za premog in jeklo so bila vsa sredstva ESPJ dana na voljo Evropski komisiji leta 2002. Prihodki iz teh sredstev naj bi se uporabljali za raziskave v sektorjih, povezanih s premogovništvom in jeklarsko industrijo. Svet je sprejel dve uredbi za boljše izvajanje raziskovalnega programa: finančno uredbo in tehnične predpise. Gierekovo poročilo zadeva slednje.

V skladu s Pogodbo o pristopu Estonije k EU se oljni skrilavci obravnavajo kot premog. Zato je Evropska komisija predlagala, da Svet pripravi tehnične smernice za raziskovalni program za premog in jeklo v skladu s Pogodbo, ter vključila oljne skrilavce v opredelitev premoga v skladu s tehničnimi smernicami. Zato je Estonija upravičena, da zaprosi za financiranje raziskav o oljnih skrilavcih v okviru raziskovalnega programa na enaki podlagi kot za premog.

Poljski poročevalec Adam Gierek je predlagal, da se „oljni skrilavci“ v opredelitvi nadomestijo z „bitumenskimi skrilavci“, ker naj bi pojem „bitumenski skrilavci“ zajemal tudi „oljne skrilavce“. Dejansko pa je ravno nasprotno: „oljni skrilavci“ je širši pojem kot „bitumenski skrilavci“. Zeleni so predlagali, da se oljni skrilavci povsem odstranijo iz opredelitve premoga. Ponovno opozarjam na dejstvo, da se je Estonija ob pristopu k EU dogovorila, da se oljni skrilavci obravnavajo kot premog, zato mora biti osnova za financiranje raziskovalnega programa za oljne skrilavce enaka kot za raziskovalni sklad za premog in jeklo.

  Esko Seppänen (GUE/NGL), v pisni obliki. – Bil sem parlamentarni poročevalec, ko je bila zadnjič podeljena razrešnica v zvezi z dejavnostmi Evropske skupnosti za premog in jeklo. Sredstva v nekdanji Skupnosti so se zbirala iz premogovništva in jeklarske industrije, zato je edino pravično, da se preostali denar nameni za raziskave v teh sektorjih in ne za raziskave naftne industrije.

Raziskave in raziskovalne ustanove so potrebne, če želimo uporabljati premog brez emisij ali „čisti“ premog. To vključuje zajemanje in skladiščenje ogljika, čeprav v tem skladu ni dovolj denarja za takšno financiranje, kljub veliki nuji. Zanimivo je, da je v zvezi s tem Shell po naključju ravno danes pozval k javnem financiranju, to pomeni financiranju EU.

Gospod Gierek kot poročevalec jasno spodbuja uporabo premoga v proizvodnji energije in pri tem zastopa interese svoje države. Poleg tega v EU ni prepovedan, vendar nas čaka še veliko dela, preden bomo imeli čisti premog.