Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2007/2267(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A6-0048/2008

Razprave :

PV 09/04/2008 - 19
CRE 09/04/2008 - 19

Glasovanja :

PV 10/04/2008 - 9.12
CRE 10/04/2008 - 9.12
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0120

Razprave
Četrtek, 10. april 2008 - Bruselj Edition JOIzdaja UL

12. Obrazložitev glasovanja
PV
  

Ustne obrazložitve glasovanja

 
  
  

– Poročilo: Janusz Lewandowski (A6-0082/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM). – (PL) Gospod predsednik, leto 2009 bo prineslo mnogo sprememb in izzivov za Evropski parlament. Potekale bodo volitve in začelo se bo novo parlamentarno obdobje, treba pa se bo tudi soočiti z izzivi, povezanimi z začetkom veljavnosti lizbonske pogodbe, kar je najpomembnejše. Ne moremo ustaviti sprememb in ne govorim samo o spremembah v politiki. Pride čas, ko so spremembe, skupaj z novimi načrti in pristopi k ukrepanju, potrebne. Na splošno je potreben večji finančni vložek, da so spremembe učinkovite. Kljub temu je treba proračunska sredstva uporabiti učinkoviteje in vsa nepotrebna birokracija mora biti odstranjena.

 
  
  

– Poročilo: Paul Rübig (A6-0064/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Zita Pleštinská (PPE-DE). – (SK) Glasovala sem za poročilo gospoda Paula Rübiga, ker je po mojem mnenju program Eurostars pomembna pobuda Evropske komisije za podporo MSP, ki se ukvarjajo z raziskavami in razvojem.

Kljub dejstvu, da MSP predstavljajo skoraj 70 % BDP EU, njihov potencial na področju raziskav in razvoja še ni dovolj izkoriščen. Rada bi poudarila prizadevanje poročevalca, da se čim večjemu številu MSP omogoči sodelovanje v tem programu. Glede na prvotni predlog bi bilo veliko MSP izključenih iz postopka, ker bi morala prispevati vsaj 50 % stroškov projektov. V skladu s sporazumom med Evropskim parlamentom in Svetom bodo lahko MSP sodelovala ter pomagala pri predlogih projektov na področju raziskav in razvoja.

Zadovoljna sem, da je Slovaška med 29 državami, ki so že izrazile podporo temu programu. Bistveno je, da slovaški podjetniki MSP prejmejo informacije o dostopu do sredstev za raziskave in razvoj v okviru tega programa ter da raziskovalni potencial na Slovaškem in v drugih nerazvitih regijah Evrope raste.

Evropska podatkovna baza za področje raziskav in inovacij, v kateri bo Komisija objavljala rezultate projektov, bo za MSP koristna oporna točka.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlo Fatuzzo (PPE-DE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, niti sekundo predolgo ne bom govoril, morda premalo. Rad bi le povedal, da mi je bilo v čast glasovati za poročilo prijatelja Paula Rübiga, ki predstavlja predlog odločbe, katere cilj je podpora MSP.

Zlasti si želim, kar mi tudi ne pusti spati, projektov, ki upoštevajo izkušnje, sposobnost in spomine starejših, ki lahko mlade veliko naučijo o MSP ter tako koristijo državam EU in Evropski uniji sami. Gospod predsednik, kot vidite, mi je ostalo še pet sekund, da vsem kolegom, ki so bili toliko prijazni, da so ostali in me poslušali do konca, zaželim dober tek.

 
  
  

– Poročilo: Adam Gierek (A6-0093/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM). – (PL) Gospod predsednik, vsaka pobuda, katere namen je podpirati ter spodbujati pridobivanje premoga in proizvodnjo jekla, si zasluži podporo Evropskega parlamenta. Omenjeni dejavnosti sta pomembni zlasti, ker nobeno hitro razvijajoče se gospodarstvo ne more uspevati brez teh sektorjev proizvodnje. Treba je tudi upoštevati, da so največji proizvajalci teh surovin zunaj Evropske unije in da je stanje držav članic, če jih primerjamo, resnično zelo slabo.

Brez dvoma se bo povpraševanje po premogu in jeklu, ki ga spodbujajo hitro razvijajoča se azijska gospodarstva, še naprej povečevalo. Kljub potrebi, da premog postopoma zamenjajo obnovljiva in okolju prijaznejša goriva, bo premog še dolgo ostal ključni vir energije in bogastva mnogih regij Evropske unije.

 
  
  

– Predlog resolucije: Razmere v Tibetu (RC-B6-0133/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Tunne Kelam (PPE-DE). – Gospod predsednik, glasoval sem za predlog spremembe 3, ki ga je vložil gospod Szymański in ki je ostrejša oblika našega splošnega odnosa glede izogibanja prisotnosti državnih voditeljev na visoki ravni na otvoritveni slovesnosti olimpijskih iger v Pekingu. Gospod Szymański ugotavlja povezavo med prisotnostjo državnih voditeljev in morebitno podporo notranje politike kitajskih oblasti. Menim, da bi to lahko bil opozorilni znak kitajskim oblastem, naj bo ta povezava jasnejša. Zato sem glasoval za predlog spremembe 3.

 
  
MPphoto
 
 

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Evropski parlament se je ponovno izkazal za vodilnega na področju zaščite človekovih pravic. To je zato, ker smo dosegli široko politično soglasje o obsojanju kršitev človekovih pravic na Kitajskem, ki v nasprotju z vsemi pričakovanji zaostruje totalitarni režim v času priprav na olimpijske igre, namesto da bi ga omilila. Olimpijski komite si zatiska oči s trditvijo, da športne igre in človekove pravice niso povezane. Nad tem pragmatičnim pristopom, ki je daleč od prvotnih idealov olimpijskih iger, sem zgrožena.

Vse države članice pozivam, da pisno pozovejo predsednike svojih vlad, kot sem to storila sama, naj takoj razglasijo bojkot otvoritvene slovesnosti, če Kitajska ne bo sprejela dialoga s tibetanskim ljudstvom ter ratificirala mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah. Menim, da se lahko dejstvo, da voditelji držav članic še niso dosegli skupnega stališča, v najboljšem primeru obravnava kot zgrešeno, v najslabšem pa kot neuspeh.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, o tako pomembnih vprašanjih, kot so svoboda, demokracija in človekove pravice, mora biti Evropska unija enotna. Zato je bilo tako potrebno sprejeti nedvoumno stališče glede razmer v Tibetu in odločno ukrepati, da se Kitajsko prepriča, naj spoštuje te vrednote. Moralno smo zavezani, da Kitajsko spomnimo na obljube, ki jih je dala svetovni javnosti, ko se je potegovala za organizacijo olimpijskih iger. Do danes Kitajski ni uspelo izpolniti nobene od teh obljub.

Kitajska je zdaj gospodarska sila, ki se ne more prezreti. Vendar je zelo narobe, da politiki dajejo prednost doseganju posebnih gospodarskih ciljev in ugodnih trgovinskih sporazumov pred zaščito temeljnih vrednot.

Politiko do Kitajske, s katero ločujemo gospodarska vprašanja od človekovih pravic, moramo končati. Vendar to ne pomeni nujno dajanja gospodarstva na stranski tir. Ravno nasprotno. Kitajsko je treba prepričati, da se zaveže mednarodnim standardom in jih spoštuje.

 
  
  

– Poročilo: Hannes Swoboda (A6-0048/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, v imenu Evropskega parlamenta zelo tesno sodelujem s kolegi iz hrvaškega parlamenta, zato posredujem.

V trenutku, ko je Hrvaška razglasila svojo neodvisnost, je tudi sklenila, da je Evropska unija ključna za njeno prihodnost. Hrvaškim organom moramo priznati vse ukrepe, s katerimi jim je uspelo razrešiti bistvena vprašanja. S tem mislim na primer reformo javnega sektorja in sodnega sistema ter ukrepe v boju proti korupciji. Hrvaška tesno sodeluje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Pohvala ji gre tudi za ustavno določbo o vključevanju nacionalnih manjšin v družbeno in politično življenje.

Hrvaška potrebuje Evropsko unijo in Evropska unija potrebuje Hrvaško, med drugim zaradi njene geografske lege. Pristop Hrvaške bo pomagal stabilizirati zahodni Balkan in zagotoviti, da se bo v tej regiji demokracija v celoti razvila.

 
  
MPphoto
 
 

  Borut Pahor (PSE). – Gospod predsednik, čeprav si želim, da Hrvaška zaključi pogajanja z Evropsko unijo čim prej, pa sem se danes pri poročilu Swoboda vzdržal iz enega razloga posebej: zaradi amandmaja, ki je bil sprejet z večino glasov in zame predstavlja veliko skrb, saj predstavlja presedan pri odločitvah Evropskega parlamenta, ko ugiba o datumih zaključka pogajanj. Namreč, poročevalec Swoboda je predlagal, da se beseda could zamenja s should in any case, kar pomeni, da predlaga, da se v vsakem primeru, ne glede na kriterije, zaključijo pogajanja med Hrvaško in Evropsko komisijo v letu 2009.

Jaz mislim, da je Evropski parlament vedno vztrajal pri tem, da se mora spoštovati kriterije in da je to potem pogoj za zaključek pogajanj. V današnjem poročilu pa Hannes Swoboda in Evropski parlament pravita, da ne glede na vse, v vsakem primeru, mora Komisija končati pogajanja za Hrvaško do konca leta 2009. To je zame nesprejemljivo.

 
  
MPphoto
 
 

  Mario Borghezio (UEN). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, stranka Lega Nord glasuje proti poročilu gospoda Swobode o Hrvaški, ker protestira zaradi zavrnitve predlogov sprememb, ki smo jih predložili za zaščito nedotakljivih pravic naše italijanske manjšine, in sicer beneške.

V neosvobojenih območjih Istre in Dalmacije prebivalci Reke in Pule zahtevajo svoje pravice, pravice, ki so 60 let po koncu vojne še vedno globoko poteptane. Ta rana se mora pozdraviti. Hrvaška ne more več biti gluha za krike naših rojakov v stiski, ki prosijo le za spoštovanje svoje zgodovine, trpljenja in pravic.

Neverjetno je, da naši kolegi iz levice v naši državi stranko Lega Nord obsojajo, da nima občutka za italijansko identiteto, ter nas izzivajo, naj naši ministri prepevajo „Fratelli d'Italia“, nato pa v tem parlamentu v Strasbourgu, ko razpravljamo o pravicah svojih italijanskih in beneških rojakov, ki so celo dandanes preganjani in so jim odvzete temeljne pravice, glasujejo skupaj z dediči Titovih preganjalcev in krivcev za pokole fojbe. Morda so naši rojaki krivi, ker so bili protikomunistično usmerjeni in domoljubni, kakor smo člani stranke Lega Nord protikomunistično usmerjeni in domoljubni.

 
  
  

– Predlog resolucije: Boj proti raku v razširjeni Evropi (B6-0132/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, glasoval sem za resolucijo o boju proti raku v razširjeni Evropi, ker je to zelo resen problem. Prizadene milijone Evropejcev, zlasti v novih državah članicah. Testi za spremljanje in pregledi se morajo sofinancirati ali celo v celoti financirati na ravni Unije. Ti ukrepi morajo biti prednostna naloga Evropske unije in obvezni za vse naše državljane.

Evropska komisija mora pripraviti vseevropsko kampanjo za dvig ozaveščenosti z zagotavljanjem informacij o preventivnih ukrepih ter zgodnjemu odkrivanju, diagnozi in zdravljenju raka. Rak se lahko premaga le, če delujemo skupaj in usklajujemo svoja prizadevanja. Boj proti raku je težaven izziv, vendar se Evropa in svet morata boriti.

 
  
  

– Poročilo: Guy Bono (A6-0063/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM). – (PL) Gospod predsednik, književnost, gledališče, arhitektura, vizualna umetnost, obrt, kino in televizija ponazarjajo kulturno raznolikost Evrope. So del skupne kulturne dediščine Evrope, čeprav pripadajo posameznim državam ali regijam v Evropi.

Eden od ciljev Evropske unije je ohraniti in podpreti to raznolikost ter njeno dostopnost za vse. Tako je bilo na primer določeno v maastrichtski pogodbi, v kateri je bila kulturna razsežnost evropskega povezovanja prvič uradno izražena. Evropski socialni sklad podpira fundacijo Arturo Toscanini v Italiji. Ta fundacija izvaja tečaje usposabljanja za brezposelne glasbenike od sredine devetdesetih let 20. stoletja. Program Kultura je eden od vodilnih programov Evropske unije in poteka v obdobju 2007–2013. Njegov proračun za to obdobje znaša 400 milijonov EUR. Gre za program za kulturne dejavnosti, ki niso avdiovizualne narave.

Verjamem, da bomo še naprej podpirali umetnike in vse ukrepe za spodbujanje kulture. Navsezadnje je kultura ravno tako pomembna kot gospodarska ali industrijska dejavnost. Zato sem glasoval za to poročilo.

 
  
  

– Poročilo: Graça Moura (A6-0075/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM). – Gospod predsednik, z glasovanjem sem podprl poročilo gospoda Graça Moura, ker podpori kulture namenjamo premalo časa in denarja. Pozornost usmerjamo h gospodarstvu, trgom, delu in trgovini, vendar kje bi bila Evropa brez slikarjev, glasbenikov in književnikov?

Sinoči nam je komisar Figel povedal, da je kultura pomembnejša od gospodarstva. Dodam lahko le, da kultura ustvarja gospodarstvo, ali z besedami nekega zgodovinarja, ki je dejal, da brez pisateljev ne bi bilo poštarjev.

Ob 200. obletnici rojstva Fryderyka Chopina, poljskega skladatelja, pokažimo svetu, da sta se na tej celini rodili mojstrska glasba in kultura.

 
  
MPphoto
 
 

  Zita Pleštinská (PPE-DE). – (SK) Glasovala sem za evropsko kulturno agendo v času globalizacije, ker menim, da je kultura duša Evrope in bistven vir plemenitenja za naše narode. Katera druga celina se lahko pohvali s tako veliko glasbenimi geniji, izjemnimi slikarji, kiparji, arhitekti in drugimi mednarodno priznanimi umetniki?

Kultura v EU ni bila še nikoli tako pomembna, kot je zdaj. Vpliv kulturne razvitosti evropskih regij se na primer kaže pri projektu evropske prestolnice kulture za obdobje 2007–2019.

Z velikim zanimanjem spremljam napeto tekmovanje za naslov evropske prestolnice kulture 2013 med štirimi slovaškimi kandidati: Košice, Martin, Nitra in Prešov. Odbor, ki bo septembra 2008 izbral zmagovalno mesto, bo imel zelo težko nalogo. Čudoviti in pomembni projekti, polni kulturnih zakladov, bodo obiskovalcem teh mest ponudili neponovljiva doživetja.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Gospa Pleštinská, vi čudovito pojete. Imel sem srečo, da sem vas večkrat lahko poslušal.

 
  
MPphoto
 
 

  José Ribeiro e Castro (PPE-DE).(PT) Gospod predsednik, čestitam gospodu Moura za poročilo, ki je bilo danes sprejeto. Prav tako pozdravljam odstavek 26, ki je bil sprejet z navdušenjem s 560 glasovi v poimenskem glasovanju, in želim opozoriti nanj. Ta odstavek poudarja vplivanje evropskih jezikov na druge celine in države po svetu, ter dejstvo, da je za Evropsko unijo ključno vedeti, kako posebej spodbujati te jezike in kulturne izmenjave, ki se sprožajo in vzdržujejo s temi jeziki izven Evrope. To velja za angleščino, španščino in portugalščino ter v manjšem obsegu za francoščino. Prepričan sem, da bo lahko komisar Orban uporabil ta odstavek skupaj s poročilom gospoda Joana i Maríja, o katerem smo glasovali pred dvema letoma, da bo oblikoval končne smernice za evropsko politiko večjezičnosti. Jasno je, da je v globaliziranem svetu, v katerem živimo, pomembno, da posebej podpremo širitev teh globalnih evropskih jezikov.

 
  
  

– Predlog resolucije: Prilagajanje podnebnim spremembam v Evropi – možnosti za ukrepanje EU (B6-0131/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, podnebne spremembe predstavljajo izziv za mnoge gospodarske sektorje. Prav tako ogrožajo evropsko biotsko raznovrstnost in negativno vplivajo na družbeni razvoj. Edini način, da se zoperstavimo posledicam podnebnih sprememb, je omejevanje emisij toplogrednih plinov na regionalni in lokalni ravni v vseh gospodarskih sektorjih ter na vsakem področju našega življenja. Evropska unija se mora povezovati na svetovni ravni, zlasti z državami v razvoju. Slednje nosijo tudi vedno večjo odgovornost za nepotrebne emisije toplogrednih plinov.

Naslednje pomembno vprašanje vključuje ozaveščanje družbe glede ukrepov prilagajanja, tako da množični mediji in državljani sodelujejo pri okoljskih vprašanjih. Ukrepi v zvezi s tem se morajo izvesti na svetovni, regionalni in lokalni ravni ter morajo preseči vse politične in druge ovire.

 
  
  

Pisne obrazložitve glasovanja

 
  
  

– Poročilo: Miroslav Ouzký (A6-0051/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Glasovali smo za to poročilo o zahtevah v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali, ob upoštevanju zdravstvenih težav in možnosti njihovega vpliva na javno zdravje.

Na primer, uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 998/2003 usklajuje pravila za netrgovske premike hišnih živali med državami članicami ali po njihovem vstopu ali ponovnem vstopu na ozemlje Skupnosti iz tretjih držav. Ta uredba je med drugim uvedla potni list za hišne živali, ki ga morajo imeti mačke, psi in beli dihurji, kadar se premikajo iz ene države članice v drugo. S tem se dokaže, da je bila žival cepljena proti steklini. Vendar ta uredba omogoča začasna odstopanja, ki jih lahko nekatere države članice uporabljajo do 3. julija 2008 (člen 6(1) in člen 16).

Člen 6(3) predvideva možnost podaljšanja prehodnega obdobja z zakonodajo na podlagi poročila, ki ga Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu do 1. februarja 2007. To se ni zgodilo.

Zato imamo zdaj sporazum za podaljšanje prehodnega obdobja, da se lahko opredeli nov sistem.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. Glasoval sem za poročilo gospoda Ouskýja, da se odločitve glede premika hišnih živali sprejemajo le po natančni preučitvi znanstvenih ocen.

 
  
MPphoto
 
 

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE) , v pisni obliki. − (SK) To poročilo obravnava predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredbe o zahtevah v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali glede podaljšanja prehodnega obdobja.

Veseli me, da uredba (ES) št. 998/2003 usklajuje pravila za netrgovske premike hišnih živali med državami članicami ali po njihovem vstopu ali ponovnem vstopu na ozemlje Skupnosti iz tretjih držav. Zelo pozitivno je, da je bil poleg drugih ukrepov uveden tudi potni list za mačke, pse in bele dihurje, s katerim se dokaže, da je bila žival cepljena proti steklini. To poročilo sem podprl, ker prvotno prehodno obdobje morda ne bo dovolj, zlasti ker še vedno ni predloženega predloga in ker se bo Evropski parlament na volitvah leta 2009 zamenjal.

Prav tako menim, da je za Malto pomembna vključitev na seznam držav, ki izvajajo posebne zahteve glede klopov, ker Malta že ima poseben sistem za zdravljenje proti klopom.

Ta predlog bo lastnikom in njihovim hišnim živalim omogočil manj stresno potovanje.

 
  
  

– Poročilo: Luciana Sbarbati (A6-0066/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki – (FR) Glasoval sem za poročilo svoje italijanske kolegice Luciane Sbarbati, ki je del postopka posvetovanja o predlogu odločbe Sveta o ustanovitvi Evropske migracijske mreže.

Potreba po opazovanju migracijskih tokov izvira iz leta 1994, ko je Komisija predstavila svoje prvo sporočilo, ki je leta 2003 pripeljalo do poskusnega oblikovanja Evropske migracijske mreže. Postalo je jasno, da je za ohranitev tega bistvenega orodja treba vzpostaviti pravni instrument. Kljub velikanski količini podatkov o številnih vidikih mednarodnih migracij je do njih težko priti.

Poleg tega ni dovolj zanesljivih, primerljivih in posodobljenih podatkov ali analiz o razvoju pravnega ter političnega položaja na področjih priseljevanja in azila na nacionalni ravni ter ravni EU. Podpiram pobude za širitev tega mehanizma, da se vanj vključi azil, in zagotavljanje podaljšanja mandata mreže.

 
  
MPphoto
 
 

  Philip Bradbourn (PPE-DE), v pisni obliki. Britanski konservativci smo se vzdržali glasovanja o tem poročilu, ker se ne strinjamo z njegovo vsebino, čeprav priznava, da je Združeno kraljestvo izvzeto iz določb. Že dolgo je naša politika, da ne zavzemamo stališča o vprašanjih, ki ne zadevajo Združenega kraljestva in iz katerih smo izvzeti.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Od začetka veljavnosti amsterdamske pogodbe se je skupna evropska politika priseljevanja in azila nenehno razvijala.

Pri tem je ključno, da se lahko zanesemo na nepristranske, zanesljive ter primerljive informacije in podatke na nacionalni in evropski ravni, da lahko bolje razumemo in preučujemo pojav migracij ter oblikujemo politike ali se odločamo na podlagi boljših informacij.

Vendar so obstoječi podatki neskladni in v veliko primerih niso zanesljivi, primerljivi ali celo niso posodobljeni.

Evropski svet je v Solunu odobril vzpostavitev Evropske migracijske mreže, ki je najprej delovala kot pilotni projekt in ji je nato sledil pripravljalni ukrep.

Zato podpiram ta predlog, katerega cilj je okrepiti obstoječo strukturo, jo narediti trajno in ji zagotoviti ustrezno pravno podlago z opredelitvijo njenih ciljev, funkcij, sestave in načinov financiranja.

Strinjam se s predlogi sprememb poročevalke, zlasti z vključitvijo besede azil v ime mreže in podaljšanjem njenega mandata. Zlasti se strinjam, da je predlog Sveta, ki daje Parlamentu le vlogo opazovalca brez vsake pravice do glasovanja, nesprejemljiv.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki.(FR) Predlagano poročilo je le zapis neuspeha pri dosedanjem izvajanju različnih evropskih politik in ustanavljanju organov.

Kaj natančno je njegov namen? Njegov namen je ustvariti še eno evropsko strukturo, pristojno za zbiranje, izmenjavo in uporabo posodobljenih podatkov o poteku migracij. Zdi se, da manjka osrednji vir informacij. Kaj pa dejavnosti ducatov drugih nacionalnih, mednarodnih in medvladnih organov, Evropske migracijske agencije, Mednarodne organizacije za migracijo ter Agencije za temeljne pravice, ki so pristojne zlasti za zbiranje informacij o migracijah? Kaj pa Eurostat, Europol, mreža RAXEN, Cirefi itd.? Ali so neučinkoviti, zastareli? Če je tako, zakaj se jim potem namenjajo proračuni, ki so vsako leto višji?

Poročevalko upravičeno skrbi nevarnost, da bo Evropska migracijska mreža podvajala obstoječe strukture. Zlasti bi jo morala skrbeti nevarna težnja evropskih institucij, ki z neomejenim povečevanjem praks komitologije in ustanavljanjem najrazličnejših organov le prikrivajo žalostno resnico, namesto da bi reševale težave v zvezi s priseljevanjem.

 
  
MPphoto
 
 

  Genowefa Grabowska (PSE), v pisni obliki. (PL) Evropska migracijska mreža ne more več delovati brez jasne pravne podlage. Kot članica odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve v celoti podpiram poročilo gospe Sbarbati, ki predlaga sprejetje predloga Komisije in splošnega sporazuma, doseženega v zvezi s tem v Svetu. Menim, da bo odločba Sveta zagotovila ustrezno pravno podlago, če se bo v celoti upoštevalo mnenje Evropskega parlamenta.

Zlasti predlog poročevalke, naj se ne ustanovi nov evropski migracijski observatorij, je vreden podpore. Poročevalka predlaga, naj se raje okrepi obstoječ sistem, ki temelji na mreži nacionalnih kontaktnih točk. Prav tako podpiram predlog za razširitev pristojnosti mreže, da poleg migracij zajamejo tudi azil. Menim, da se mora pristojnost mreže v zvezi z informacijami in raziskavami razširiti, da bo zajemala izvajanje študij, analiz in ocen glede uporabe in izvajanja direktiv. Vse dejavnosti mreže morajo biti uporabnejše, da lahko organi, ki sodelujejo v procesu odločanja, uporabijo njeno delo v praksi.

Dobro je, da bo mreža odgovorna tudi za zbiranje in izmenjavo informacij o priseljevanju in azilu. S tem se bodo omogočili izmenjava in primerjava informacij ter prihodnji razvoj skupnih meril in kazalnikov na evropski ravni.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Evropski parlament je danes sprejel predlog odločbe Sveta o ustanovitvi Evropske migracijske mreže.

Evropska migracijska mreža, ki se je začela kot pilotni projekt leta 2002, temelji na vrsti nacionalnih kontaktnih točkah. Njen glavni cilj je zagotavljanje „objektivnih, zanesljivih in primerljivih informacij“ o položaju na področjih migracij in azila v različnih državah članicah.

Cilj tega predloga je okrepiti obstoječo strukturo v obliki mreže, ne da bi se, vsaj zaenkrat, na ravni EU ustanovila nova agencija ali nov observatorij.

Nedvomno bodo ukrepi za izboljšanje poznavanja dejanskega položaja na področju migracij (in azila) v različnih državah EU imeli pozitiven učinek. Vendar se ne strinjamo z dejstvom, da se s tem predlogom spodbuja ali pospešuje prenos politike priseljevanja in azila, ki jo spodbuja in zagotavlja pogodba, zdaj poznana kot lizbonska pogodba, na raven Skupnosti.

Zavračamo oblikovanje skupne politike priseljevanja in azila na ravni EU, ki temelji na varnosti, je omejevalna in izredno nečloveška ter to osnovno odgovornost izključuje iz pristojnosti držav članic (in njihovih nacionalnih parlamentov).

 
  
MPphoto
 
 

  Carl Lang (NI), v pisni obliki.(FR) V politikah priseljevanja je vsekakor nujno, da države članice sodelujejo in si izmenjujejo informacije. To je zlasti pomembno, ker schengenski sporazum odpravlja ves nadzor na notranjih mejah Unije, kar pomeni, da imajo odločitve, sprejete v eni državi članici, zlasti glede zakonske ureditve na področju nezakonitih priseljencev, vpliv na sosednje države in v njih.

Evropa blesti na področju ustanavljanja agencij, organov in vseh vrst struktur z zagotovljenim osebjem in proračunom, ki opravičujejo ukrepe Unije in dajejo vtis, da želi reševati težave. Vendar sploh ni tako.

To zlasti velja za migracije, s katerimi se ukvarjajo številne obstoječe strukture, ki so vladne, nevladne ali medvladne, vendar nobena ne dosega trdnih rezultatov. Raziskovalni centri, strokovni organi, Evropski migracijski observatorij, Eurostat, Europol, Agencija za temeljne pravice, Center za informacije, razprave in izmenjave podatkov o prečkanju meja (CIREFI) itd.: seznam je neskončen. To poročilo želi dodati še eno takšno strukturo: Evropsko migracijsko mrežo, ki naj bi bila prva stopnja pred ustanovitvijo novega evropskega observatorija ali agencije.

Čas je, da Evropa omeji takšne presežke in pretveze.

 
  
  

– Poročilo: Gräßle (A6-0068/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo svoje spoštovane nemške kolegice in prijateljice Ingeborg Grässle, ki je del postopka posvetovanja o osnutku Uredbe Komisije o spremembi Uredbe (ES) št. 1653/2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti.

Podpiram predloge poročevalke o uskladitvi rokov za postopke razrešnic in besedila standardne finančne uredbe za izvajalske agencije s finančno uredbo, ki velja za splošni proračun Evropskih skupnosti. Podpiram tudi predlog o pojasnitvi podatkov, ki jih bo vseboval kadrovski načrt v zvezi z začasnimi in pogodbenimi uslužbenci ter nacionalnimi strokovnjaki, da se proračunskemu organu zagotovi jasen pregled nad spremembami proračuna za osebje v vsaki agenciji.

Ustrezen je tudi predlog za formalizacijo odgovornosti odredbodajalca, torej direktorja agencije, da je odgovoren v celoti.

 
  
  

– Poročilo: Ingeborg Gräßle (A6-0069/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo svoje spoštovane nemške kolegice in prijateljice Ingeborg Grässle, ki je del postopka posvetovanja o osnutku Uredbe Komisije o spremembi Uredbe (ES) št. 1653/2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti.

Strinjam se, da moramo uskladiti roke za razrešnico in pojasniti, da so agencije Skupnosti, ki dejansko prejemajo prispevke iz proračuna v skladu s členom 185(1) splošne finančne uredbe, vsi organi Skupnosti, ki prejemajo neposredne subvencije iz proračuna, ter vsi drugi organi Skupnosti, ki prejemajo finančno pomoč iz proračuna.

Treba je tudi navesti podatke, ki jih mora vsebovati kadrovski načrt v zvezi z začasnimi in pogodbenimi uslužbenci ter nacionalnimi strokovnjaki, da se proračunskemu organu zagotovi jasen pregled nad spremembami proračuna za osebje v vsaki agenciji ter da se izboljša in okrepi odgovornost odredbodajalca.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Organi iz člena 185 uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 – z drugimi besedami, agencije Skupnosti – so se v zadnjih letih pomnožili (pri čemer se predvideva vzpostavljanje veliko novih), postali bolj nadnacionalni in opravljajo naloge, ki so v pristojnosti posamezne države članice.

To poročilo nekoliko izboljšuje besedilo, ki ga je predlagala Evropska komisija, zlasti ker v finančno uredbo teh organov vključuje obveznost, da upravičencem sredstev, ki izhajajo iz njihovih proračunov, omogočijo dostop do informacij na svojih spletnih straneh. Ta objava mora biti „za tretje osebe lahko dostopna, pregledna in izčrpna“. Tega sedanja uredba ne vključuje.

Čeprav predlog Komisije od teh agencij zahteva podrobnejše podatke o osebju, proračunu in delu, ki ga opravijo, pa jim tudi omogoča več manevrskega prostora v zvezi s prerazporeditvijo sredstev, ki se mora ustrezno nadzorovati.

 
  
  

– Poročilo: Elspeth Attwooll (A6-0060/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Gospodarske težave, s katerimi se sooča ribiška industrija, so posledica nejasnega in neučinkovitega sistema, ki med drugim temelji na sistemu celoletnega dovoljenega ulova, kvotah in upravljanju ribolovnega napora. Sporočilo Komisije o „izboljšanju gospodarskih razmer v ribiški industriji“ navaja težave, s katerimi se sooča industrija, in opredeljuje nekatere nove pristope za upravljanje ribištva. Ti vključujejo upravljanje „ribolovnih pravic“.

Ta razprava je za ribiško industrijo Skupnosti izredno pomembna, ker omogoča večjo biološko trajnost virov in več možnosti, da pristojni za to industrijo posredujejo na trgu. Zelo veliko ribolovnih pravic in sistemov transakcij ni vedno v celoti preglednih. Zato moramo resno razpravljati, da se lahko ocenijo načini upravljanja teh pravic, ki lahko ribičem zagotovijo preglednost, pravno varnost in gospodarsko učinkovitost.

Ker so ribolovne pravice temeljne za upravljanje ribištva v vodilnih državah glede na ribolovni potencial (Združene države, Nova Zelandija, Norveška itd.), je popolnoma primerno, da razpravljamo o tej možnosti v upravljanju ribištva Skupnosti.

Zaradi vsega zgoraj navedenega poslanci portugalske skupine socialdemokratov podpiramo poročilo gospe Attwooll.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Komisar Borg je v svojem govoru pojasnil namere Komisije glede skupne ribiške politike v prihodnosti: in sicer spremembo njenega sistema upravljanja s postopno uvedbo sistema Skupnosti, ki bo temeljil na ribolovnih pravicah.

Njene namere bi lahko skoraj predvideli: najprej razširiti uporabo tega sistema v velikem številu držav članic, čeprav le za del flote, in nato oblikovati enotni trg EU z ribolovnimi pravicami, če je mogoče z njihovo transakcijo na borzi.

Cilji, ki jih je navedla Evropska komisija, lahko povzročijo „večje odkupovanje pravic in posledično koncentracijo lastništva kvot, geografsko porazdelitev ribolovnih dejavnosti in sestave flot“, pri čemer „bi moral biti vsak mehanizem za omejevanje negativnega vpliva ... skladen z enotnim trgom Skupnosti in pravili glede konkurenčnosti“.

To je izredno pomembno vprašanje, ki neposredno zadeva suverenost držav članic ter tudi lastništvo in upravljanje pravice do izkoriščanja naravnih virov, z drugimi besedami prenos pravic do izkoriščanja javnih sredstev na zasebne interese.

To namero odločno zavračamo.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. Čeprav se strinjam z večino navedenega, sem se glasovanja o poročilu gospe Attwooll vzdržal, ker ne obravnava temeljnega problema našega obstoječega sistema upravljanja ribištva: dejstvo, da se vode Evrope nadzorujejo centralno v obliki skupne ribiške politike. Poročilo navaja, da so morski biološki viri „skupno javno dobro“, vendar ne priznava, da te vire najbolje upravljajo ribolovni narodi Evrope. Poročilo navaja, da bi bilo treba „na ravni Skupnosti sprejeti mehanizme za upravljanje ribolovnih pravic“, medtem ko se je dejansko pokazalo, da je upravljanje ribištva na ravni Skupnosti popolna katastrofa. Preučiti je treba različna orodja za upravljanje, da se zagotovi dolgoročno preživetje ribolovnih skupnosti Evrope, vendar morajo biti ključne odločitve v zvezi s temi orodji v pristojnosti ribolovnih narodov in ne evropskih institucij.

 
  
MPphoto
 
 

  Diamanto Manolakou (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Razprava o izmenjavi znanja ter izkušenj o sistemih upravljanja vsake države med državami članicami in Komisijo ne bo zagotovila posebnih podatkov, ki bi omogočili izvajanje skupnih ukrepov upravljanja. Takšni sistemi upravljanja so v pristojnosti držav članic, kar je pravilno: zadevajo zgodovino, družbo, gospodarstvo, geografijo in hidrologijo posamezne države.

Ustrezno je poudariti, da so morski biološki viri skupno javno dobro in da se takšne pravice ne smejo obravnavati kot lastninske pravice. Vendar je zamisel o uvedbi uspešnih sistemov upravljanja, ki temeljijo na ribolovnih pravicah v okviru skupne ribiške politike na ravni EU utopična in iluzorna, ker sistem sam s svojim neuravnoteženim razvojem ne omogoča doseganja takšnega cilja.

Ribiški sektor je odvisen od širšega gospodarskega položaja posamezne države članice, poleg tega družbeni in politični razvoj na lokalni ter mednarodni ravni vplivata na delovne metode poklicnih ribičev.

Raziskave in razprave bodo le ponazorile, da ne moremo pričakovati izboljšanja gospodarskega položaja ribičev in, širše, razvoja lokalnih skupnosti, odvisnih od ribištva, medtem ko si prizadevamo za skupno ribiško politiko, da bi ribiška podjetja združili v poslovne skupine in, bolj na splošno, da bi združili kapital.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. Zamisel o razpravi o prihodnosti sistemov upravljanja na podlagi pravic v okviru skupne ribiške politike podpiram. Poročilo gospe Attwool o orodjih za upravljanje ribištva na podlagi pravic je torej treba pozdraviti. Vprašanja, ki se bodo postavljala v takšnih razpravah, bodo razpravo za poenostavitev skupne ribiške politike naredila živahno in konstruktivno. Glasoval sem za priporočila gospe Attwooll.

 
  
  

– Poročilo: Reimer Böge (A6-0083/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo svojega cenjenega nemškega kolega Remiera Böga o predlogu sklepa o uporabi sredstev sklada v okviru splošnega proračuna Evropske unije za leto 2008, in sicer v višini 3 106 882 EUR za odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil pod okriljem Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji.

Ta sklep mora upoštevati dejstvo, da je Malta 12. septembra 2007 vložila vlogo za uporabo tega sklada v zvezi z odpustitvijo 675 presežnih delavcev v tekstilnem sektorju, zlasti delavcev, ki sta jih odpustili podjetji VF (Malta) Ltd in Bortex Clothing Ind Co Ltd. Malteški organi so zaprosili za prispevek v višini 681 207 EUR za delno kritje stroškov ukrepov podpore, ocenjenih na okrog 1,36 milijona EUR. Poleg tega je Portugalska 9. oktobra 2007 vložila vlogo za uporabo sredstev tega sklada v zvezi z odpustitvijo 1 546 presežnih delavcev v avtomobilskem sektorju, zlasti delavcev, ki so jih odpustila podjetja Opel v Azambuji, Alcoa Fujikura v Seixalu in Johnson Controls v Portalegru.

Portugalski organi so zaprosili za 2 425 675 EUR za delno kritje stroškov ukrepov podpore, ocenjenih na okrog 4,85 milijona EUR.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Po odpustitvi 1 549 presežnih delavcev iz podjetij Opel Portugal v Azambuji, Alcoa Fujikura v Seixalu in Johnson Controls v Portalegru leta 2007 je portugalska vlada vložila vlogo za uporabo sredstev tega sklada (2 425 675 EUR) za sofinanciranje ukrepov, kot so potrdila o poklicnem usposabljanju in spretnostih ter nadomestila plač, da se delavce „spodbudi“ k sprejetju nižjih plač.

Glede na resne posledice za delavce, njihove družine ter regije, v katerih so ta podjetja, so ukrepi za čim večjo ublažitev teh posledic nedvomno nujni in potrebni. Vendar se s tem ne reši osnovna težava pri ustvarjanju in zagotavljanju delovnih mest s pravicami delavcev ter zagotavljanju družbenogospodarskega razvoja v teh regijah. Rešitev je mogoča le z ustrezno naložbeno politiko, ki izkorišča potencial v vsaki regiji in ki multinacionalkam preprečuje selitev ali zaprtje svojih dejavnosti v iskanju več ljudi in krajev, ki jih lahko izkoristijo, potem ko so prejele milijone evrov t.i. pomoči.

Na žalost je Parlament sprejel resolucijo, ki v zvezi z vlogo Portugalske poudarja t.i. zaskrbljenost glede narave ukrepov, ki so financirani s sredstvi sklada, in poziva Komisijo, naj v sodelovanju s portugalskimi organi tesno spremlja vprašanje. To se ni dogajalo pri prejšnjih vlogah, kot sta francoska in nemška.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. Pozdravljam prvo uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za proračunsko leto 2008. Stranka evropskih socialdemokratov je bila zelo dejavna pri ustvarjanju tega sklada, ki je ključni prispevek k prizadevanjem za ublažitev posledic globalizacije za delavce. Glasoval sem za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  José Albino Silva Peneda (PPE-DE) , v pisni obliki. − (PT) Leta 2006 sem se odločno boril za vzpostavitev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. Ko je bil sprejet, sem imel v Parlamentu govor, v katerem sem dejal, da je imela ta odločitev političen vidik: prvič so tri evropske institucije – Svet, Komisija in Parlament – priznale obstoj negativnih vidikov globalizacije, zaradi česar morajo delavci, ki jih je doletelo zaprtje njihovih podjetij zaradi globalizacije, prejeti finančno podporo.

Mislil sem, da je bil to način, s katerim je Evropska unija pokazala svojo prisotnost na območjih, ki jih je prizadelo odpuščanje zaradi zaprtij podjetij, kot se je zgodilo s podjetji Opel, Johnson in Alcoa Fujikara na Portugalskem.

To so večkrat dramatični položaji in sklep Evropskega parlamenta, da omogoči tem delavcem skoraj 2,5 milijona EUR, lahko pomaga pri ublažitvi njihovih trenutnih skrbi.

Ljudje, ki so zaskrbljeni in prestrašeni, težko sprejmejo spremembe. Plačila, ki smo jih določili danes za portugalske delavce, niso čudežna rešitev, vendar so zagotovo način pomoči, da bodo bolj zaupali vase in s pomočjo iz skladov Evropske unije spet našli razlog za nasmeh.

 
  
  

– Poročilo: Lewandowski (A6-0082/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. (FR) Glasoval sem za poročilo svojega odličnega poljskega kolega Janusza Lewandowskega o smernicah za proračunski postopek 2009 za „druge oddelke“, tj. Evropskega parlamenta in tudi Sveta, Sodišča Evropskih skupnosti, Računskega sodišča, evropskega ekonomsko-socialnega odbora in odbora regij, evropskega varuha človekovih pravic ter evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

Ta dokument obravnava glavne izzive, ki bodo vključeni v program Parlamenta od danes do leta 2009, zlasti začetek veljavnosti lizbonske pogodbe. Po najboljših močeh si je treba prizadevati, da se bodo po ratifikaciji lizbonske pogodbe v proračunu upoštevale večje pristojnosti Parlamenta. Treba je izvesti ukrepe za izboljšanje komunikacije z državljani, zlasti na lokalni ravni in pri treh projektih: center za obiskovalce, avdiovizualni center in spletna televizija. Vendar se sprašujem, ali bi bilo morda treba pred proračunskim postopkom izvesti revizijo človeških virov, dodeljenih dejavnostim Evropskega parlamenta.

Politična odgovornost Evropskega parlamenta je vedno večja, zato je bistveno, da lahko poslanci delujejo popolnoma neodvisno.

 
  
  

– Poročilo: Janusz Lewandowski (A6-0082/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) To poročilo označuje začetek razprave o proračunskem postopku za leto 2009 v zvezi s proračunom Evropskega parlamenta in drugih institucij, vendar ne vključuje proračuna Evropske komisije, ki je daleč največji.

Med drugimi vidiki, ki bi jih lahko izpostavili, je potrebno razmisliti o smernicah, ki se zdaj predlagajo za kadrovsko politiko. To je zato, ker smo bili v zadnjih letih priča nenehnemu pritisku za zmanjšanje stroškov za osebje z uporabo različnih načinov priložnostnega zaposlovanja, kot je sklepanje pogodb za zunanje storitve, zlasti z agencijami za začasno zaposlovanje, na škodo pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas in pravic teh delavcev. Takšen pristop moramo seveda odločno zavrniti.

Naslednji vidik, ki se ponavlja, je potreba po zagotovitvi raznolikosti ter razpoložljivosti vseh uradnih in delovnih jezikov EU. Med proračunskim postopkom za leto 2008 je bil majhen del odobrenih proračunskih sredstev namenjenih za rezervo „kot spodbuda upravi, da nameni prednost učinkovitejši jezikovni podpori poslancem med uradnimi zasedanji“. Vendar ne vemo, kateri ukrepi so se dejansko izvedli v zvezi s tem, zlasti ker se še vedno dogaja, da se ta pravica ne spoštuje, na primer v skupnih parlamentarnih skupščinah EU-AKP.

 
  
  

– Poročilo: Paul Rübig (A6-0064/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo svojega cenjenega avstrijskega kolega Paula Rübiga, ki je del postopka soodločanja o predlogu Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o sodelovanju Skupnosti v programu za raziskave in razvoj, ki ga je sprejelo več držav članic ter je namenjen podpori malih in srednje velikih podjetij, ki se ukvarjajo z raziskavami in razvojem.

Pozdravljam to pobudo, da se v naslednjih šestih letih proračunskim sredstvom v višini 300 milijonov EUR za številne države članice in druge članice evropskega gospodarskega prostora v okviru skupnega programa EUROSTARS doda 100 milijonov EUR za inovativne MSP, da na tem področju dohitijo ostale. Zelo zanimivo je, da je bilo 82 % velikih podjetij Združenih držav po letu 1980 ustvarjenih iz nič, medtem ko jih je v EU takšnih le 37 %.

Zato je jasno, da zlasti inovativna mala in srednje velika podjetja pomenijo veliko upanja za gospodarsko rast in družbeni napredek na našem notranjem trgu.

 
  
MPphoto
 
 

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki.− (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasujem za to poročilo, ki dodatno pomembno prispeva k razvoju raziskav in inovacij, zaradi česar so izdelki, ki so narejeni v Evropi, konkurenčni.

Pozdravljam dejstvo, da se bodo namenila finančna sredstva za mala in srednje velika podjetja, ki predstavljajo pomembno povezavo med italijanskim in evropskim gospodarstvom ter so potrebovala večjo finančno podporo za ustvarjanje originalnih in visokokakovostnih izdelkov, ki lahko konkurirajo tistim iz nastajajočih gospodarstev.

Treba je podpirati in spodbujati ustvarjalni potencial EU, da se pospešijo inovacije na našem notranjem trgu, vendar se pri tem ne sme tvegati, da se bomo v prihodnosti soočili z obsodbami v zvezi s pravicami intelektualne lastnine, ki bi jih lahko uveljavljale neevropske države.

Novi konkurenti, kot so Kitajska, Japonska in Indija, veličastno vstopajo na mednarodno gospodarsko prizorišče, pri čemer se mora svetovni trg soočati z izzivom nove konkurence, ki temelji na inovacijah. Sofinanciranje programa Eurostars iz sredstev EU za podporo malim in srednje velikim podjetjem torej pomeni ključni korak k zagotavljanju, da države članice EU ostanejo srednje- in dolgoročno konkurenčne.

Poleg tega sem zadovoljen z uspešnimi pogajanji o kompromisnem paketu, ki bo malim in srednje velikim podjetjem z izboljšanjem meril dostopa omogočil, da bodo s svojo inovativnostjo prispevala k uspešnosti in samemu obstoju evropskih malih in srednje velikih podjetij.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Teoretično je to pomemben program, ker je njegov cilj podpreti mala in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo z raziskavami in razvojem, saj imajo naložbe v raziskave in razvoj prav v podjetjih, zlasti manjših, učinek pomnoževanja, ta podjetja pa takšne naložbe tudi najbolj potrebujejo. Vendar menimo, da program ne more biti učinkovit, ker:

– se mu je namenila zanemarljiva in celo smešna količina finančnih sredstev, in sicer 400 milijonov EUR, od katerih jih samo 100 milijonov izvira iz EU, kar pomeni, da je ta predlog čista propaganda. Pri tem je dejstvo, da bo ta program v prihodnosti koristil le zelo malo podjetjem, ostalo prikrito;

– bo predlog koristil le najmočnejšim in izkušenim srednje velikim podjetjem, z drugimi besedami tistim z več kot 250 delavci, pri čemer bo izključenih več kot 80 % mikro in malih podjetij.

Ker je Portugalska ena od evropskih držav, v kateri je bistveno pomanjkanje naložb v raziskave in razvoj v podjetjih, menimo, da bi bili učinki programa Eurostars v naši državi popolnoma nepomembni in postranski.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. Pozdravljam predloge gospoda Rübiga za podporo malih in srednje velikih podjetij, ki se ukvarjajo z raziskavami in razvojem. Načrt, da se za spodbujanje takšnih malih in srednje velikih podjetij pri izvajanju tržno usmerjenih raziskav v nadnacionalnih projektih nameni 400 milijonov EUR, se mora podpreti in glasoval sem za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Lydie Polfer (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Podpiram poročilo gospoda Rübiga, s katerim naj bi se povečalo število malih in srednje velikih podjetij, ki so upravičena do podpore za svoje projekte raziskav in razvoja v okviru programa za raziskave in razvoj Eurostars, ki ga izvaja veliko držav članic in pridruženih držav. Prav tako je njegov cilj spodbuditi naša mala in srednje velika podjetja, ki so resnični katalizatorji evropskega gospodarstva, da sodelujejo v tem programu.

Pozdravljam tudi dejstvo, da bo v programu Eurostars v prihodnosti sodeloval tudi Luksemburg, kar nam po pomagalo doseči cilje lizbonske strategije.

 
  
MPphoto
 
 

  José Albino Silva Peneda (PPE-DE) , v pisni obliki. − (PT) Pozdravljam vsebino tega poročila, ker menim, da so njegovi predlogi namenjeni spodbujanju raziskav in razvoja v malih in srednje velikih podjetjih, ki predstavljajo več kot 99 % vseh podjetij v Evropi in zaposlujejo več kot 60 % delovnega prebivalstva.

Poročilo dodaja, da je število malih in srednje velikih podjetij, ki se ukvarjajo z raziskavami in razvojem, zelo omejeno, zato moramo z vsemi razpoložljivimi sredstvi spodbujati takšno pobudo, ki bo postala vedno bolj odločilna za krepitev njihove konkurenčnosti.

V zvezi s tem to poročilo ne zajema najbolj odločilnega vidika. Ključno je, da se ustvarijo učinki pomnoževanja, ki lahko z modernimi oblikami podjetniškega upravljanja omogočijo procese za ustvarjanje vrednosti z vključenimi inovacijami in učinkovitostjo. To ustvarjanje vrednosti mora koristiti podjetjem, kjer se to razvija, in tudi celotni podjetniški strukturi v začetni in nadaljnji proizvodnji.

Ob sprejetju tega poročila ne smemo pozabiti, da je treba okrepiti mehanizme finančne podpore za ustanavljanje podjetij, ker je na tem področju še vedno veliko težav, s katerimi se srečujejo zlasti mladi podjetniki, ki želijo preizkušati nove podjetniške dejavnosti.

Poudarjam, da se mora birokracija iz teh procesov odstraniti, da se mala in srednje velika podjetja ne bodo premislila glede svoje zaveze k raziskavam in razvoju.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Záborská (PPE-DE), v pisni obliki. − – (SK) Z glasovanjem o poročilu Paula Rübiga Evropski parlament pošilja jasen znak malim in srednje velikim podjetjem v državah članicah. Mala in srednje velika podjetja so lahko pogosto učinkoviti udeleženci pri raziskavah in razvoju, vendar se srečujejo z manj ugodnimi pogoji v primerjavi s tistimi, ki veljajo za velike mednarodne korporacije.

Od zdaj naprej lahko združenja malih in srednje velikih podjetij, ki se ukvarjajo z raziskavami in razvojem, izkoristijo evropsko finančno podporo ter delujejo v evropski mreži skupaj z drugimi malimi in srednje velikimi podjetji. Slovaška mala in srednje velika podjetja bodo tako lahko s svojim znanjem in zmogljivostmi prispevala k evropskemu sektorju raziskav in razvoja.

Na Slovaškem se veliko malih in srednje velikih podjetij nahaja na podeželskih območjih z manj razvito infrastrukturo, kar ovira njihov razvoj. V malih in srednje velikih podjetjih, ki se neposredno ali posredno ukvarjajo z raziskavami in razvojem, je zaposlenih veliko žensk. Evropska sredstva so koristna, ker malim in srednje velikim podjetjem dajo priložnost za začetek ter tako omogočijo, da njihove strokovne sposobnosti koristijo skupnemu interesu.

Program Eurostars je program za raziskovanje in razvoj novih izdelkov in storitev na ravni Evropske unije. Mala in srednje velika podjetja imajo ključno vlogo pri projektih Eurostars. Res je škoda, da Slovaška republika, ki je članica EU, ne sodeluje pri tem programu. Slovaška mala in srednje velika podjetja tako nimajo dostopa do znatne finančne podpore, ki je na voljo za uspešen razvoj novih izdelkov, tehnik in storitev.

 
  
  

– Poročilo: Adam Gierek (A6-0039/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Liberadzki (PSE), v pisni obliki. (PL) Glasoval sem za poročilo o predlogu Odločbe Sveta o večletnih tehničnih smernicah za raziskovalni program Raziskovalnega sklada za premog in jeklo (KOM(2007)0393 – C6-0248/2007 – 2007/0135(CNS)).

Podpiram stališče gospoda Giereka, da mora sklad glede na svojo vlogo zagotavljanja ustreznega razvoja gospodarstva Evropske unije, zlasti v novih državah članicah, še naprej delovati. Jeklo je še vedno ena ključnih surovin v strojni in gradbeni industriji. Poleg tega tehnične zmožnosti za izboljšanje njegove kakovosti in učinkovitosti njegove proizvodnje še zdaleč niso izčrpane.

Kot se je upravičeno poudarilo, se lahko večja konkurenčnost premoga na energetskem trgu doseže z učinkovitim izkoriščanjem regionalnih virov. S tem se bo ogromno prispevalo k varnejši oskrbi z energijo na ozemlju Evropske unije.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. Glasoval sem za poročilo gospoda Giereka o Raziskovalnem skladu za premog in jeklo. Predlogi v tem poročilu bodo zagotovili, da se bo več pozornosti namenilo okoljskim vprašanjem, ter bodo sektorju premoga in jekla omogočili iskanje načinov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

 
  
MPphoto
 
 

  Brian Simpson (PSE), v pisni obliki. − Glasoval bom za to poročilo in menim, da je pomembno, da ob tej priložnosti podrobneje preučimo uporabo premoga kot dela naših potreb po energiji. Predolgo se je premog obravnaval kot umazano gorivo in zelo malo pozornosti se je namenjalo njegovemu čiščenju z uporabo novih tehnologij.

V moji regiji na severozahodu Anglije so še vedno ogromne zaloge kakovostnega premoga, ki je predrag za pridobivanje, in čeprav je res, da premog v svoji najosnovnejši obliki ni okolju prijazno gorivo, obstaja zdaj nova tehnologija čistega premoga, ki bi lahko premogu omogočila vodilno vlogo v naši oskrbi z energijo, pri čemer s postopkom ne bi škodovala okolju.

Naše zaloge premoga moramo učinkoviteje uporabiti. Raziskavam za okolju prijaznejši in gospodarsko konkurenčnejši premog moramo nameniti več denarja. Bolj si moramo prizadevati za oživitev svojih premogovniških skupnosti. Menim, da ima čisti premog obetajočo prihodnost in se odboru za industrijo, raziskave in energetiko zahvaljujem za poročilo, ki je spodbudilo to razpravo.

 
  
MPphoto
 
 

  Peter Skinner (PSE), v pisni obliki. − Industriji premoga in jekla sta v skupnostih na jugovzhodu Anglije, zlasti v Kentu, zelo pomembni. Pozdravljam to poročilo, ki spodbuja raziskovalni sklad za razvoj elementov teh industrij v EU, ker za naše prihodnje potrebe po energiji potrebujemo rešitve. Jeklo, ki je sprejemljivejše za okolje, bi zlasti lahko pomagalo zagotoviti vire za naše potrebe po energiji v prihodnosti, ko bi lahko bila Evropa pod zelo velikim pritiskom zaradi negotovih razmer v zvezi z oskrbo.

 
  
MPphoto
 
 

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. (PL) Glasoval sem za sprejetje poročila gospoda Giereka o Raziskovalnem skladu za premog in jeklo.

V skladu s smernicami Sveta je bil letos, pet let po ustanovitvi, opravljen pregled upravljanja tega raziskovalnega sklada. Osredotočil se je na učinkovito rabo materiala in energije ter varstvo okolja. Treba je poudariti, da je ena od velikih prednosti tega sklada, da se lahko uporabi kot vir dodatnega financiranja za raziskave, ki jih ne pokriva sedmi okvirni program. Poleg tega mora tudi po mnenju Evropske komisije sklad v prihodnje delovati, ker je jeklo še vedno ena najpomembnejših surovin v strojni in gradbeni industriji ter ker so v teh sektorjih potrebne stalne naložbe v raziskave.

Ta sklad bo prav tako spodbudil boljšo uporabo premoga na energetskem trgu, kar bo znatno prispevalo k varnosti oskrbe z energijo v Evropski uniji. Vendar se ne sme pozabiti, da so za pridobivanje te surovine potrebne stalne empirične raziskave. Drugo pomembno vprašanje je uvedba načela enakosti spolov v raziskovalne skupine. To bo pozitivno vplivalo na povečanje števila žensk, ki sodelujejo na tem področju.

 
  
  

– Poročilo: Philippe Morillon (A6-0072/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Po podatkih, ki jih je zagotovila Komisija, 40 % celotne flote EU, izraženo v tonaži plovil, izvaja ribolovno dejavnost na odprtem morju ali v vodah tretjih držav. Plovila drugih držav prav tako izvajajo ribolovno dejavnost v vodah EU, predvsem v okviru pogojev iz t.i. sporazumov s severnimi državami.

Zato je zelo pomembno, da ima EU jasen sistem dodeljevanja dovoljenj za obe vrsti dejavnosti. Ta zakonodajni predlog in poročilo Parlamenta sodita v okvir prizadevanj EU za poenostavitev skupne ribiške politike z določanjem splošnih pravil in pogojev za pridobitev in izdajanje ribolovnih dovoljenj v vodah EU in tudi zunaj njih.

Predlog Komisije pojasnjuje odgovornosti Komisije in držav članic ter navaja obveznosti poročanja o ribolovnih dejavnostih. Predlogi sprememb v poročilu Parlamenta ta dokument v nekaterih pogledih izboljšujejo. Navajajo recimo uvedbo večje prožnosti v zvezi z merili o izpolnjevanju pogojev v členu 7.

Poslanci portugalske skupine socialdemokratov smo zato podprli poročilo gospoda Morillona.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Trenutno dovoljenja za ribolovne dejavnosti za ribiška plovila Skupnosti in plovila tretjih držav urejajo različni dvostranski sporazumi ali regionalne organizacije za upravljanje ribištva.

Cilj tega predlog uredbe je vzpostaviti enoten postopek za upravljanje vseh ribolovnih dovoljenj, pri čemer se jasno določa vloga Evropske komisije (namesto držav članic) pri dodeljevanju ali odvzemanju teh dovoljenj.

Poleg drugih pomembnih vidikov, ki si zaslužijo komentar ali kritiko, poudarjamo, da to poročilo, ki sicer pojasnjuje nekatere vidike predloga uredbe, kot na primer, da se kot resna kršitev obravnava le kršitev, ki se potrdi v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo, kar se nam zdi pozitivno, še vedno ne ščiti suverenosti posamezne države članice v zvezi z upravljanjem ribolovnih dejavnosti v svojih izključnih ekonomskih conah, s čimer se ne strinjamo.

Zato smo predložili predlog spremembe, ki se zavzema, da države članice kot zainteresirane strani dejavno sodelujejo v postopkih, zlasti v postopkih odločanja o dodeljevanju dovoljenj na tem področju. Na žalost je večina v tem parlamentu ta predlog spremembe zavrnila.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. Glasoval sem proti poročilu gospoda Morillona, ker so bili zavrnjeni številni predlogi sprememb, ki sem jih podpisal tudi sam. Zlasti so bili zavrnjeni predlogi sprememb v zvezi s prerazporeditvijo ribolovnih možnosti. Ta parlament dobro pozna moje zavračanje katastrofalne skupne ribiške politike in menim, da se mora upravljanje ribištva vrniti ribolovnim narodom Evrope. Vendar dokler imamo skupno politiko, mora načelo relativne stabilnosti ostati nedotakljivo in vsem ribolovnim skupnostim Evrope se mora zagotoviti, da bodo obdržale svoje zgodovinske ribolovne pravice.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Liberadzki (PSE), v pisni obliki. Glasoval sem za poročilo o predlogu Uredbe Sveta o dovoljenjih za ribolovne dejavnosti ribiških plovil Skupnosti zunaj voda Skupnosti in dostopu plovil tretjih držav do voda Skupnosti (KOM(2007)0330 – C6-0236/2007 – 2007/0114(CNS)).

Gospod Morillon je upravičeno poudaril, da je za Evropsko unijo zelo pomemben jasen sistem za dodeljevanje dovoljenj za obe vrsti dejavnosti, da se doseže najvišja raven skladnosti z določbami Unije na področju ribištva ter zagotovi bolj pregledna dejavnost plovil EU v vodah tretjih držav

Poleg tega si prednost, ki jo Komisija in Evropska unija namenjata boju proti nezakonitemu ribolovu in znatnim izgubam, ki jih zaradi plovil, ki izvajajo nezakonito ribolovno dejavnost, utrpijo ribolovni viri v državah v razvoju, nedvomno zasluži vso našo pozornost.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. Cilj poročila gospoda Morillona je poenostaviti skupno ribiško politiko. Nisem prepričan, da začetni predlogi poročila ustrezajo tej zahtevi. Vključitev sporazumov, ki spadajo v člen 63 konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu, bi povzročila velike praktične težave za škotsko ribiško industrijo. Zdi se, da so tudi določbe, ki zadevajo uporabo, že sestavni del veljavnih ribiških sporazumov s tretjimi državami in so priporočila poročila namenjena le temu, da se položaj na tem področju dodatno zaplete. Moje glasovanje je rezultat te zaskrbljenosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − V imenu laburistične stranke v Evropskem parlamentu pišem, da bi razložila, zakaj smo sestavili in podprli predloge sprememb 20–23 k poročilu Morillona ter zakaj smo glasovali proti spremenjenemu poročilu in zakonodajni resoluciji, ko predlogi sprememb niso bili sprejeti.

Predlogi sprememb 20, 21 in 22 zadevajo področje uporabe uredbe. Pomembno je ohraniti razliko med sporazumi, ki jih ureja člen 63, in tistimi iz člena 62 konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu. Le slednji so predmet tega predloga.

Predlog spremembe 23 črta pristojnosti, ki so dane Komisiji za prerazporeditev ribolovnih možnosti, kot je predlagano v členu 13, da se ohranijo načelo relativne stabilnosti in pretekle ribolovne pravice v smislu odgovornega ribolova.

Današnje glasovanje mora biti opozorilo za vse tiste, ki jih zadeva ohranjanje ranljivih staležev rib. Kaže, da Evropski parlament podpira, da Evropska komisija prerazporedi ribolovne kvote, kar bi v Severnem morju povzročilo zmedo. To je proti načelu relativne stabilnosti in škoduje škotskim ribolovnim interesom. Nimamo druge izbire, kot da glasujemo proti temu poročilu.

 
  
  

– Predlog resolucije: Razmere v Tibetu (B6-0133/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh, Inger Segelström in Ĺsa Westlund (PSE), v pisni obliki. (SV) Švedski socialdemokrati podpiramo željo Evropskega parlamenta, da bi leta 2008, ki je evropsko leto medkulturnega dialoga, povabili številne svetovne verske voditelje k dialogu s poslanci Evropskega parlamenta.

Vendar želimo poudariti, da bi ta dialog potekal v obliki razprav in izmenjave mnenj v odborih ali na posebej prilagojenih zasedanjih. Enostranski govori za poslance na plenarnem zasedanju brez nobene možnosti za dialog in vprašanja niso pravo sredstvo za komunikacijo in medkulturne izmenjave.

 
  
MPphoto
 
 

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − Mislim, da prvotna resolucija, o kateri so se dogovorili, ni bila popolnoma uravnotežena. Začetni nemiri v Lasi in drugod so bili vodeni napadi na ljudi in lastnino, ki so vključevali požige, poškodbe ter umore pripadnikov kitajske etnične skupine Han in muslimanske manjšine. Če bi šlo za belopolto mladino proti naši skupnosti priseljencev, bi v moji državi to imenovali rasistični nemiri. Vendar bi to resolucijo lahko podprl. Kar zadeva neodvisne sindikate, notranje priseljence in dejavnost manjšinskih religij, Kitajska na svojem ozemlju človekovih pravic še vedno ne spoštuje v celoti.

Vendar so predlogi sprememb z desne, ki so bili sprejeti, presegli to besedilo. Zaradi zavrnitve politike „ene Kitajske“ in zahtev za dialog „brez predpogojev“, je nemogoče, da bi podprl resolucijo, čeprav so vanjo vključeni elementi iz mojega sporazuma o človekovih pravicah, kar sem nakazal s poimenskim glasovanjem.

 
  
MPphoto
 
 

  Patrick Gaubert (PPE-DE), v pisni obliki.(FR) Pozdravljam sprejetje skupne resolucije vseh političnih strank o Tibetu. To besedilo obsoja nedavno represijo v Tibetu in izhaja iz prejšnjih resolucij Parlamenta, ki obe strani pozivajo k dialogu.

Pozivamo tudi kitajsko vlado in privržence dalajlame, naj z nasiljem končajo. Kitajska vlada ne sme zlorabljati olimpijskih iger 2008 za odvzem prostosti disidentom, novinarjem in aktivistom za človekove pravice.

Sedanje predsedstvo pozivamo, naj si prizadeva za skupno stališče EU, ob upoštevanju prisotnosti voditeljev držav ali vlad in visokih predstavnikov EU na slovesnosti ob odprtju olimpijskih iger, z možnostjo neprisotnosti v primeru nenadaljevanega dialoga med kitajskimi organi ter njegovo svetostjo dalajlamo.

 
  
MPphoto
 
 

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Olimpijska bakla nadaljuje svojo pot po svetu in demonstracije po vsem svetu so pokazale, kakšno je mnenje ljudi glede letošnjih poletnih olimpijskih iger. To je vprašanje, ki zanima veliko ljudi, in pomembno je, da se dovoli, da se države članice same odločijo, ali bodo sodelovale na olimpijskih igrah na Kitajskem ali jih bodo bojkotirale.

Boj za človekove pravice je odločilen in ga je treba podpreti, pri čemer mora delo potekati prek Združenih narodov, da se doseže potrebna legitimnost. Na žalost Evropski parlament izkorišča sedanje stanje v Tibetu, da bi izboljšal svoj zunanjepolitični položaj. Stanje med Kitajsko in Tibetom je treba rešiti brez vmešavanja Evropskega parlamenta, ki na tem področju nima nobenih pristojnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Medtem ko izražamo svoje sožalje zaradi žrtev, je naša želja, da bi konflikte reševali mirno in da bi veljala načela zaščite demokracije, človekovih pravic in mednarodnega prava, ter znova čutimo, da resolucija v zvezi s položajem v Tibetu vključuje elemente, ki ne ustrezajo popolnoma položaju, ki zdaj nastaja.

Vse očitneje je, da je to dejansko ukrep proti olimpijskim igram v Pekingu; to je prava motivacija za stopnjevanje izzivanja ter velik del izražene hinavske ogorčenosti.

Ponavljam, da se s trditvami manipulira, da bi upravičili sedanje in prihodnje vmešavanje ter kršitve mednarodnega prava ter poskusili uveljavljati strateške in gospodarske interese proti Kitajski.

Pomembno je, da še vedno govorimo o Tibetu kot o ozemlju, ki ga je zasedla Kitajska, ko oblasti s spodbujanjem in podpiranjem separatističnih gibanj, ki so bistvo nasilnih dejanj, ne oporekajo celovitosti ozemlja Ljudske republike Kitajske, vključno s Tibetom kot avtonomnim območjem.

In končno, kakšna je morala Parlamenta, če sprejme takšno resolucijo, ko pa je pred manj kot mesecem dni sprejel poročilo o Iraku brez kakršne koli omembe nasilja in zasedbe ozemlja, ki ju izvajajo Združene države Amerike?

 
  
MPphoto
 
 

  Roselyne Lefrançois (PSE), v pisni obliki. – (FR) Glede na zelo težaven položaj v Tibetu Evropski parlament ne more več molčati. Zato sem podprla to resolucijo, ki močno obsoja grobo represijo kitajskih varnostnih sil v tej regiji.

Nasilje, ki se je dogajalo na ulicah Lase in Daramsale, ter cenzura tujih medijev sta nesprejemljiva; naša institucija mora skupaj z mednarodno skupnostjo uporabiti ves svoj vpliv, da se zagotovi, da se to ne bo več dogajalo ter da bo Kitajska spoštovala svoje mednarodne zaveze na področju človekovih pravic in manjšin.

S svojim glasom sem želela tudi izraziti solidarnost z ljudmi iz Tibeta, večina katerih ne prosi za neodvisnost, ampak za večjo politično samostojnost ter spoštovanje svoje kulturne in jezikovne dediščine.

Ne podpiram popolnega bojkotiranja olimpijskih iger v Pekingu, ker menim, da je dialog vedno boljši kot opustitev.

Vendar verjamem, da so te olimpijske igre priložnost, da se kitajske organe spodbudi, da napredujejo na poti k demokraciji, in upam, kot je navedeno v resoluciji, da bodo voditelji držav ali vlad v EU sprejeli skupno stališče v zvezi s tem dogodkom.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. Obsojam represijo kitajskih oboroženih sil nad tibetanskimi protestniki. Vsekakor to vprašanje poudarja potrebo po skupnem pristopu EU do Kitajske. Le s takšnim skladnim pristopom lahko nadaljujemo konstruktivno sodelovanje. Olimpijske igre v Pekingu so odlična priložnost za pospeševanje napredka v zvezi s človekovimi pravicami, svobodo medijev na Kitajskem in podobnimi temami. Vsaki poskusi kitajske vlade, da bi ovirala proteste ali poročanje v te namene, bi bili obžalovanja vredni. Glasoval sem za ta predlog resolucije.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Popolnoma predvidljivo je bilo, da se bo Kitajska na demonstracije odzvala s posredovanjem vojske in policije. Kitajska vsekakor ni demokratična država, vendar je treba odziv kitajskih varnostnih sil na protestnike seveda obsoditi. Bojkotiranje olimpijskih iger v kateri koli obliki bi najverjetneje veljalo za žalitev kitajskega večinskega prebivalstva in zagotovo ne bi izboljšalo položaja manjšin v tej državi, v najslabšem primeru bi ga lahko še poslabšalo.

Glede na vpliv EU v mednarodnem prostoru je malo verjetno, da samostojni pristopi EU učinkujejo. Če bo EU še naprej tako ravnala in se pred celotnim svetom izpostavljala posmehu, to ne bo nikomur v pomoč, zlasti ne Tibetancem. Tudi če se stanje umiri, so mogoči novi in morda nasilnejši nemiri. Vendar si EU skupaj z zavezniki lahko s postopnim uvajanjem drugačnega odnosa vlade in večinskega prebivalstva prizadeva za izboljšanje življenja manjšin na Kitajskem.

 
  
MPphoto
 
 

  Vincent Peillon (PSE), v pisni obliki. – (FR) Pozdravljam trdno stališče, ki ga je danes Parlament zavzel do stanja, ki je v Tibetu trajalo desetletja, ampak se je pred enim mesecem zelo poslabšalo. Ščitenje evropskih in vsesplošnih vrednot pomeni, da se ne sme molčati. Zato v celoti podpiram obsodbe „krute represije kitajskih varnostnih sil na tibetanske protestnike“ ter „kakršnih koli nasilnih dejanj“ v zadnjih dneh.

Prav tako Parlament pripravlja številne zahteve za kitajske organe, v katerih jih zlasti poziva, naj odobrijo neodvisno mednarodno preiskavo nasilja v Tibetu, naj začnejo konstruktiven dialog brez predpogojev s Tibetanci, naj takoj izpustijo miroljubne protestnike in vse disidente, ki jim je bila odvzeta prostost na Kitajskem, ter naj spoštujejo zaveze v zvezi s človekovimi pravicami, ki so jih sprejeli pred Mednarodnim olimpijskim komitejem in svetom leta 2001.

Končno resolucija poziva voditelje držav ali vlad v EU, naj sprejmejo skupno stališče glede sodelovanja na slovesnosti ob odprtju olimpijskih iger.

 
  
MPphoto
 
 

  Adrian Severin (PSE), v pisni obliki. − Kot voditelj romunskih socialdemokratov želim razložiti, zakaj smo glasovali proti resoluciji o Tibetu. Resolucija dejansko ne ščiti človekovih pravic in ne moremo sprejeti, da človekove pravice niso vključene v geopolitične programe in interese. Resolucija je na področju človekovih pravic popustljiva in varljiva, ker odločno predlaga politične rešitve, ki ne upoštevajo dejanskega stanja na Kitajskem.

S to resolucijo EU izgublja svojo verodostojnost, pri čemer v resnici pod pretvezo svojih izjav o podpori človekovih pravic spodbuja nevaren program „politične samostojnosti“ in neodvisnosti Tibeta, kar je očitno v nasprotju z načelom „politike ene Kitajske“. Hkrati EU v procesu odpiranja Kitajske izgublja svoj spodbudni vpliv nanjo.

Posledično se resolucija zavzema za delitev Kitajske ter ne za podporo in spodbujanje človekovih pravic, ki so jih uporabili kot pretvezo za uveljavitev različnih geopolitičnih programov.

 
  
MPphoto
 
 

  Kathy Sinnott (IND/DEM), v pisni obliki. − V tem primeru v celoti podpiram Tibet. Vendar tega predloga resolucije ne podpiram, ker je večina mojih kolegov podprla predlog spremembe v zvezi s spoštovanjem načela politike „ene Kitajske“. Tega posameznega predloga spremembe ne podpiram, ker politika „ene Kitajske“ grozi Tajvanu in Tibetu. V preteklosti sem na podlagi človekovih pravic pozivala k bojkotiranju olimpijskih iger v Pekingu.

 
  
  

– Poročilo: Hannes Swoboda (A6-0048/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Adam Bielan (UEN) , v pisni obliki. (PL) Bil sem član delegacije odbora za zunanje zadeve, ki je na začetku tega leta obiskala Zagreb. S poročevalcem se strinjam glede vprašanj, ki so bila natančno opredeljena v poročilu, o katerem smo razpravljali včeraj, zato sem danes glasoval za sprejetje poročila gospoda Swobode. Hrvaškim organom želim čestitati za pozitivne rezultate, ki so jih do zdaj dosegli glede pripravljanja na članstvo v Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Goebbels (PSE), v pisni obliki.(FR) Čeprav sem glasoval za poročilo o napredku Hrvaške v zvezi z možnim pristopom, moram poudariti, da v bližnji prihodnosti novi pristopi niso mogoči. Unija s 27 državami članicami se mora najprej organizirati na podlagi lizbonske pogodbe. Novi pristopi bodo mogoči le po utrditvi EU v sedanji sestavi.

 
  
MPphoto
 
 

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Stranka Junilistan (junijska lista) meni, da je širitev EU temeljni vidik delovanja za doseganje miru in stabilnosti v Evropi. Zato podpiramo članstvo Hrvaške v EU, ko bo država izpolnjevala københavnska merila. Zato smo glasovali za sprejetje poročila.

Vendar je nesmiselno, da Evropski parlament zahteva, da mediji ukrepajo, da se ohrani široka javna podpora vloge Mednarodnega kazenskega sodišča. Tovrstna izjava se lahko zelo enostavno razloži kot vmešavanje v svobodo tiska. Kritični smo tudi do izjav, da mora Evropski parlament pozvati Hrvaško, naj vodi kampanjo za dvig ozaveščenosti, namenjeno usmeritvi pozornosti javnosti na okolje. To vprašanje je seveda že samo po sebi pomembno, vendar ni v okviru pristojnosti Evropskega parlamenta.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Rekli bodo, da so bili vplivi nedavnega vrha Nato v Bukarešti vidni pri današnjem glasovanju v Parlamentu.

Z drugimi besedami, poročilo o „napredku“ Hrvaške v zvezi z njenim pristopom k EU je bilo sprejeto (v tem poročilu je bilo celo jasno navedeno, da bi se morala pogajanja končati pred volitvami leta 2009), medtem ko je bilo glasovanje o poročilu o napredku Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije odloženo.

Spomnimo se, da se je vrh Nato odločil, da povabi Hrvaško k začetku pristopnih pogovorov, medtem ko so odložili pristopne pogovore z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo.

Če obstaja vidik, ki ga to stanje ponovno poudarja, je to vidik, da se širitvi EU in Nata zgodita skladno.

Med drugimi pomembnimi vidiki, ki jih je treba poudariti v tej razlagi glasovanja (kot so sedanji mejni spori med državami v regiji, vključno z Italijo), je ta, da napredek za pristop k EU v skladu z Evropsko komisijo pomeni, da je treba doseči „gospodarska merila“, z drugimi besedami „politiko proračunske utrditve in stabilnosti“, „strukturne reforme javnih financ“, „privatizacijo“, „izboljšanje kakovosti poslovnega okolja“ in zemljiško reformo (ki pomeni dostop do lastništva zemlje, zlasti tujcev).

Največ dva primera v EU ...

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. Poročilo gospoda Swobode o Hrvaški je dobro uravnoteženo poročilo, ki nakazuje optimistično mnenje glede prizadevanja Hrvaške za pristop k EU. Kljub temu je stvarno in poudarja potrebo po nadaljevanju prizadevanja hrvaške vlade za pravosodna vprašanja in vprašanja meja. Pozdravljam prizadevanja države glede pristopa in upam, da se bodo nadaljevala. Zato sem glasoval za poročilo.

 
  
  

– Predlog resolucije: Boj proti raku v razširjeni Evropski uniji (B6-0132/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Glede na sedanje stanje in ocene Mednarodne agencije za raziskave raka smo glasovali za ta predlog resolucije. Te ocene kažejo, da vsak tretji Evropejec zboli za rakom in da vsak četrti zaradi te bolezni umre. Leta 2006 je bilo v EU odkritih skoraj 2,3 milijona novih primerov raka, več kot milijon ljudi pa je zaradi njega umrlo.

Raka povzročajo številni dejavniki na več stopnjah, zato je pri tej bolezni potrebno večje preprečevanje vzrokov, ki bo v enaki meri obravnavalo vzroke, povezane z načinom življenja, ter poklicne in okoljske vzroke. Glede na nedavne raziskave sindikatov je izpostavljenost rakotvornim snovem na delovnem mestu neposreden vzrok za najmanj 8 % smrtnih primerov zaradi raka vsako leto, pri čemer bi lahko tako izpostavljenost preprečili z nadomestitvijo rakotvornih snovi z manj škodljivimi.

Dobro znano je, da obstajajo osupljive razlike v kakovosti ustanov za zdravljenje raka, programih za zgodnje odkrivanje raka, z dokazi podprtih smernicah o najboljši praksi, ustanovah za obsevalno zdravljenje ter dostopu do zdravil proti raku, kar prav tako pojasnjuje velike razlike v petletni stopnji preživetja v večini primerov raka v Evropi.

 
  
MPphoto
 
 

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Ali so ukrepi EU v nujnem boju proti raku učinkovitejši od ustreznih ukrepov v okviru obstoječih mednarodnih organizacij z obsežnim strokovnim znanjem, kot je Svetovna zdravstvena organizacija? Ali imajo institucije EU pri načinih boja proti raku večje pristojnosti kot države članice? Naš odgovor na ta vprašanja je „ne“.

Resolucija med drugim poziva k oblikovanju medinstitucionalne delovne skupine EU za boj proti raku, obveščevalnih in izobraževalnih kampanj v zvezi z rakom, katerih sponzor bi bila EU, svetovalnega odbora za preprečevanje raka, ki bi ga ustanovila Komisija, zakonodajnemu ukrepanju EU, da bi spodbudili in podprli pobude v zvezi s pomanjkanjem zaščite pred soncem, ukrepanju Komisije, da bi uvedli okolja brez cigaretnega dima, oblikovanju nacionalnih določb držav članic za multidisciplinarne onkološke skupine ter priznavanju onkologije kot zdravniške specializacije.

Namen teh stališč in zahtev je vsekakor hvalevreden. Vendar je bistveno vprašanje, kakšna je dodana vrednost tega, da EU ureja vse te zadeve. Ali zaupamo državam članicam? Kaj se je zgodilo z načelom subsidiarnosti? Ali zakonodajno ukrepanje EU resnično koristi tistim, ki potrebujejo kakovostno zakonodajo in dobro premišljene ukrepe, tj. pacientom, obolelim za rakom? Ali se zavedamo, da je rak svetovna težava, ki bi jo zato morali obravnavati na svetovni ravni?

Na podlagi navedenih utemeljitev je stranka Junilistan (junijska lista) na končnem glasovanju glasovala proti zadevnemu poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. V celoti podpiram predlog resolucije, ki ga je odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane v zvezi z bojem proti raku predstavil Parlamentu. EU ima pomembno vlogo pri usklajevanju boja proti bolezni, za katero bo zbolel vsak tretji Evropejec. Nedvomno imajo pomembno vlogo pri preprečevanju raka, postavljanju diagnoze in zdravljenju svojih državljanov tudi države članice, zato se morajo druga od druge učiti, da se bodo lahko borile proti tej bolezni. Ravno ta teden je škotska vlada napovedala nacionalni program za zavarovanje šolark pred humanim papiloma virusom, ki je vzrok večine primerov raka na materničnem vratu, in prav k programom, kot je ta, bi morala EU spodbujati države članice.

 
  
MPphoto
 
 

  Mieczysław Edmund Janowski (UEN), v pisni obliki. (PL) Glasoval sem za sprejetje te resolucije o boju proti raku, ker tovrstne bolezni povzročajo krizo po vsem svetu, vključno z državami Evropske unije in mojo državo, Poljsko. Razširjeni in redni preventivni pregledi omogočajo, da se ta bolezen odkrije na začetku, kar bistveno poveča možnost ozdravitve. Da se lahko najnovejše znanje uporabi v širšem prostoru, je potrebna manj omejena izmenjava izkušenj med onkološkimi centri.

Nedavno je bila izražena velika zaskrbljenost glede povečanja števila primerov raka dojk. Zato je nujno razširjati ozaveščenost v zvezi z nevarnostjo in omogočati splošen dostop do opravljanja mamografije na strokovni ravni. Zelo pomembno je tudi, da se omeji stik ljudi s proizvodi, ki vsebujejo rakotvorne snovi. Zlasti bi morali biti pozorni na konzervanse, ki se uporabljajo v živilski industriji, ter na neustrezno uporabo umetnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev. Prav tako moramo biti pozorni na azbest, ker se je do nedavnega uporabljal v gradbeništvu in vodovodnih ceveh. Protinikotinski preventivni ukrepi morajo biti prav tako del tega ukrepanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Zita Pleštinská (PPE-DE) , v pisni obliki. − (SK) Gospe in gospodje, danes nihče ne more reči, da nas boj proti raku ne zadeva. Nisem zdravstvena izvedenka za onkologijo, vendar sem spoznala agresivnost te bolezni, saj sem na ta način izgubila oba od staršev in mlajšega brata. Priča sem bila težki usodi ljudi in njihovih družin zaradi te bolezni, ki se dotakne še tako neobčutljivih ljudi.

Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane sem hvaležna, ker je postavil to vprašanje Komisiji, ki je nato sprožila to pomembno razpravo. Vsem avtorjem resolucije, vključno s slovaško kolegico Ireno Belohorsko, se zahvaljujem za trud, brez katerega ne bi dobili odgovorov na pomembna vprašanja v zvezi s to agresivno boleznijo.

Prepričana sem, da vsak korak, tudi najmanjši, vsaka naložba, ki prispeva k zgodnjemu odkrivanju raka in postavitvi diagnoze ter podpira nove načine zdravljenja, daje pacientom, obolelim za rakom, veliko upanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Sodelovanje na področju izmenjave najboljše prakse in pozivanja za dodelitev več sredstev za raziskave je v EU pomembno, ker vsak tretji Evropejec zboli za rakom in vsak četrti Evropejec zaradi te bolezni umre. Koncept medinstitucionalne delovne skupine EU za boj proti raku, da bi do leta 2008 za 50 % povečali sodelovanje državljanov EU pri preventivnih pregledih za odkrivanje raka, bi moral biti dobrodošel.

 
  
  

– Poročilo: Riitta Myller (A6-0074/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. (IT) Šesti okoljski akcijski program, ki je postavil temelje za evropsko podnebno politiko, biološko raznovrstnost, okolje, zdravje ter naravne vire, je bil zelo uspešen.

Vendar, kot je omenil komisar Dimas, je EU zelo zaostala za svojim časovnim razporedom v zvezi z doseganjem prvotno postavljenih ciljev varovanja okolja, zlasti v zvezi z onesnaževanjem zraka ter z vsemi s tem povezanimi težavami: učinkom tople grede, zdravstvenimi ovirami in kislim dežjem.

Zaradi zmanjšanja financiranja programa Natura 2000 in programa LIFE+ so prav tako zaskrbljene manjše lokalne skupnosti, ki jih bo prizadelo ustrezno zmanjšanje področja delovanja v zvezi z ukrepi na področju okolja za zaščito njihovega območja.

Zato se moram v celoti strinjati z gospo Myller, ki v tem poročilu poziva Komisijo, naj v besedilo vključi jasnejše, številčno in kakovostno natančneje opredeljene roke in cilje. Čeprav energetsko-podnebni sveženj, revizija direktive o odpadkih ter revizija direktive o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja pripomorejo k zagotavljanju trajnostne prihodnosti za Evropo, moramo spremeniti šesti program, da se podrobneje določi okoljsko ukrepanje EU v prihodnjih desetletjih, saj je to naša dolžnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo gospe Myller o vmesnem pregledu šestega okoljskega akcijskega programa glede na pomembnost doseganja tako opredeljenih ciljev, zlasti v zvezi s tematskimi strategijami, zaščito biološke raznovrstnosti in uveljavitvijo zakonodaje Skupnosti, ne da bi pozabili na teme, kot je ekološko obdavčevanje ali težava okolju škodljivih subvencij.

Prizadevanja bi morali podvojiti, da bi zagotovili pravočasen odziv na težave na področju okolja, ki jih obravnava program.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) To poročilo izhaja iz ocene, ki ga je zahteval odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane, da bi določili, kako dobro je Evropska unija do zdaj spoštovala svoje zaveze v okviru šestega okoljskega akcijskega programa, ki je bil odobren leta 2002 in se izteče leta 2012.

Ta ocena je razkrila, da izvajanje akcijskega programa zelo zaostaja za časovnim razporedom številnih prednostnih ciljev. Glede na dosedanje ukrepe se ne zdi, da bodo prednostni okoljski cilji programa doseženi do leta 2012. Zato ocena ne podpira trditve Komisije v njenem lastnem vmesnem pregledu, da EU v celoti pravočasno izvaja ukrepe, ki so predvideni v akcijskem programu.

Na podlagi ocene, ki jo je naročil Parlament, lahko ugotovimo, da odločitev Komisije, da bi pripravila posebne predloge prek tematskih strategij, na splošno ni pripeljala do želenega rezultata.

Vendar se kljub splošni podpori poročila na glasovanju z nekaterimi točkami poročila ne strinjamo.

 
  
MPphoto
 
 

  Diamanto Manolakou (GUE/NGL), v pisni obliki. – Vmesni pregled šestega okoljskega akcijskega programa ne ponuja nič novega, na primer spremembe v že določenem poteku. Pregled le izraža zaskrbljenost, da napredek ni bil tako hiter, kot je bilo načrtovano v razporedih.

Vendar čeprav so bila glavna okoljska vprašanja navedena, pregled ne opozarja na razlog za poslabšanje stanja, tj. brezvestno izkoriščanje večnacionalnih družb za lasten dobiček. Okolje uporabljajo kot vir, ki ga nepremišljeno ropajo surovin in brez nadzora izkoristijo za dobiček. Šesti okoljski program seveda prave izkoriščevalce narave prikaže kot varuhe okolja, saj izrecno navaja, da bodo učinkovito ukrepanje, poslovne priložnosti in trg priskrbeli rešitev.

Dejansko okolje predstavlja novo priložnost za kopičenje kapitala in dobička. To izkoriščanje finančno podpira celo Skupnost, in sicer z denarjem državljanov. Liberalizacija strateško pomembnih sektorjev in komercializacija varstva okolja spodbujata zeleno gospodarstvo kot enega od večjih trgov za naložbe monopolnega kapitala.

Istočasno se po vsem svetu izkorišča večja ozaveščenost. S tem se prikrije dejstvo, da so nevarne podnebne spremembe in globalno segrevanje posledice industrijskega razvoja, ki temelji na kapitalističnem dobičku in komercializaciji zemlje, zraka, energije, vode itd.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. Pozdravljam poročilo gospe Myller o vmesnem pregledu šestega okoljskega akcijskega programa. Strinjam se z zaskrbljenostjo, ki je vključena v poročilo, zaradi povečanja emisij ter počasnega poteka prizadevanj za energetsko učinkovitost. Na teh območjih je potrebno večje skupno prizadevanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Vincent Peillon (PSE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo svoje kolegice iz Finske iz skupine socialdemokratov Riite Myller.

Na vmesni stopnji to besedilo opozarja na težaven položaj stopnje napredka šestega okoljskega akcijskega programa (2002–2012).

Izvajanje bistvenih ukrepov za boj proti podnebnim spremembam se je začelo zelo pozno. Podobno je EU zelo malo napredovala na področju ohranjanja kakovosti zraka, izvajanja in uveljavitve zakonodaje Skupnosti, zaščite biološke raznovrstnosti, reforme okolju škodljivih subvencij ter spodbujanja modelov trajnostne proizvodnje in porabe.

Analiza v poročilu je zelo skrb vzbujajoča, ker se zdaj, v nasprotju z izjavami Komisije, zdi, da je zelo malo verjetno, da bomo upoštevali razpored izpred šestih let in da bomo leta 2012 dosegli prednostne okoljske cilje.

Z glasovanjem za to besedilo se pridružujem mnenju večine Parlamenta, da se od Evropske komisije in držav članic zahteva, da si za to prizadevajo do konca obdobja.

 
  
  

– Poročilo: Guy Bono (A6-0063/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh, Inger Segelström in Åsa Westlund (PSE), v pisni obliki. (SV) Glasovali smo za predlog spremembe, ki poziva Komisijo in države članice, naj ne preprečujejo dostopa do interneta. Vendar želimo poudariti, da naša podpora predloga spremembe zadeva predvsem vprašanje izmenjave datotek za zasebno rabo. Za nekatere vrste kriminala, na primer za kazniva dejanja v zvezi z otroško pornografijo in sistematične kršitve avtorskih pravic v komercialne namene, mora biti preprečitev dostopa do interneta eden od več mogočih načinov za boj proti kriminalni dejavnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie-Hélène Descamps (PPE-DE), v pisni obliki.(FR) Poročilo Guya Bona o kulturnih industrijah v Evropi ponovno potrjuje pomembnost kulturne razsežnosti pri izvajanju lizbonskih ciljev. Poudarja možnosti kulturnih industrij v zvezi z zaposlitvijo in rastjo ter potrebo po krepitvi podpore EU in ukrepanja v tem sektorju. Poročilo prav tako poudarja priložnosti, ki jih danes ponuja internet v smislu dostopa do kulture, njenega spodbujanja in razširjanja. V tem digitalnem okolju je kljub temu pomembno, da se uredi prost dostop do interneta ter pravice in svoboščine posameznikov. Raba interneta mora biti v skladu z glavnimi načeli, na katerih temeljijo naše demokratične družbe, vključno s pravicami intelektualne lastnine. Za soočenje z razširjenim stalnim nezakonitim prenašanjem podatkov iz interneta, ki vpliva zlasti na avdiovizualni in glasbeni sektor, je treba predlagati primerne in sorazmerne ukrepe v povezavi z različnimi uporabniki. Začasna prepoved dostopa do interneta, kot del postopnega odziva s spoštovanjem posameznih svoboščin, bi bila primerna rešitev, ki bi preprečila tudi uporabo kazenskih sankcij, meje katerih so danes jasne. Žal mi je, da je Parlament danes to možnost zavrnil.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Dobro se zavedamo pomembnosti kulture, njenega razširjanja v smislu kulturne raznolikosti ter pravic umetnikov in ljudi na splošno v vsaki državi članici.

To poročilo vključuje pozitivne namige, ki jih podpiramo, kot je na primer zamisel za spodbujanje mobilnosti ljudi, blaga in storitev v ustvarjalnem sektorju, ustrezen odnos do pravil in načel konvencije Unesca o kulturni raznolikosti ter poziv Komisiji, naj razišče možnost uvedbe programu MEDIA podobnega programa. Prav tako podpiramo poziv Komisiji, naj dopolni postopke za izvajanje pobude za evropsko digitalno knjižnico, naj spodbuja in podpira glasbeno in gledališko industrijo ter založništvo, da se olajša nadnacionalna distribucija del in da se pred tem vzpostavi mehanizem v okviru programa Kultura, ki omogoča kulturnim industrijam, ki niso avdiovizualne, dostop do financiranja Skupnosti za spodbujanje knjig, glasbe in strokovnega usposabljanja.

Vendar se ne strinjamo z drugimi predlogi, katerih cilj je zaščita zgolj poslovnih interesov, in ne izobraževanja, kulture, pravic umetnikov ter prebivalstva na splošno.

 
  
MPphoto
 
 

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (PSE), v pisni obliki. (PL) Prispevek kulture h gospodarski rasti in njen vpliv na zaposlovanje sta bila potrjena z rezultatom raziskave, ki jo je objavila Evropska komisija konec leta 2006. Ta raziskava je pokazala, da je leta 2003 kulturni sektor zajemal okrog 2,6 % BDP Evropske unije ter da je v tem sektorju delalo več kot pet milijonov posameznikov.

Večja ozaveščenost o gospodarski razsežnosti kulture ter njeni vlogi pri ustvarjanju novih delovnih mest se postopno razširja. Prav tako obstaja večje razumevanje vloge kulture v razvoju podeželja in mest. Poleg svojega neposrednega prispevka h gospodarstvu sektor kulture in ustvarjalnih vsebin posredno vpliva na evropsko družbeno-gospodarsko okolje. Prav tako spodbuja razvoj informacijske in komunikacijske tehnologije. Kulturne industrije imajo pomembno vlogo na lokalni, regionalni in mestni ravni ter bistveno prispevajo h konkurenčnosti v Evropski uniji.

Zato moramo pozdraviti dejstvo, da oba, Svet in Komisija, nameravata priznati vlogo kulture in ustvarjalnosti kot ključnih dejavnikov za razvoj podeželja, spodbujanje evropskega državljanstva in doseganje ciljev lizbonske strategije.

 
  
MPphoto
 
 

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Stranka Junilistan (junijska lista) meni, da so za kulturna vprašanja na splošno odgovorne države članice. Zato smo v celoti glasovali proti temu poročilu. Poročilo ne spada v zakonodajni postopek in je le poskus federalistične večine v Evropskem parlamentu, da bi EU omogočila večjo vključenost na področju kulture.

Glasovali smo za predlog spremembe, ki nasprotuje ukrepanju na področju odklonitve dostopa do interneta državljanom, ker nasprotujemo predlogu Francije, da bi bilo mogoče izključiti izmenjevalce datotek prek EU iz interneta. Dejansko menimo, da morajo vprašanje izmenjave datotek zakonsko urediti države članice.

 
  
MPphoto
 
 

  Mary Honeyball (PSE), v pisni obliki. − Skupaj z večino svoje skupine sem podprla oba dela tega predloga spremembe. Prisilna odstranitev internetne povezave stranke brez sodnega pregleda ni prava rešitev za boj proti piratstvu.

Poleg tega internetne povezave pogosto niso osebne. Prisilna prekinitev internetne povezave eni osebi bi nenamerno in nesorazmerno vplivala na druge nedolžne uporabnike iste povezave.

Zelo podpiram ukrepe, da se z zaščito pravic intelektualne lastnine zaščiti tiste, ki delajo v kulturnih industrijah. Vendar dostop do interneta postaja vedno pomembnejši za civilno sodelovanje, pluralnost medijev, svobodo izražanja in sodelovanje z vladnimi službami. Prekinitvi povezave se je treba izogniti, kadar je mogoče, v korist drugih učinkovitejših ukrepov za boj proti piratstvu.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. Glasoval sem za poročilo Bona, ki priznava veliko pomembnost kulturnih industrij v Evropi. V moji državi, na Škotskem, ustvarjalne industrije zagotovijo več kot pet milijard funtov na leto ter tako prispevajo h gospodarstvu in naši družbi kot celoti. EU mora sodelovati z evropskimi narodi, da zagotovi sprejetje skladne strategije za spodbujanje industrij na naši bogati in kulturno raznoliki celini.

 
  
MPphoto
 
 

  Diamanto Manolakou (GUE/NGL), v pisni obliki.(EL) Komercializacija kulture zakrije domnevno spoštovanje raznolikosti. Pravice intelektualne lastnine ustvarjalcev veljajo za lastnino, ki se lahko odvzame in kupi kot blago. Potreba po spoštovanju pogojev Unesca z domnevno dostojnimi dogovori se nenehno ter postopno prilagaja zahtevam in pogojem Svetovne trgovinske organizacije.

Tu gre dejansko za monopolno centralizacijo ter lastništvo vseh pogojev kulturnega obstoja in dela s področja kulture vsake države v okviru ukrepov in pravil nepriljubljene lizbonske strategije. Ta je oblikovana za večanje kapitala, ki se skriva za nenavadnim laskanjem, svarili, opozorili ter pridigami v zvezi s spoštovanjem raznolikosti.

Na žalost se vse človekove vrednote uporabljajo za ustvarjanje dobička. Naravno okolje so izkoriščali zaradi dobička in že so prisotne uničujoče posledice te politike. Le kruti tržni zakoni zatirajo, ponižujejo ter enačijo vse kulturne, estetske, umetniške in moralne vrednote. Te vrednote je treba spremeniti v kapitalistični dobiček zaradi imperialistične konkurence na državni in mednarodni ravni.

V politiki EU se nasprotje v državi med kakovostjo kulture in dobičkom odpravi le, če se odzove na krute potrebe po dobičku. Zato nameravamo glasovati proti poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. Poročilo gospoda Bona o kulturnih industrijah v Evropi poziva k večjemu priznavanju prispevka industrije evropskemu gospodarstvu. Ko se splošneje oblikuje politika EU, je treba upoštevati tudi kulturni sektor. Med drugim so tudi politike, ki vplivajo na notranji trg, konkurenčnost, trgovino, raziskave in razvoj, na številne načine povezane s kulturnim sektorjem in predlogi v tem poročilu to priznavajo. Zato sem glasoval za priporočila gospoda Bona.

 
  
MPphoto
 
 

  Vincent Peillon (PSE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za to poročilo, ki ga je sestavil kolega iz skupine socialdemokratov Guy Bono, o kulturnih industrijah v Evropi.

Kaj so kulturne industrije? Izraz je morda nenavaden, ker kulture ni mogoče zožiti le na gospodarski pomen, vendar hkrati tega vidika ne smemo zapostaviti, ker je lahko to škodljivo: kultura zdaj zelo spodbuja rast in zaposlovanje, leta 2003 je zajemala 2,6 % BDP in 3,1 % delovnih mest v EU.

To besedilo priporoča ponovno vzpostavitev evropske industrije formatov glasbenega zapisa (prek znižanih stopenj DDV ali evropskega sklada za podporo glasbe) in obravnava težavo piratstva, ob upoštevanju potrebe po bolj demokratičnem dostopu do kulture, vendar tudi potrebe po spoštovanju pravic intelektualne lastnine.

V tem smislu sem podprl zlasti en predlog spremembe (ki je bil komaj sprejet s 17 glasovi), ki nasprotuje omejevalni strategiji „postopnega odziva“, predlagani v Franciji v poročilu, ki ga je predsedniku republike predstavil Denis Olivennes. Menim, da ne bi bilo le neizvedljivo, ampak tudi nevarno zaupati ponudnikom storitev, zasebnim podjetjem, vlogo nadzorovanja ljudi in prekinitev internetnih povezav ljudem, ki so osumljeni nezakonitega prenašanja podatkov iz interneta.

 
  
MPphoto
 
 

  Carl Schlyter (Verts/ALE), v pisni obliki. (SV) Poročilo o kulturnih industrijah v Evropi se začne z zastrašujočim odstavkom v duhu nacionalizma EU o vlogi kulture v razvoju evropskega projekta. Ne glede na to glasujem za poročilo, saj v najpomembnejših delih Parlament pravi, da netrgovske izmenjave datotek ne bi smele biti kaznive, in če se predloga sprememb 1 in 2 sprejmeta, ne bodo mogoči ukrepi, kot je na primer preprečevanje dostopa do interneta, ker kršijo temeljne svoboščine in človekove pravice ter so v nasprotju z načeli sorazmernega odziva, učinkovitosti in odvračilne vrednosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki. (SV) V Evropskem parlamentu imamo ime za poročila, ki vključujejo neskončne sezname političnih želja, ne glede na to, ali imamo na zadevnem področju pooblastila ali ne – imenujejo se božična drevesca. Poročilo Guya Bona je eno takšnih. Vendar obstaja pomembna svetla točka v odličnem predlogu spremembe 1 Christorferja Fjellnerja, v katerem je postavljeno jasno politično stališče, ki poudarja, da poskusi preprečevanja dostopa do interneta posameznikom, ki nezakonito kopirajo gradivo iz interneta, ne smejo biti priporočljivi.

Glede na to, da se je razvedelo, da je želel predsednik Nicolas Sarkozy prenesti francoski poskus na EU, obstajajo vsi razlogi, da se izjava toliko podpre, da se tega, milo rečeno, ne bi spoštovalo. Ker je bil predlog spremembe sprejet, sem glasoval za poročilo, za katerega sicer ne bi.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Glede drugega dela predloga spremembe 22 menim, da bi morali ljudem, ki v internetu ravnajo nezakonito, preprečiti dostop do te storitve. Zato sem glasovala proti drugemu delu.

 
  
  

– Poročilo: Graça Moura (A6-0075/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Pozdravljam odlično poročilo kolega gospoda Graçe Moure o evropski kulturni agendi v času globalizacije, v katerem je predlagan obsežen program za omogočenje strategije za odnose s tretjimi državami v in zunaj EU.

Že vsaj od marca 2005 gospod Graça Moura poudarja, da lizbonska strategija nikoli ne bo mogla doseči svojih temeljnih ciljev, če se kultura ne bo obravnavala kot ena njenih bistvenih razsežnosti.

Sporočilo Komisije podpira to stališče in kulturo postavlja na ključno mesto v evropskem političnem programu.

Strinjam se s poročevalcem, ko pravi, da je „v bistvu […] prav ta globaliziran prostor tisti, ki zahteva potrjevanje in krepitev evropske identitete, ne da bi s tem posegali v kulturno raznolikost različnih narodov Evrope“.

Prav tako čestitam Evropski komisiji za to sporočilo in pozivam k oblikovanju delovne skupine za kulturo, ki jo je že napovedal predsednik Barroso, ne pa da se z oblikovanjem te skupine in njenim delom zavlačuje.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) To poročilo vključuje nekatere zelo nasprotujoče si vidike. Po eni strani se poskuša nenehno prikriti resnično stanje v Evropi. Ne obstaja enotna „evropska kulturna dediščina“, zlasti ko se sklicujemo na „humanizem, strpnost, demokracijo“ itd. Celotna zgodovina kulture Evrope ter tudi njena zgodovina na splošno ne temeljita le na raznolikosti, občudovanja vredni ustvarjalni energiji in napredku, ampak tudi na nasilnem sporu, nestrpnosti ter številnih smernicah in okvirih kulturne prevlade. Enotna dediščina ne obstaja, je le ideja kulturnega evrocentrizma (Evrope kot „vodilne“ in drugih omenjenih vidikov) ter danes pogosto izpostavljenega mita „evropske“ kulturne identitete.

Vendar po drugi strani politična namera uveljavitve evropske identitete vključuje pozitivne elemente. Ker uveljavljanje identitete ni namenjeno uveljavitvi „evropske“ kulturne identitete, ampak zagotovitvi odpora proti pritisku, ki ga izvajajo prevladujoče kulturne industrije ZDA (zaščita jezikovne in kulturne raznolikosti; upoštevanje delovanja kulturnih industrij „v zaščitenem prostoru glede trgovinskih pravil“; ugotovitev, da „je trgovinska bilanca EU na področju kulturnih dobrin in storitev negativna“).

Zato na koncu nismo glasovali.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. Glasoval sem za poročilo Graçe Moure, ki je ustrezno poudarilo ključno vlogo lokalnih, regionalnih in državnih organov pri pospeševanju in zaščiti kulturne dediščine. Evropska kulturna raznolikost je eno od naših velikih bogastev in moja skupina, Evropska svobodna zveza, je zavezana k varovanju te raznolikosti. Podobno je moja stranka zavezana v smislu kulture kozmopolitanski Škotski in v vladi napreduje pri krepitvi bogatega kulturnega mozaika, naj bo to v naši lastni jezikovni raznolikosti ali sposobnosti naše države, da sprejme ključne odločitve v zvezi z razširjanjem. Evropa se lahko veseli kulturno bogate Škotske, ki ima v EU neodvisen položaj.

 
  
MPphoto
 
 

  Mieczysław Edmund Janowski (UEN), v pisni obliki. (PL) Podprl sem poročilo o evropski kulturni agendi v času globalizacije, saj poudarja, da se politika kulture Unije osredotoča na evropsko povezovanje, čeprav spoštuje nacionalno in regionalno raznolikost držav članic. Skupnost lahko deluje na področju kulturne politike le, če njeni viri dopolnjujejo in podpirajo ukrepe posameznih držav, vendar jih ne nadomeščajo.

Zelo sem zadovoljen, da lahko govorim o tem, da je Evropski parlament sprejel predlog spremembe, ki sta ga sestavila poljska poslanca, ki sodelujeta v odboru za kulturo: gospa Tomaszewska in gospod Podkański. Njun predlog spremembe zadeva razglasitev leta 2010 za leto, posvečeno spominu na Frederica Chopina. Spomniti je treba, da bo leta 2010 200. obletnica rojstva tega nadarjenega skladatelja iz kraja Żelazowa Wola na Poljskem.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. Pozdravljam poročilo gospoda Graçe Moure kot korak v pravo smer za spodbujanje in ohranjanje evropske kulturne dediščine. Vendar mislim, da je poziv šolam, naj spodbujajo evropsko identiteto, v nasprotju s temeljno vlogo izobraževanja v naši družbi. Storiti je treba veliko več, zlasti da se zagotovi, da se ta kulturna dediščina čim bolj razširi. Poročilo zahteva krepitev in moj glas izraža to stališče.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Evropska kulturna dediščina je eno od naših največjih bogastev, ki ga je treba ohraniti. En vidik tega je, da se umetnikom lahko zagotovi ne le finančna, ampak tudi pravna podpora, vendar je prav tako pomembno zagotoviti, da se kršitev, ki se zgodijo v zasebni sferi brez kakršne koli namere v zvezi z dobičkom, v okviru kazenskega prava ne kaznuje.

Vendar je še pomembneje, da se zagotovi, da se naše zahodnokrščanske korenine postopno dokončno ne izgubijo. Povezovanja, o katerem toliko poslušamo, ne sme predstavljati odprava božiča, velike noči, miklavževanja itd. v naših vrtcih in šolah, da bi ugodili muslimanskim priseljencem, saj bi to povzročilo izgubo naše kulturne identitete. Namesto tega moramo storiti več, da se zagotovi ohranitev naših običajev, tradicije in moralnih vrednot ter da to spoštujejo tudi drugi.

 
  
MPphoto
 
 

  Lydie Polfer (ALDE), v pisni obliki. – (FR) V celoti podpiram to poročilo, ki priznava temeljno vlogo kulture v procesu evropskega povezovanja. Podpiram predloge kulturnega programa za Evropo s tremi glavnimi cilji: spodbujanje kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga, spodbujanje kulture kot sredstva za ustvarjalnost v okviru lizbonske strategije ter spodbujanje kulture kot ključnega elementa zunanjih odnosov EU.

Zahtevati je treba zunanjo razsežnost kulture v Evropi: kultura mora biti vključena v politični dialog s partnerskimi državami in regijami ter sistematično vključena v razvoj programov, predvsem z našimi partnerskimi državami AKP. Verjamem, da je zamisel o oblikovanju kulturnega sklada EU-AKP posebej razumna, saj bo spodbudila nastanek lokalnih industrij in trgov ter evropskemu trgu olajšala dostop do kulturnih proizvodov AKP.

Pomembno je priznati vlogo lokalnih in regionalnih organov pri spodbujanju kulture ter zagotoviti večje sodelovanje pri izvajanju kulturnega programa EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki. (SV) Kulturna poročila Evropskega parlamenta je pogosto težko obravnavati. Namera je seveda dobra in zamisel je dobra, kot poudarja zadevno poročilo, če se lahko upraviči, da se uporabi vseevropska raven in da se podpre umetnike pri izvajanju njihove dejavnosti. To ne pomeni, da je treba vse delati na ravni EU. Ravno nasprotno, obstaja dober razlog, da se pozorno spremlja načelo subsidiarnosti, da države članice ne izgubijo možnosti razvijanja svojih lastnih kulturnih politik. Zato je bilo to delno odvisno od načela, ki je vodilo do moje odločitve, da glasujem proti poročilu.

Prav v tem primeru je veliko pomembnejši jezik, ki je uporabljen v večjem delu tega poročila. Ton uvodne izjave K je zastrašujoč. Prav takšno namigovanje je prisotno v številnih drugih delih besedila. Ko govorimo o konceptih, kot je kulturna dediščina, je pomembno ravnati skrbno in diskretno. V zadevnem primeru to ni bilo upoštevano.

 
  
MPphoto
 
 

  Glenis Willmott (PSE), v pisni obliki. − Laburistična stranka v Evropskem parlamentu se strinja z izobraževanjem o zgodovini Evropske unije v šolah. Vendar se ne strinjamo, da se prek šolskih učnih načrtov dejavno spodbuja eno določeno mnenje o evropski identiteti in kulturi. Zato nismo glasovali, ker mora izobraževanje študentom ponuditi informacije, ne pa podpirati določenih stališč.

 
  
  

– Predlog resolucije: Prilagajanje podnebnim spremembam v Evropi – možnosti za ukrepanje EU (B6-0131/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za predlog resolucije o zeleni knjigi Komisije „Prilagajanje podnebnim spremembam v Evropi – možnosti za ukrepanje EU“, saj se strinjam, da ukrepi prilagajanja predstavljajo jamstvo za obvladovanje negativnih in neizogibnih posledic podnebnih sprememb. Takojšnja opredelitev ukrepov prilagajanja za kmetijsko dejavnost, upravljanje vodnih virov, načrtovanje rabe tal ter javno zdravje predstavljajo del želenega odnosa do opredelitve okoljskih politik na ravni Skupnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Dobro znano je, da se glede na prispevek delovne skupine II četrtega ocenjevalnega poročila medvladnega odbora za podnebne spremembe pričakuje, da bodo skoraj vse evropske regije prizadeli prihodnji negativni vplivi podnebnih sprememb. To lahko predstavlja dodatno grožnjo za evropsko biološko raznovrstnost in lahko ovira družbeni razvoj, tako da zahteva medsektorski pristop ter vključevanje socialnih, gospodarskih in okoljskih vidikov v širšem pomenu.

Ta resolucija poudarja nekatere vzroke in ukrepe, ki so si v nekaterih primerih nasprotujoči.

Dobro je, da se priznava obstoj številnih študij in modelov na regionalni in lokalni ravni o možnih vplivih podnebnih sprememb, vendar v mnogih tovrstnih študijah ni prisotno enakovredno upoštevanje družbeno-ekonomske razsežnosti ter predvidljivih posledic za zadevno prebivalstvo.

Pozdravljam poziv Komisiji, da uskladi in podpre znanstveno pripravo skupne evropske podatkovne baze o ranljivosti, ki bo pomagala pri razumevanju, kakšni bodo vplivi na družbene skupine in evropsko kulturno in narodno dediščino ter kako se lahko družbe v prihodnosti odzovejo na posledice podnebnih sprememb.

Vendar se ne strinjamo z drugimi točkami, kot je ohranjanje trgovanja z emisijami.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. Strinjam se s stališčem gospoda Sacconija v predlogu resolucije o zeleni knjigi Komisije „Prilagajanje podnebnim spremembam v Evropi“. Prizadevanja za prilagoditev podnebnim spremembam je treba čim prej uresničiti. Mednarodna narava vprašanja zahteva skupno evropsko ukrepanje. Financiranje takšnih ukrepov mora to izražati. Dogajajo se podnebne spremembe in mora jih dopolnjevati strategija EU, ki nam omogoča prilagoditev na vplive, ki jih bo na naše vsakdanje življenje imelo globalno segrevanje, čeprav so prizadevanja za ublažitev bistvena.

 
Zadnja posodobitev: 21. oktober 2008Pravno obvestilo