Ustne obrazložitve glasovanja

– Poročilo: Bárbara Dührkop Dührkop (A6-0099/2008)

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM). – (PL) Gospod predsednik, nove oblike kriminala in specializirane kriminalne skupine mednarodnega značaja predstavljajo ogromen izziv za organe pregona v državah članicah.

Učinkovit pregon storilcev in boj proti najbolj zaskrbljujočim oblikam kršitve zakona nista mogoča brez oblikovanja ustreznih orodij, ki jih lahko policija uporablja za izvrševanje zakonodaje. Pri problemu, kot je čezmejni kriminal, je hitra izmenjava informacij med službami v posameznih državah bistvena za identifikacijo storilcev in uskladitev delovanja. Zbirke podatkov o DNA in digitalne evidence prstnih odtisov so zelo pomembno orodje v boju proti kriminalu. Z njimi je mogoče identificirati storilca ne glede na to, kje je bil zločin storjen.

Poročilo gospe Dührkop Dührkop o pospešitvi sodelovanja med organi pregona v boju proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu je pomembna pobuda, ki krepi delovanje v korist večje varnosti za državljane Združenih držav, ki se je začelo leta 2005 s prümsko pogodbo.

  Syed Kamall (PPE-DE). – Gospod predsednik, kot vemo, to poročilo poziva k razširitvi prümske pogodbe v boj proti čezmejnemu terorizmu. Vsi se strinjamo, da je boj proti terorizmu nujen. Tega ni treba posebej poudarjati. Vsi se strinjamo, da je potrebno čezmejno sodelovanje. Vendar gre v prümski pogodbi za prisilno izmenjavo podatkov, pri kateri vprašanje varstva in varnosti teh podatkov ni pomembno. Če sklepamo po časopisnih zgodbah o poštenosti policije v nekaterih državah članicah, bi morali biti glede takšne izmenjave podatkov zaskrbljeni.

Dejanska vsebina poročila bi v resnici znatno kršila državljanske svoboščine državljanov po vsej EU, ker bi zbiranje in posredovanje podatkov o DNA drugim državam članicam EU prvič postala obvezna.

Počasi drsimo v Evropo „Velikega brata“, medtem ko naši politiki ne naredijo nič. Zato smo glasovali proti temu poročilu.

– Poročilo: Anneli Jäätteenmäki (A6-0076/2008)

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, vloga varuha človekovih pravic se povečuje, zlasti v zvezi z rešitvami in izzivi lizbonske pogodbe in Listine o temeljnih pravicah. Zgraditi želimo Evropo za državljane, Evropo, ki je blizu državljanom, Evropo, ki bo model za spoštovanje človekovih pravic in dostojanstva, zato je treba poenostaviti postopke za vzpostavljanje stika ter za sodelovanje med državljani in institucijo varuha človekovih pravic. Čas za preučitev zadev na ravni varuha človekovih pravic je treba čim bolj skrajšati.

Prav tako opozarjam na sodelovanje med nacionalnimi varuhi in evropskim varuhom, ki temelji na načelu subsidiarnosti. Razdelitev vlog in nalog bo izboljšala učinkovitost teh institucij.

– Poročilo: Adamos Adamou (A6-0090/2008)

  Milan Gaľa (PPE-DE). – (SK) Glasoval sem za poročilo kolega poslanca gospoda Adamoua o darovanju in presajanju organov. Treba je obravnavati problem pomanjkanja organov za presaditev v Evropi, ker je to ključni dejavnik, ki vpliva na presaditveni program.

Na čakalnih seznamih po vsej Evropi je okoli 60 000 bolnikov, ki potrebujejo presaditev. Stopnja smrtnosti zaradi čakanja na presaditev srca, jeter ali pljuč običajno znaša od 15 % do 30 %. V skladu z anketo Eurobarometra iz leta 2006 želi 56 % Evropejcev po smrti darovati svoje organe za presajanje. Ljudi je treba spodbujati, da govorijo o darovanju organov in da sorodnikom sporočajo svoje želje. Prav tako je treba izboljšati usposabljanje medicinskih strokovnjakov.

Statistika kaže, da 81 % državljanov držav članic Evropske unije podpira uporabo kartice darovalca organov, s katero je lažje opredeliti darovalca. Kljub temu ima takšno kartico zdaj le 12 % Evropejcev. Podpiram pobudo Komisije za uvedbo evropske kartice darovalca organov.

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM). – (PL) Gospod predsednik, človeško življenje in zdravje sta največja vrednota za tiste, ki so odgovorni za zdravstvene storitve v državah članicah. Vse ukrepe, namenjene njihovemu varstvu, mora izrecno potrditi Evropski parlament.

Transplantologija je ena od najhitreje rastočih vej medicine. Na tisoče ljudi dobi možnost za vrnitev v življenje ali kar za drugo življenje. Število presaditev, izvedenih v Evropski uniji, je v primerjavi s številom ljudi, ki čakajo nanje, še vedno neustrezno, pri čemer veliko bolnikov, ki čakajo na presaditev, zaradi pomanjkanja organov umre, preden je mogoče izvesti operacijo.

Ukrepi za povečanje števila izvedenih presaditev so posebno pomembni. Med ključni metodi spadata promocija transplantologije v javnosti in spodbujanje potencialnih darovalcev, da izrazijo svoje soglasje o odvzemu organov po smrti. Prav tako je pomembno vzpostaviti in spremljati obsežen sistem za nadzor izvedenih presaditev, da se prepreči nezakonita trgovina z organi, ki ne poteka le v revnih regijah sveta.

Po mojem mnenju je Adamouvo poročilo pomembno sporočilo za države članice, ki poudarjajo resnost problema.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, glasoval sem za poročilo, ker obravnava izredno pomemben, čeprav zapleten problem. Izjava nekoga, da je pripravljen po smrti dati svoje organe, da se presadijo v nekoga drugega, je darilo življenja; to rešuje življenja drugih ljudi; to je nekaj izjemno dragocenega za človeštvo.

Poudariti je treba, da obstaja povezava med pomanjkanjem organov in nezakonito trgovini z njimi. Pomanjkanje organov včasih spodbudi ljudi, da kršijo zakone in organe pridobijo nezakonito, zato da bi rešili življenje. To je etični in moralni ter tudi pravni problem.

Visoke zahteve v smislu kakovosti in varnosti na področju darovanja ter sprejemanja, preskušanja, shranjevanja in prevoza organov niso predmet razprave, ker so osnova za uspeh presaditve.

Končno moramo upoštevati, da je treba izvajati učinkovito politiko obveščanja na ravni EU, da se poveča ozaveščenost državljanov v zvezi s tem. Zadevni problem mora biti temeljni izziv za države članice. Končno, problem, o katerem danes razpravljamo, zahteva ustrezno razpravo, dodatne raziskave ter tudi rešitve moralnega in etičnega značaja.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Zahvaljujem se kolegom poslancem za predloge evropske ljudske stranke v zvezi z Europolom in raziskavami. Razočarani smo, ker je Europol podcenjeval pomembnost spremljanja mednarodne trgovine s človeškimi organi. Celo v Evropi otroci izginjajo zaradi trgovine z organi, medtem ko se ne le na Kitajskem, ampak tudi v Moldaviji človeški organi kupujejo in potem po visokih cenah na črnem trgu prodajajo Evropejcem. Zato mora Europol spremljati položaj. Mednarodnega presaditvenega turizma ne moremo preprečiti brez boljšega usklajevanja presaditvenih programov po vsej Uniji. Če želimo to doseči, se moramo najprej dogovoriti o skupnem pristopu v zvezi s prostovoljnim soglasjem za darovanje organov. Osebno menim, da so poskusi na področju prenosa človeških zarodkov neetični in neodgovorni. Na drugi strani klinične raziskave odraslih zarodnih celic dajejo odlične rezultate pri presajanju tkiva, na primer pri srčnih bolnikih, pri čemer ta postopek ne krši spoštovanja edinstvenosti človeških bitij. Naše poročilo pošilja odločno sporočilo Komisiji, ki bo kmalu predlagala zavezujoče besedilo.

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Gospod predsednik, ob obravnavanju poročila o darovanju organov želim izraziti spoštovanje mojemu nekdanjemu pomočniku Jamesu Sullivanu, ki je, kot je večini znano, tragično umrl 10. februarja.

V naši pisarni sta se 8. februarja James in Aoife, tudi pomočnik, pogovarjala o domnevnem soglasju in se strinjala, da bi, če bi se komu od njiju kaj zgodilo – oba mlada človeka – darovala svoje organe. Nismo mogli vedeti, da se bo Jamesu to noč zgodila nesreča in da bo v nedeljo njegova naprava za oživljanje izklopljena. Izražam spoštovanje Jamesu, ker zaradi njegove plemenitosti nekateri drugi v Evropski uniji zdaj živijo. Za njegove starše Edno in Toma iz Corka na Irskem, ki žalujeta za njim in ne bosta nikoli prebolela te izgube, je edino upanje, na katerega se lahko opreta, da čeprav Jamesa ni več med nami, zaradi njegove plemenitosti živijo drugi.

Jasno je, da je to za našo pisarno zelo osebno poročilo, in v celoti ga podpiram.

  Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN). – (PL) Gospod predsednik, darovanje in presajanje organov je eden od temeljnih problemov, ki ga je treba preučiti in v zvezi z njim doseči soglasje tako v Evropski uniji kot zunaj nje. Na eni strani imamo več deset tisoč ljudi, ki čakajo na presaditev. Na drugi pa imamo resen medicinski, pravni in etični/moralni problem.

Vsi se strinjamo, da je treba razviti učinkovit presaditveni sistem. Presaditveni sistem ne sme postati gospodarska kategorija in povzročiti, da se organi obravnavajo kot blago na notranjem trgu. Če bi se to zgodilo, bi se pojavile kriminalne skupine, ki bi izkoristile revščino in stisko ter tako še bolj izkoriščale ljudi, zlasti v regijah, prizadetih zaradi velike brezposelnosti, pomanjkanja in lakote.

– Poročilo: Dan Jørgensen (A6-0109/2008)

  Predsednik. − Gospod Heaton-Harris, glede pomena kratice „GNSS“ imamo zdaj dve možnosti: ena je „sistem za satelitsko navigacijo Galileo“ in druga je „sistem za globalno satelitsko navigacijo“. Katera vam je bolj všeč, gospod Heaton-Harris?

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). – Gospod predsednik, še nikoli prej nisem imel kakršne koli moči tukaj! Mislim, da bom izbral „velikobritansko“ – ne, naj bo raje „globalno“. Skoraj prepričan sem, da je „globalno“. To sem nameraval omeniti v obrazložitvi glasovanja agencije.

Zdaj bom le eno minuto govoril o razrešnici Komisije. Kot vsakič, odkar sem prišel sem, sem glasoval proti razrešnici za Evropsko komisijo. Zavedam se, da je imela Komisija veliko dela z urejanjem svojih računovodskih izkazov. Vendar je bilo delo opravljeno pri sistemih, ni pa bilo opravljeno pri kulturi, ki je značilna za Evropsko komisijo. Na Evropski komisiji še vedno vlada kultura v smislu „naredimo se neumne in ne poročajmo o napakah“. Občasno vsi srečamo ljudi, ki delajo na Komisiji in nam lahko neuradno povejo stvari, ki se tam ne bi smele dogajati, vendar jih ne bodo uradno povedali in sporočili vodjem generalnih direktoratov.

Vem, da zavrnitve razrešnic tukaj niso zaželene. Velika sramota je, da ni političnih posledic. V zvezi s tem smo pred sedmimi leti imeli pravno mnenje. Kot sem rekel, glasoval sem proti in bom tudi v prihodnje, dokler bom na tem položaju.

– Poročilo: José Javier Pomés Ruiz (A6-0091/2008)

  Astrid Lulling (PPE-DE). – (FR) Gospod predsednik, glasovala sem za razrešnico 2006 za Evropski parlament, vendar proti maratonski resoluciji, ki ji je priložena, ker vsebuje pripombe in vprašanja, ki so samoumevni (odstavek 58) ali pa ne podpirajo vrednot, ki so zame pomembne (odstavek 65). Če pomislimo, da je večina tega parlamenta pravkar glasovala, da poslanci ne smejo zaposliti svojega zakonca, lahko pa zaposlijo svojega ljubimca ali ljubico. Sama koga takega nimam, ampak vseeno želim poudariti, kako neumno je to.

Ko sem se prej javila, sem želela popraviti nenatančne trditve o prostovoljnem pokojninskem skladu, kot je med postopkom delal tudi predsednik sklada. Žal je bilo vse zaman.

V odstavku 71 avtorji kritizirajo dejstvo, da sklad ni posodobil dejanskih izračunov, ki zajemajo obdobje do konca decembra 2007, do 15. marca 2008. Ne glede na to, da je nesmiselno zahtevati, da se v poročilu za leto 2006 predstavijo računovodski izkazi za leto 2007, lahko avtorje pomirim. Posodobitev za leto 2007 je bila narejena, vendar bo najprej predstavljena upravnemu odboru sklada, ki je luksemburška neprofitna organizacija. Gospod predsednik, naj še dodam, da se je motiti človeško; vztrajati je hudičevo. Ker nisem hudičeva, sem glasovala proti.

  Titus Corlăţean (PSE). – (RO) V zvezi z oddelkom I poročila gospoda Pomésa Ruiza o Evropskem parlamentu sem glasoval za predlog spremembe, ki poslancem Evropskega parlamenta prepoveduje, da zaposlijo svoje družinske člane. Menim, da je besedilo ustrezno, in pozdravljam dejstvo, da ga je Evropski parlament sprejel na plenarnem zasedanju.

Razlogi so zelo preprosti: v nekaterih državah članicah Evropske unije, vključno z državo, iz katere prihajam, to je Romunija, poteka razprava o verodostojnosti parlamentarnih institucij in celo parlamentov.

Menim, da je to pravo stališče, zlasti ker je na primer, tudi v Romuniji, predsednik države pogosto imel politični cilj, da naredi institucijo parlamenta in parlamentarno delovanje manj verodostojna, na primer z napakami ali pomanjkljivostmi, povezanimi s poslanci.

Zato še enkrat pozdravljam sprejetje tega besedila, ki bi skupaj z drugimi ukrepi lahko povečalo ugled in verodostojnost parlamentarnih institucij v državah članicah in na evropski ravni.

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). – Glede na več medijskih poročil, ki so izhajala iz poročila o notranji reviziji, ki so ga pripravile službe Parlamenta, sem glasoval proti razrešnici Parlamenta. To poročilo je treba še objaviti in dati na voljo v javno uporabo. Poročilo navaja, da obstajajo težave v zvezi s tem, kaj poslanci naredijo z različnimi nadomestili.

Menim, da bi morali biti kot poslanci čim bolj odprti in jasni. Najboljši način za obravnavanje poročila bi bil, da se ga da na voljo javnosti, zato da bodo ljudje videli, da ne gre za milijone funtov, ampak za zelo majhen znesek denarja – v zvezi s katerim je še vedno treba ukrepati ter pritisniti na poslance, ki zlorabljajo sistem, in jih predati sodiščem –, ter da vse skupaj vseeno ni tako grozno, kot splošna javnost zdaj misli.

Zato sem glasoval proti, ker menim, da bi morali objaviti to poročilo. Upam, da bodo službe Parlamenta pri obveščanju predsednika Parlamenta o kakršnih koli prihodnjih poročilih izbrale največjo preglednost in v prihodnosti čim več objavile.

– Poročilo: Hans-Peter Martin (A6-0111/2008)

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). – Gospod predsednik, lahko bi navajal obrazložitve za glasovanje v zvezi z vsako agencijo, vendar ste v času glasovanja dejansko namesto mene povedali bistvo. Zdaj imamo toliko agencij, da vsi od nas ne vemo, kaj so in kaj delajo. Pravzaprav se čudim, da je sploh kdo v dvorani, razen tistih, ki so bili v ustreznem odboru, vedel, kaj dela nadzorni organ za GNSS ali celo, kakšen je njegov proračun. Zelo sem zaskrbljen glede tega, da nekatere od teh agencij, pri katerih smo glasovali za razrešnico računovodskih izkazov, dejansko nimajo pravne podlage, dokler lizbonska pogodba ne bo sprejeta v vseh državah članicah. Sprašujem se, kaj je pravna podlaga za Evropsko agencijo za temeljne pravice, na primer.

Zdaj sprejemamo računovodske izkaze za agencije, ki nimajo pravne podlage, in to nikogar preveč ne skrbi. Meni se to zdi precej zaskrbljujoče. Po mojem mnenju bodo evropski davkoplačevalci precej zmedeni in z veseljem glasujem proti tem agencijam, ker menim, da so protidemokratične. Če nameravamo prevzeti odgovornost za stvari, je to treba narediti v tej dvorani in ne z oddajanjem pooblastil navideznim nevladnim organizacijam, ki jih ne upravljamo ustrezno.

– Poročilo: Marian Harkin (A6-0070/2008)

  Carlo Fatuzzo (PPE-DE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, očitno sem postal neznan obraz, ker ne navajam obrazložitev glasovanja na vseh sejah. Zaprosil sem za možnost, da razložim vzrok za svoje glasovanje o poročilu Marian Harkin, in uslužbenec si je to zabeležil, vendar nisem bil poklican. Morda ni vedel, kdo sem. Gospod predsednik, vi ste najboljši od vseh podpredsednikov in zahvaljujem se vam, ker mi omogočate, da izrazim podporo poročilu Marian Harkin, ki poudarja pomen prostovoljstva v Evropski uniji.

Starejši ljudje in upokojenci imajo na voljo veliko prostega časa in pogosto ga namenijo za dobro svojih sosedov, v Evropi in drugje. Veseli me, da je Komisija pozvana, da programu Mladi v akciji doda program Starejši v akciji, kot sam že več let govorim v dvorani tega parlamenta, zato lahko z veseljem rečem, da se v Evropskem parlamentu končno deluje v dobro sektorja prostovoljstva in starejših.

  Predsednik. − Najlepša hvala, gospod Fatuzzo. Ali želite, da se vaša pripomba, da sem najboljši podpredsednik, zabeleži v zapisniku? No, če vztrajate, jo bomo zabeležili v zapisniku.

Pisne obrazložitve glasovanja

– Poročilo: Bárbara Dührkop Dührkop (A6-0099/2008)

  Jan Andersson, Göran Färm, Inger Segelström in Åsa Westlund (PSE), v pisni obliki. − (SV) Glasovali smo za poročilo, ker je nujno treba krepiti in izboljšati učinkovitost sodelovanja med državami članicami pri boju proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu. Poročilo Parlamenta izboljšuje besedilo o pravicah državljanov z visoko stopnjo varstva podatkov v primerjavi z nemško pobudo. To je dobro. Vendar poročilo žal vsebuje besedilo o obdelavi posebnih podatkov o rasi ali etničnem poreklu ter o pristojnostih tujih uradnikov v zvezi z aretacijo in zasliševanjem med skupnimi operacijami. V odboru smo si zelo prizadevali za odstranitev tega besedila iz poročila, vendar na žalost nismo bili uspešni.

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo gospe Dührkop Dührkop, ki je ob upoštevanju predlogov sprememb potrdila pobudo Zvezne republike Nemčije z namenom sprejetja sklepa Sveta o izvajanju sklepa o pospešitvi čezmejnega sodelovanja zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu.

Čestitam Nemčiji za to pobudo, ki zagotavlja, da države članice upoštevajo skupne tehnične specifikacije v zvezi z vsemi zahtevami in odgovori, povezanimi z iskanjem in primerjavo profilov DNA, daktiloskopskih podatkov (prstni odtisi, odtisi dlani itd.) in podatkov o registraciji vozil.

Podpiram izjavo poročila, ki navaja, da bi se morale posebne kategorije podatkov o rasnem ali etničnem poreklu, političnih nazorih, verskih ali filozofskih prepričanjih, članstvu v stranki ali sindikatu, spolni usmerjenosti ali zdravju obravnavati le, če je to za posamezne primere nujno in sorazmerno ter v skladu s posebnimi zaščitnimi ukrepi.

  Philip Bradbourn (PPE-DE), v pisni obliki. − Konservativci so glasovali proti temu poročilu, ker razširja načela prümske pobude na dodatna področja, ki jih je mogoče bolje obravnavati z medvladnim delovanjem kot z usklajevanjem. Poročilo poziva k enotnim pravnim praksam na evropski ravni, ki povsem nasprotujejo uveljavljenim pravnim sistemom Združenega kraljestva. Poročilo prav tako poziva k praksam, kot sta obvezno posredovanje podatkov o DNA drugim državam članicam, ne glede na to, ali je oseba obtožena ali osumljena zločina, in zasledovanje s strani tuje policije, ki bi imela pristojnost, da izvaja nadzor, aretacije in zasliševanja posameznikov, kar je kršenje državljanskih svoboščin.

  Charlotte Cederschiöld, Christofer Fjellner, Gunnar Hökmark in Anna Ibrisagic (PPE-DE), v pisni obliki. − (SV) Zmerna stranka je danes glasovala za poročilo gospe Dührkop Dührkop (PSE-ES) (A6-99/2008) o pospešitvi čezmejnega sodelovanja zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu. Na splošno podpiramo vsebino poročila.

Vendar poročevalkinega predloga spremembe 3 ne moremo podpreti. Razlog za to je, da smo zelo odklonilni do vseh oblik registracije in obdelave podatkov o rasi in etničnem poreklu. Čeprav je namen uvodne izjave omejiti uporabo zadevnih podatkov, ne moremo podpreti besedila, ker kljub temu omogoča registracijo in obdelavo takšnih podatkov.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Policijsko in pravosodno sodelovanje spada v tretji steber in je zato izključno medvladno. Junijska lista podpira večje sodelovanje med državami članicami v boju proti terorizmu in drugim hujšim oblikam čezmejnega kriminala. Zato odločitev na tem področju ne sme sprejemati Evropski parlament ali kateri drugi nadvladni organ.

Minimalna pravila o dostopu posameznika do pravne pomoči in varstva podatkov so določena v vsaki državi članici. Osnovno in širše varstvo je že zagotovljeno prek Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so jo podpisale vse države članice. Izmenjava podatkov o DNA že poteka prek Interpola.

Prav tako je treba poudariti vidik zasebnosti, ki ga zahteva uporaba podatkov o DNA. Glede te točke že upoštevamo poročilo v zvezi z zahtevanjem DNA od oseb, ki so bile oproščene ali odpuščene.

Vendar gre poročilo v več vidikih predaleč, ko obravnava uvedbo okvirnih sklepov na več področjih, kot so postopkovna jamstva in sprejetje splošnega pravnega instrumenta, ki bi zajemal celotno področje policijskega in pravosodnega sodelovanja. Obravnava celo ustanovitev skupnih projektnih skupin. Vojaški viri neke države so strogo nacionalna zadeva in se ne smejo urejati na ravni EU. Junijska lista je zato glasovala proti poročilu.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Poročilo je del procesa prenosa prümske pogodbe v pravni red Skupnosti. Ta pogodba je osrednji del čezmerne varnosti, ki je bila uvedena pod pretvezo „boja proti terorizmu“ z namenom krepitve čezmejnega sodelovanja na ravni EU na področju „boja proti terorizmu“, čezmejnemu kriminalu in priseljevanju.

Čeprav vsebuje nekatere predloge sprememb, ki izboljšujejo prvotni predlog, poročilo ne obravnava ali odpravlja uvedbe skrb vzbujajočega okvira policijskega sodelovanja (vključno z „oblikovanjem skupnih enot za hitro posredovanje“, ki policijskim enotam iz ene države članice omogoča delovanje na ozemlju druge države članice), vzpostavitve „osebne zbirke podatkov“ (vključno z informacijami o DNK ali političnem mnenju državljanov, če je to „potrebno“) in lažjega dostopa do teh podatkov za obveščevalne službe, kar predstavlja resne kršitve pravic, svoboščin in zagotovil državljanom različnih držav članic.

Na nevarnosti, ki so povezane s takšnim procesom, je opozoril tudi sam „evropski nadzornik za varstvo podatkov“, kar poudarja dejstvo, da se takšni instrumenti že bolj dolgo izvajajo brez varstva osebnih podatkov državljanov.

Zato smo glasovali proti temu poročilu.

  Anna Hedh (PSE), v pisni obliki. − (SV) Menim, da je boj proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu eno od področij, ki zahteva sodelovanje na ravni EU. Vendar menim, da poročilo vsebuje veliko delov, ki jih ne podpiram, zato sem glasovala proti temu poročilu.

  Véronique Mathieu (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Evropska unija si mora zaradi naraščajočega kriminala in vse večje ogroženosti svoje varnosti zastaviti dva glavna cilja. Prvi cilj je krepitev boja proti terorizmu, ki presega meje ter ne pozna omejitev glede nasilja in nevarnosti, povezane z njim. Drugi cilj ostaja varstvo temeljnih pravic EU.

Prümsko pogodbo, ki jo je leta 2007 predlagala Nemčija, so sprejele vse države članice, kar predstavlja del nujno potrebnega izboljšanja policijskega sodelovanja v EU. Izmenjava profilov DNK in koristnih informacij med različnimi nacionalnimi sistemi, kot so na primer prstni odtisi in registrske tablice vozil, je že prispevala k reševanju številnih preiskav. Ti ukrepi so bistveni za boj proti ugrabitvam in mednarodnemu terorizmu ter za organizacijo nadnacionalnih dogodkov.

Vendar si mora evropska politika prizadevati za boj proti kriminalu in ne za oblikovanje sistema, ki ogroža pravno državo in destabilizira demokracijo. Za dostopnost in uporabo osebnih podatkov mora veljati evropska zakonodaja, za katero lahko le upamo, da bo čim prej sprejeta.

To poročilo jasno prikazuje pomen ravnovesja med uporabo in varstvom podatkov.

  Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN), v pisni obliki. − (PL) Gospod predsednik, glasoval sem za poročilo o čezmejnem sodelovanju, boju proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu, saj gre za zelo pomembno težavo, ki obstaja že od nastanka državnosti.

Do zdaj so zločinci, ki delujejo na mejnih območjih, izkoriščali nepripravljenost držav v zvezi z izmenjavo zaupnih informacij, vključno z osebnimi podatki, in pravico do zasebnosti. Poleg organiziranega kriminala in zločincev, ki delujejo na lastno pobudo, se je v zadnjem času pojavila še ena težava, in sicer mednarodni terorizem.

Sedaj se lahko pod okriljem Evropske unije v skladu z načelom subsidiarnosti ter z naprednimi in varnimi telekomunikacijami končno učinkovito bojujemo proti kriminalu in preprečujemo teroristične napade. Zaradi izmenjave takšnih informacij, kot so profili DNK, daktiloskopski podatki in podatki iz nacionalnih registrov vozil, ter večjega policijskega in sodnega sodelovanja lahko zagotovimo, da se zločinci in teroristi v nobeni državi članici EU ali zunaj njih ne počutijo na varnem. Menim, da je to ena od prednostnih nalog, ki jo mora EU nujno obravnavati.

  Luca Romagnoli (NI) , v pisni obliki. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasoval sem za poročilo Bárbare Dührkop Dührkop o pobudi Zvezne republike Nemčije z namenom sprejetja Sklepa Sveta o izvajanju Sklepa 2008/…/PNZ o pospešitvi čezmejnega sodelovanja zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu.

Nove oblike kriminala, ki so nastale po odprtju meja in širitvi EU, zahtevajo večje sodelovanje med državami članicami za obvladovanje kriminala in nezakonitega priseljevanja. Pomembno je, da to sodelovanje ni omejeno na sedem držav, ki so podpisale prümsko pogodbo, ampak je treba v skladu s prvim predlogom spremembe v poročilu določiti enotna postopkovna jamstva na ravni EU. Menim, da je zelo pomembno, da ima Evropska unija visoko in usklajeno raven varstva podatkov, ki lahko zagotovi kazenski pregon in učinkovito zaščito državljanov.

  Daniel Strož (GUE/NGL), v pisni obliki. − (CS) Poročilo gospe Bárbare Dührkop Dührkop o čezmejnem sodelovanju ter boju proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (A6-0099/2008) je zelo pomembno zaradi nujnosti učinkovitega boja proti prej omenjenim pojavom ter zaradi vprašanja varstva državljanskih pravic in svoboščin. Zato je treba te težave obravnavati zelo pazljivo. Ponovno moramo preučiti predlog spremembe 3 k osnutku sklepa Sveta, ki navaja, da bi se morale posebne kategorije podatkov o rasnem ali narodnostnem poreklu, političnih nazorih, verskih ali filozofskih prepričanjih, članstvu v stranki ali sindikatu, spolni usmerjenosti ali zdravju obravnavati le, če je to za specifične primere nujno potrebno in sorazmerno ter v skladu s posebnimi zaščitnimi ukrepi. Menim, da je to zelo pomanjkljivo. Kdo bo odločal o tem, kaj je potrebno in sorazmerno, ter kako bodo to odločitev sprejeli? Ali bo o tem odločal nekakšen „veliki brat“? Ali morda anonimni policist, ki se mu varstvo človekovih pravic ne zdi pomembno? Kako sta zdravje in spolna usmerjenost povezana z bojem proti terorizmu? To so nekateri od razlogov, zaradi katerih priporočam, da osnutek resolucije, kakršen je zdaj, zavrnemo, saj kot izhodišče potrebujemo veliko natančnejše besedilo.

– Poročilo: Anneli Jäätteenmäki (A6-0076/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za samoiniciativno poročilo gospe Jäätteenmäki o predlogu sklepa Evropskega parlamenta, ki spreminja sklep Evropskega parlamenta o predpisih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic. Tudi varuh človekovih pravic je pozval k obravnavi teh vidikov.

Pozdravljam predlog iz poročila, da se prilagodi statut varuha človekovih pravic in tako odpravi kakršna koli morebitna negotovost glede sposobnosti varuha človekovih pravic, da vodi temeljite in nepristranske preiskave v domnevnih primerih slabega upravljanja. Ob upoštevanju varovanja poslovne skrivnosti pozdravljam obveznost v zvezi s pričanjem uradnikov. Poleg tega podpiram, da se dostop do zaupnih informacij ali dokumentov, zlasti do dokumentov občutljive narave, omogoči le, če varuh človekovih pravic upošteva pravila, ki so popolnoma enakovredna veljavnim pravilom zadevne institucije ali organa.

Čestitam poročevalki, ker je poudarila, da varuh človekovih pravic in njegovo osebje ne smejo širiti informacij ali dokumentov občutljive narave, za katere velja zakonodaja Skupnosti o varstvu osebnih podatkov. Uporabo teh pravil bo treba spremljati, kar ne bo lahko.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Glasovali smo za to poročilo, ki izboljšuje predlog Evropske komisije, čeprav še ni jasno, kaj bo sprejeto. Vendar se bo po mnenju poročevalke glasovanje končalo takrat, ko bo znano, kaj bo sprejeto.

Evropski varuh človekovih pravic, gospod Diamandouros, je v pismu z dne 11. julija 2006, naslovljenem na predsednika Pötteringa, zahteval, da Evropski parlament začne postopek za spremembo statuta varuha človekovih pravic glede številnih določb, za katere meni, da niso najustreznejše, in ki zadevajo naslednje točke: pristojnost za sodelovanje v postopkih pred Sodiščem Evropskih skupnosti; dostop do dokumentov institucij; pričevanja uradnikov; podatki o morebitnih kriminalnih dejavnostih; sodelovanje z mednarodnimi institucijami na področju človekovih pravic/temeljnih pravic.

Parlament je nekatera od teh vprašanj že obravnaval leta 2001 na pobudo takratnega varuha človekovih pravic gospoda Södermana. Nato je Parlament 6. septembra 2001 sprejel resolucijo na podlagi poročila odbora za ustavne zadeve, ki je predložilo številne predloge sprememb, precej podobne predlogom, ki so bili predstavljeni zdaj. Ob tej priložnosti je bil sporazum s Svetom, ki ga podpira Komisija, videti dosegljiv, vendar se pogajanja nikoli niso končala zaradi izteka mandata gospoda Södermana.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Podpiram poročilo gospe Jäätteenmäki o opravljanju nalog varuha človekovih pravic in zlasti pozdravljam spremembe obveznosti institucij, v skladu s katero morajo varuhu človekovih pravic posredovati informacije, ki so potrebne za njegovo delo.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Strinjam se z gospo Anneli Jäätteenmäki, ki poziva k spremembi statuta evropskega varuha človekovih pravic. Poročilo vsebuje ukrepe, ki bodo povečali preglednost EU, zato jih je treba pozdraviti. Glasoval sem za priporočila iz tega poročila.

– Poročilo: Adamos Adamou (A6-0090/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za samoiniciativno poročilo gospoda Adamouja, v katerem pozdravlja sporočilo Komisije o darovanju in presajanju organov: politični ukrepi na ravni EU ter predlaga integriran pristop za zagotavljanje kakovosti in varnosti organov, povečanje dostopnosti organov ter boj proti trgovini z organi.

Pozdravljam ukrepe, ki jih poročilo določa, in sicer: izboljšanje kakovosti in varnosti, povečanje dostopnosti organov ter učinkovitosti in dostopnosti sistemov presajanja, mehanizem za krepitev sodelovanja med državami članicami ter sprejetje zakonodajnega instrumenta Skupnosti, ki določa zahteve glede kakovosti in varnosti darovanja, pridobivanja, testiranja, shranjevanja, prevoza in dodeljevanja organov po vsej EU ter sredstva za izvajanje teh zahtev.

  Charlotte Cederschiöld, Christofer Fjellner, Gunnar Hökmark in Anna Ibrisagic (PPE-DE), v pisni obliki. − (SV) Podpiramo poročilo, ker je mednarodno sodelovanje v zvezi z uporabo pomembnih organov za presaditev dobro. Prizadevamo si za spodbujanje dodane vrednosti, ki jo lahko pridobimo od nadaljnje koordinacije, vendar ne podpiramo usklajevanja.

Zato menimo, da se poročilo ne sme obravnavati kot pretveza za ustanovitev ločenega usklajevalnega organa EU, ter poudarjamo oblike sodelovanja, ki že obstajajo in so omenjene v poročilu.

Poleg tega ne podpiramo predloga v zvezi z evropsko kartico darovalca. Odločitve v zvezi s pravili o soglasju, ki veljajo za darovanje in presajanje, morajo ostati v pristojnosti držav članic, saj večinoma temeljijo na moralnih vrednotah, ki so pogosto lokalno in/ali kulturno pogojene.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. − (PL) Glasovala sem za poročilo gospoda Adamouja o darovanju in presajanju organov: politični ukrepi na ravni EU, ker menim, da so krepitev javne ozaveščenosti glede darovanja in presajanja organov, ohranitev nekomercialne narave darovanja in boj proti svetovni trgovini z organi pomembni ukrepi za zagotavljanje kakovosti in varnosti darovanja v Evropi.

Če upoštevamo vedno večjo potrebo po presaditvi organov, vedno daljše čakalne sezname in posledično več smrti zaradi pomanjkanja organov za presaditev, je spodbujanje politik v zvezi s presajanjem v EU bistveno za reševanje življenj in zagotavljanje boljše kakovosti življenja evropskim državljanom.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Terapevtska uporaba človeških organov, ki vključuje nadomestitev nedelujočega organa z drugim, ki se pridobi od darovalca, lahko ljudem, ki bi sicer pogosto potrebovali intenzivno nego, omogoči polno, zdravo in dolgo življenje.

Čeprav se je uporaba človeških organov za presajanje v zadnjih desetletjih v državah EU postopno povečala, je število ljudi, ki potrebujejo presadek, večje od števila organov, ki so na voljo za presaditev. Uradne raziskave navajajo, da je na čakalnih seznamih v Zahodni Evropi trenutno 40 000 ljudi. Stopnja smrtnosti zaradi čakanja na presaditev srca, jeter ali pljuč običajno znaša od 15 % do 30 %.

Testiranje darovalcev je pomembno za zmanjšanje nevarnosti za prejemnika. Kot je navedeno v poročilu, je bistveno, da se darovalci pregledajo in testirajo ter da se tako ugotovi, ali nevarnost prenosa bolezni obstaja ali ne, kar vključuje sklop preiskav. Vendar za zdaj o teh testih med državami članicami še ni soglasja. Zato je to poročilo pomembno za spodbujanje večjega sodelovanja.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) To glasovanje bom izkoristil, da poudarim trajno neskladje, ki obstaja med besedami in dejanji Evropske unije na nekaterih področjih.

Poziv držav članic k boju proti trgovini z organi in uvedbi odvračilnih sredstev kazenskega prava je eno, vendar kako naj razumemo to, da so Komisija in številne države članice priznale Kosovo in njegove voditelje, pri čemer so po besedah gospe Del Ponte, nekdanje predsednice Mednarodnega kazenskega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, nekateri od teh voditeljev osebno vpleteni v trgovino z organi, odvzetimi srbskim zapornikom, ki so bili zaradi tega usmrčeni?

Kako naj razumemo to, da nobena država članica ne uvede ukrepov proti Kitajski ali javno kritizira Kitajske, medtem ko priče in preiskave kažejo na dejstvo, da so na Kitajskem usmrtitve načrtovane glede na zahteve po organih, včasih tudi glede na zahteve tujih pacientov? Kaj se bo zgodilo tem bogatim Evropejcem, ki se izognejo pomanjkanju organov tako, da se vpletajo v presaditveni turizem, ki spodbuja takšna dejanja?

Poročilo gospoda Adamouja je v zvezi s temi vprašanji zelo dvoumno. Pozitivno mišljenje navznoter in molk navzven. To smo videli vse že prej pri nekaterih drugih državah.

  Françoise Grossetête (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za to poročilo. Darovanje organov rešuje življenja; to je darilo posameznika, kar je največje dejanje solidarnosti. Žal organov stalno primanjkuje, pri čemer v Evropi vsak dan umre skoraj 10 ljudi s čakalnih seznamov.

EU mora pomagati pri zbliževanju nacionalnih organizacij za presajanje. Povečanje sodelovanja bi ponujalo zagotovila bolnikom, ki darujejo ali prejmemo organe zunaj lastne države članice. To bi lahko koristilo nekaterim novim državam članicam z manj bogatimi zdravstvenimi sistemi.

Pomanjkanje organov se prepogosto povezuje s trgovino z organi. Pojavljajo se različne oblike „presaditvenega turizma“, ki izkoriščajo revščino zunaj meja EU. Ta „trgovina“ z ljudmi ogroža zaupanje državljanov in stopnjuje pomanjkanje prostovoljnega darovanja organov in tkiv.

Načelo prostovoljnega darovanja je temeljno, čeprav bi bilo treba živim darovalcem plačati nadomestilo za stroške odstranitve organa.

Za konec moramo spodbujati biotehnološke raziskave, ki bodo raziskovalcem zagotovile način pridobivanja organov iz obstoječih tkiv bolnikov ali darovalcev.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo gospoda Adamouja, ki obravnava vprašanje, zelo pomembno za vso Evropo, in spodbuja sodelovanje med državami članicami v zvezi s presajanjem organov. Moja država Škotska ima eno od najnižjih stopenj darovanja organov v EU, zato škotska vlada sodeluje z zdravstvenimi organi drugih držav Združenega kraljestva, da bi se to stanje izboljšalo.

Trdno verjamem v sodelovanje po vsej EU, ki bo dopolnilo sisteme presajanja, ki delujejo v vsaki državi, ter spodbujalo najvišje standarde v zvezi z zahtevami glede kakovosti in varnosti. Takšno sodelovanje lahko izboljša službe za presaditve po vsej Evropi in zagotavlja večji dostop do darovanih organov na nekomercialni ravni.

  Diamanto Manolakou (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Pozdravljamo stališča, ki jih poročevalec zagovarja v zvezi z razvojem darovanja in presajanja organov v EU, prepovedjo kakršne koli oblike finančne transakcije med darovalcem in prejemnikom ter komercializacije presajanja, bojem proti presaditvenemu turizmu v državah, v katerih poteka trgovina z organi, ter priznanjem, da je trgovina z organi povezana s socialno neenakostjo.

Presajanje je treba razvijati, saj rešuje življenja in spremeni kakovost življenja številnih ljudi s kroničnimi boleznimi, kot je obolenje ledvic.

V tem primeru je treba spodbujati tudi humanitarno ozaveščenost o darovanju organov, kar zahteva posebno družbeno okolje.

Zato je dobro, da zadevna resolucija priznava, da trgovina z organi sama po sebi ogroža darovanje organov in preprečuje pogostejše presajanje.

Okoliščine kažejo, da je treba za povečanje ozaveščenosti o darovanju organov nasprotovati politiki EU ter komercializaciji zdravja, blaginje in človeških potreb.

Z namenom povečanja dobička večnacionalnih podjetij ta politika sili milijone Evropejcev pod prag revščine ter v brezposelnost in podzaposlenost, tudi v naši državi. Ti ljudje so prisiljeni, da prodajo vse imetje, da bi njihovi bližnji ozdraveli.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Ponavljam pozive gospoda Adamosa Adamouja k političnim ukrepom na ravni EU na področju darovanja in presajanja organov. Lani je presaditev organov pomagala okrog 2 400 ljudem v Združenem kraljestvu, vendar vsako leto med čakanjem na primeren darovan organ umre več kot 1 000 ljudi. Zato morajo države članice sprejeti ukrepe za širjenje kroga darovalcev, in sicer z izmenjavo najboljših praks in povečanjem ozaveščenosti o zelo pomembnem vprašanju v zvezi z darovanjem organov. Poleg tega morajo evropske vlade in institucije povečati svoje prizadevanje, da preprečijo sramotno trgovino s človeškimi organi. Poročilo poziva k ukrepom, ki so bistveni za odvračanje od presaditvenega turizma in za splošnejše težave, s katerimi se soočamo v zvezi s tem vprašanjem, zato sem glasoval za poročilo.

  Véronique Mathieu (PPE-DE), v pisni obliki. − (FR) Darovanje organov v Evropski uniji se bo v prihodnjih letih srečevalo s tremi velikimi izzivi.

Prvič, v EU ni na voljo dovolj organov. Zaradi tega pomanjkanja vsak dan umre skoraj 10 bolnikov s čakalnih seznamov.

Drugič, nevarnosti, povezane s presajanjem organov, ostajajo še naprej glavna skrb. Prenos bolezni, kot so HIV, nekatere vrste hepatitisa ali celo rak, je še naprej resničnost, ki vpliva na evropske državljane.

Končno, države članice EU morajo ustrezno in usklajeno obravnavati vprašanje trgovine z organi. Čeprav je trgovina z organi sorazmerno redek pojav v Skupnosti, še vedno velja za vprašanje, ki je politično in etično sporno.

Priporočila iz poročila gospoda Adamouja, in sicer izmenjava najboljših praks, povečanje sodelovanja, pogostejša izmenjava organov med državami članicami, boljša ozaveščenost javnosti ter potreba po ohranitvi prostovoljne in nekomercialne narave darovanja organov, so korak v pravo smer.

Če bodo ti predlogi sprejeti, bodo znatno in hitro prispevali k izboljšanju razmer, povezanih z darovanjem in presajanjem organov.

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE) , v pisni obliki. − (SK) Varno, uspešno in dostopno darovanje in presajanje organov so bistvena vprašanja današnje Evrope.

Več kot 60 000 bolnikov čaka na presaditev srca, jeter, pljuč ali ledvice. Stopnja smrtnosti zaradi čakanja na presaditev običajno znaša od 15 % do 30 %.

Danes sem glasoval za poročilo kolega poslanca gospoda Adamouja.

Pozdravljam pobudo v zvezi z oblikovanjem pravnega okvira, ki bi uvedel skupno metodologijo in merila za primernost darovalca in organa za presaditev. Menim, da je soglasje med državami članicami glavni pogoj za povečanje varnosti in kakovosti celotnega postopka presajanja, od ocene in izbire primernega darovalca pred presaditvijo do pravočasne operacije in opazovanja bolnikov po njej. Kot zdravnik poudarjam pomen tesnega sodelovanja ter izmenjave najboljših praks in informacij med zdravstvenimi strokovnjaki v državah članicah.

Ublažitev pomanjkanja organov je resen izziv za Evropo. V celoti sem podprl poziv poročevalca k oblikovanju učinkovitega evropskega sistema za opredelitev ljudi, ki bi lahko postali darovalci po smrti. Takšen sistem bi zagotovil učinkovite metode komuniciranja in obveščanja, s čimer bi bili organi tistih, ki so jih pripravljeni darovati, dejansko dostopni.

Še en pomemben ukrep za povečanje dostopnosti darovalcev je zagotavljanje podrobnejših informacij javnosti. Prepričan sem, da bo razprava o tem občutljivem vprašanju na nacionalni ravni prispevala k povečanju ozaveščenosti javnosti.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Več sto tisoč Evropejcev na čakalnem seznamu upa na novo priložnost v življenju. Koristno bi bilo izboljšati skupne strukture in sodelovanje, in sicer z evropsko kartico darovalca, skupnim krogom darovalcev ter telefonsko linijo za presajanje.

Avstrija, tako kot nekatere druge države, v zvezi s tem predstavlja zgled, kajti vsak Avstrijec, ki med svojim življenjem ne izrazi nasprotovanja uporabi svojih organov po smrti, samodejno postane darovalec. V državah, v katerih tega ne izvajajo, bo treba spremeniti ozaveščenost med prebivalci in zdravstvenimi strokovnjaki. Le z obravnavanjem te težave, izboljšanjem struktur in uvedbo spodbujevalnih ukrepov lahko povečamo število darovalcev in presaditev organov ter preprečimo nezakonito trgovino z organi.

  Vincent Peillon (PSE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo o darovanju in presajanju organov: politični ukrepi na ravni EU, ki ga je predstavil gospod Adamou.

Kot vsi vemo, presaditve organov rešujejo življenja in izboljšujejo vsakdanjik številnih naših državljanov. Vendar EU trenutno grozi kronično pomanjkanje organov, saj 40 000 bolnikov čaka na presaditev, pri čemer vsak dan umre 10 bolnikov.

To težavo smo obravnavali predvsem tako, da smo preučili ukrepe, kot so uvedba evropske kartice darovalca, krepitev sodelovanja med državami članicami, povečanje ozaveščenosti javnosti, vzpostavitev telefonske linije za presajanje in spodbujanje biotehnoloških raziskav, ki bodo v prihodnosti omogočile pridobivanje namesto darovanja organov.

Vendar zaradi potrebe po zapolnitvi tega pomanjkanja organov ne smemo žrtvovati svojih vrednot. Veseli me, da to besedilo vztraja pri prostovoljnem, neplačanem in anonimnem darovanju, če je le mogoče, ter poziva države članice k učinkovitejšemu boju proti trgovini z organi in presaditvenemu turizmu.

  Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki. − (FR) Triindvajsetega aprila bomo ratificirali poročilo o darovanju in presajanju organov ter o ukrepih, ki jih je treba sprejeti za povečanje dostopnosti organov. To vprašanje je zelo pomembno, kajti zaradi pomanjkanja organov v Evropi vsak dan umre 10 ljudi, več kot 15 000 evropskih bolnikov je na čakalnih seznamih, v Belgiji pa je povprečna čakalna doba za ledvico, ki je najpogosteje presajen organ, več kot 24 mesecev. S takšnimi statističnimi podatki se je težko sprijazniti.

Podprla sem pobudo o uvedbi evropske kartice darovalca. Ob upoštevanju nujne narave odstranitve organa po opredelitvi morebitnega darovalca bi bilo zelo koristno, če bi imeli standardno evropsko kartico, ki bi bila čitljiva in razumljiva vsem. To pobudo in darovanje organov podpira tudi velika večina belgijskih državljanov. To je poleg sistema darovanja po „domnevnem soglasju“ in ustreznega usklajevanja med centri za presaditve tudi razlog, zakaj je naša država na vodilnem položaju na področju uspešnih presaditev.

Obžalujemo le to, da si nismo bolj prizadevali za sprejetje sistema darovanja po domnevnem soglasju po vsej Evropi.

  Luca Romagnoli (NI) , v pisni obliki. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasoval sem za poročilo gospoda Adamouja o darovanju in presajanju organov: politični ukrepi na ravni EU, ki poudarja pomen zdravstvenega varstva za državljane na ravni EU in svetovni ravni.

Zato menim, da je za nadaljnji razvoj novih možnosti zdravljenja ter boljših tehničnih in organizacijskih postopkov za presaditve potrebno stalno prizadevanje na področju raziskav, in sicer z usklajevanjem projektov in programov, tudi med državami članicami.

Poleg tega menim, da je zelo pomembno spodbujati kulturo darovanja organov z izvajanjem kampanj za povečanje ozaveščenosti, tako da se bo število darovalcev organov še naprej večalo, pri čemer je državljane treba opozoriti, da so možnosti, da prejmejo organ, štirikrat večje od možnosti, da ga bodo morali darovati.

Za konec poudarjam velik pomen boja proti trgovini z organi v EU in zunaj nje, pri čemer je treba priznati, da je ta nezakonita dejavnost vedno povezana z revščino in obupom.

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Potreba po večjem sodelovanju med državami članicami je bistvena, če želimo pomagati državljanom EU, ki potrebujejo presaditev organa.

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. − (PL) Podprl sem poročilo gospoda Adamouja o darovanju in presajanju organov, ker menim, da je presajanje organov velik napredek v zvezi s storitvami, ki jih znanost ponuja človeku. Presaditve organov so rešile veliko ljudi in jim omogočile boljšo kakovost življenja.

Povečati je treba družbeno ozaveščenost in s tem tudi število nesebičnih darovalcev. Menim, da je glavni dejavnik v boju proti pomanjkanju organov oblikovanje učinkovitega sistema za opredelitev ljudi, ki bi lahko v primeru izpolnjevanja vseh zahtev glede izražanja soglasja, ki veljajo v državah članicah, po smrti postali darovalci organov. Družbena ozaveščenost in javno mnenje imata zelo pomembno vlogo, zato je pomembno tudi nadaljevanje izobraževanja.

– Poročilo: Marian Harkin (A6-0070/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za samoiniciativno poročilo gospe Harkin o prispevku prostovoljstva h gospodarski in socialni koheziji.

Občudujem njene odlične raziskave prostovoljstva, ki je pomembno za razvoj civilne družbe in krepitev solidarnosti, ene od temeljnih vrednot EU. To priznavanje koristnosti prostovoljstva v javni in zasebni sferi je bistveno za razvoj prostovoljstva ter iskanje ravnovesja med gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi vidiki, tj. za doseganje trajnostnega razvoja, ki je osrednji del evropskega pristopa.

Obžalujem, da poročilo ne obravnava vprašanja vrednosti prostovoljstva, ne da bi pri tem obravnavalo tudi vrsto prostovoljne dejavnosti, ki bi jo lahko označili kot plačano prostovoljstvo, saj je poročevalka prostovoljstvo opredelila kot neplačano. To poročilo je pomemben korak k priznavanju nepridobitnih organizacij.

  Adam Bielan (UEN) , v pisni obliki. − (PL) Gospod predsednik, prostovoljno delo predstavlja neprecenljiv prispevek k ustvarjanju civilne družbe in popolne demokracije z vključevanjem državljanov v dejavnosti na lokalni in regionalni ravni. Možnost razvoja takšnih dejavnosti je zlasti pomembna v državah, v katerih dejavno civilno družbo preganjajo elite, ki izvajajo oblast. Podprl sem poročilo gospe Harkin, ker se strinjam, da mora Evropska komisija spodbujati čezmejne projekte na področju prostovoljnega dela, kar zadeva našo najbližjo sosedo Belorusijo. Zlasti za Beloruse bi bil to poseben znak podpore njihovega prizadevanja v boju proti Lukašenkovemu režimu.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Nobenega dvoma ni o tem, da „prostovoljstvo“ izpolnjuje zelo pomembno družbeno vlogo, ker pomaga državljanom reševati težave in izpolnjevati potrebe, in sicer s spodbujanjem učinkovite solidarnosti in medsebojne pomoči.

Zato se ne strinjamo s tem, da se „prostovoljstvo“ obravnava kot „znaten prihranek za javne storitve“. Ravno nasprotno, čim več držav bo izboljšalo javne storitve, ki so ponujene in zagotovljene državljanom, tem bolj bo vloga prostovoljstva pomembna.

Kot je navedeno v poročilu, je bistveno zagotoviti „prostovoljno dejavnost poleg javnih storitev in ne kot njihovo zamenjavo“. „Prostovoljstvo“ ne sme biti uporabljeno kot pretveza ali način spodbujanja držav, da zanemarjajo svoje odgovornosti, zlasti družbene dolžnosti, tako da jih prenašajo na lažne dobrodelne organizacije.

Zato si prizadevamo za potrebo po učinkoviti in ustrezni podpori za nepridobitne organizacije, kot so med drugim zadružno gibanje, lokalni organi in podjetja, odbori prebivalcev ter športna, rekreacijska, kulturna, mladinska in otroška združenja.

Za konec poudarjamo dejstvo, da je prostovoljna dejavnost odvisna tudi od prostega časa delavcev, zato je treba preprečiti čezmerno podaljševanje delovnega časa, nizke plače in negotovost.

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE) , v pisni obliki. − (PL) Demokratični sistem brez civilne družbe ne more delovati učinkovito. Iskreno pozdravljam vse pobude, ki podpirajo ustvarjanje družbenih vezi in participativne demokracije, pri čemer sem prepričana, da je prostovoljno delo ena od takšnih pobud.

Poleg tega se zavedam, kako vključevanje in delo v korist drugim dodatno vplivata na oblikovanje pozitivnega odnosa do življenja. Prispevek sektorja prostovoljnega dela k spodbujanju medkulturnega dialoga in socialnega vključevanja ter obnovitvi družbenega zaupanja in ponovni vključitvi tistih, ki so bili do zdaj izključeni iz družbe, je neprecenljiv.

Poleg tega opozarjam na gospodarski vidik prostovoljnega dela, ki je po mojem mnenju zelo pomemben. Prostovoljstvo je odlična priložnost za pridobitev novih sposobnosti in spretnosti, kar poveča možnosti posameznika za vstop na trg dela in omogoča nemoten prehod od študija k poklicnim dejavnostim, kar je zlasti pomembno za mlade. Kot navaja poročevalka, ima prostovoljno delo pomembno vlogo tudi pri ustvarjanju bruto domačega proizvoda, česar ne smemo prezreti.

Upam, da bodo predlogi iz tega poročila prepričali Evropsko komisijo in države članice, da poiščejo dodatne rešitve, ki bodo prispevale k spodbujanju in institucionalni krepitvi sektorja prostovoljnega dela.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo gospe Harkin, ker priznava pomemben prispevek sektorja prostovoljnega dela k spodbujanju socialne in gospodarske kohezije. Poročilo izrecno poziva organe na ravni držav članic ter na regionalni in lokalni ravni, da priznajo vrednost prostovoljstva in sodelujejo s prostovoljnimi organizacijami. Menim, da je takšno sodelovanje bistveno, zato v zvezi s tem pozdravljam nedavne ukrepe naše vlade za znatno povečanje sredstev, ki so na voljo sektorju prostovoljnega dela na Škotskem.

  Monica Maria Iacob-Ridzi (PPE-DE) , v pisni obliki. − (RO) Glasovala sem za resolucijo o prispevku prostovoljstva k evropski socialni koheziji, vendar imam nekaj pripomb v zvezi s proračunom.

Evropska unija je v okviru programa Mladi v akciji ustanovila Evropsko prostovoljno službo. Ta služba mladim omogoča tečaje usposabljanja za različne poklice ali delo z nevladnimi organizacijami v drugi državi članici. To službo vodijo podjetja in nevladne organizacije, ki jih je za vsako državo članico pooblastila Evropska komisija.

Vendar je težava v proračunu Evropske prostovoljne službe. Ta proračun ne presega 42 milijonov EUR na leto, kar naj bi krilo stroške potovanja več deset tisoč evropskih prostovoljcev in s tem povezane minimalne stroške. Mladi se za to zelo zanimajo in številne organizacije želijo izvajati ta program. Že samo v novi državi članici Romuniji je več kot 60 organizacij, pooblaščenih za izmenjavo prostovoljcev, pri čemer se je na tečaj usposabljanja prijavilo več kot 5 000 ljudi.

Evropska prostovoljna služba je program, ki vzbuja veliko zanimanja, vendar je žal še naprej neustrezno financiran.

  Sérgio Marques (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Glasoval sem za to poročilo, ki poudarja prispevek prostovoljstva h gospodarski in socialni koheziji v EU. S prostovoljno dejavnostjo se ukvarja več kot 100 milijonov evropskih državljanov, kar v povprečju ustreza gospodarskemu prispevku v višini 5 % BDP. Prostovoljstvo pomeni neposredno vključevanje državljanov v lokalni razvoj ter ima pomembno vlogo pri pridobitvi spretnosti in izboljšanju zaposljivosti prostovoljcev, s čimer lahko pridobijo številne spretnosti in sposobnosti.

Podpiram to poročilo, ki poudarja dejstvo, da morajo države članice ter regionalni in lokalni organi priznavati vrednost prostovoljstva pri spodbujanju socialne in gospodarske kohezije ter razvijati strategije za spodbujanje prostovoljstva. Komisija si mora prizadevati za vzpostavitev sistema za vsa sredstva Skupnosti, pri čemer se lahko prostovoljna dejavnost priznava kot prispevek k sofinanciranju projektov.

Komisija, države članice ter regionalni in lokalni organi morajo spodbujati prostovoljstvo prek izobraževanja na vseh ravneh, s čimer bi bilo prostovoljstvo obravnavano kot običajen prispevek k življenju v skupnosti.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Pozdravljam poročilo gospe Marian Harkin o prispevku prostovoljstva h gospodarski in socialni koheziji. Prispevek prostovoljstva k družbi je neprecenljiv. Dejstvo, da je v prostovoljne dejavnosti vključenih že 100 milijonov državljanov po vseh 27 državah članicah, je spodbudno in ga je treba podpirati še naprej. Glasoval sem za priporočila iz tega poročila.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Neplačano delo prostovoljcev je bistveno za javno dobro. Brez neplačanih delavcev bi se bilo nemogoče spopasti zlasti z nesrečami, kot so poplave in veliki požari. Zavedati se moramo, da brez prostovoljnega dela veliko področij ne bi moglo delovati ali prejemati državnih sredstev.

V številnih prostovoljnih organizacijah število dejavnih članov stalno upada. To je posledica krajših obdobij opravljanja javnega dela namesto služenja vojaškega roka, preselitev družin in pritiska na delovnem mestu ali v šoli. Na primer, zaradi pomanjkanja osebja prostovoljni gasilci ne smejo zapustiti delovnega mesta, tudi če država delodajalcu povrne stroške za njihovo plačo. Podjetja je treba opozoriti, da imajo tudi sama korist od prostovoljnega dela, zato moramo primerjati najboljše prakse in ugotoviti, kako lahko še naprej vzbujamo zanimanje za prostovoljno dejavnost, da bi dosegli svoje cilje.

  Zita Pleštinská (PPE-DE), v pisni obliki. − (SK) V Evropski uniji prostovoljno delo ni deležno podpore in pozornosti, ki si ju zasluži. Zato sem glasovala za poročilo gospe Marian Harkin o prispevku prostovoljstva h gospodarski in socialni koheziji. Strinjam se s poročevalko, da morajo evropske institucije vzpostaviti prožen in nebirokratski sistem podpore.

Prostovoljnega dela se ne sme podcenjevati, saj predstavlja pomemben del demokratičnega življenja v Evropi in vključuje več kot 100 milijonov Evropejcev različne starosti, vere in narodne pripadnosti. Prostovoljno delo izraža odločno prizadevanje posameznikov in krepi odnos med državljani in EU.

Prostovoljstvo ima dolgoletno tradicijo v državah Zahodne Evrope in v ZDA. Nevladne in nepridobitne organizacije v postkomunističnih državah so prostovoljne dejavnosti uvedle šele po uveljavitvi demokracije. Totalitarni komunistični režim je v celoti prepovedal delovanje Svetovne organizacije skavtskega gibanja. Zdaj dejavnosti te organizacije privlačijo vedno več navdušencev različne starosti in iz različnih delov EU. Danes si ne moremo predstavljati dogodka brez prisotnosti cerkvenih in dobrodelnih organizacij, kot je Rdeči križ. Poleg tega prostovoljci v skladu z načelom civilne družbe pomagajo motivirati in vključevati državljane iz prikrajšanih skupnosti, na primer v okviru evropskega centra za prostovoljstvo in evropskega foruma mladih, in sicer prek razvoja ter ponovnega uvajanja in spodbujanja tradicij, izvirnosti in raznolikosti regij.

Menim, da je prostovoljstvo oblika obnovljive energije, zato podpiram priporočila poročevalke, da se leto 2011 določi kot evropsko leto prostovoljstva.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Verjamem v družbeno vrednost prostovoljstva ter podpiram njegov razvoj in priznavanje njegove vrednosti v naših družbah. Poudarjam, da statistični podatki, opredelitve in njihova uporaba ne izražajo resničnih razmer na področju prostovoljstva.

Menim, da so pojasnila in predlagani ukrepi iz poročila pomembni ter potrebni za jasno opredelitev obstoječih podatkov o tovrstni dejavnosti, saj je to neplačana dejavnost, ki jo je zato treba jasno razlikovati od dejavnosti nevladnih organizacij. Dodana vrednost teh prostovoljnih dejavnosti je zelo pomembna za naše družbe, zato je priznavanje in razlikovanje te vrednosti upravičeno. Vendar ne smemo izkoriščati nesebične narave prostovoljstva, da lahko nadomesti prizadevanje družb, odgovornih organov in zasebnega sektorja za povečanje priložnosti, ki so na voljo na ravni Skupnosti.

Različna sredstva Skupnosti so namenjena spodbujanju evropskega gospodarstva ter pospeševanju socialne in gospodarske kohezije, rasti ter trajnostnega razvoja evropskih družb. Prostovoljna dejavnost je nagrada, ki jo kot državljani ponujamo drugim. Prostovoljno dejavnost moramo spodbujati in priznavati, vendar je ne smemo izkoriščati ali uporabiti kot izgovor za zmanjšanje prizadevanja v zvezi z zagotavljanjem in ustvarjanjem boljše kakovosti življenja v evropskih družbah.

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Prostovoljstvo v EU zahteva večje priznavanje. Poročilo gospe Harkin določa načine, kako lahko Komisija in države članice pomagajo prostovoljstvu. Upam, da bo Komisija podprla predlog, da se leto 2011 določi kot evropsko leto prostovoljstva. Želim si, da bi bilo prihodnje leto, tj. leto 2009, na Škotskem razglašeno za škotsko leto prostovoljcev.

  Anna Záborská (PPE-DE), v pisni obliki. − (SK) Prvič, težava je v financiranju nevladnih organizacij s sredstvi Skupnosti. Majhne organizacije, ki izvajajo zelo koristne dejavnosti na lokalni in regionalni ravni, potrebujejo posebno pomoč pri pripravi vlog. Dokumentacija, ki jo je treba izpolniti, je skoraj tako velika kot telefonski imenik Bratislave. Birokracija je postala tako zapletena, da zmanjšuje navdušenje prostovoljcev. Programe Skupnosti moramo zaščititi pred zlorabo, vendar zaradi tega ne smejo biti manj dostopni državljanom.

Drugič, iz osebnih izkušenj kot članica odbora Foruma življenja vem, da prostovoljstvo prispeva k socialni koheziji z ustvarjanjem človeškega kapitala, ne glede na starost prostovoljca. V Forumu življenja se mladi naučijo odgovornosti in velikodušnosti ter pridobijo izkušnje pri vzpostavljanju medosebnih odnosov. Človeški kapital je največji prispevek prostovoljstva k socialni koheziji. Zato je treba države članice in regije pozvati k uporabi te neprecenljive oblike naložbe v našo prihodnost.

Tretjič, prostovoljstvo je treba ustrezno priznavati. Ljudi, ki svoj čas posvečajo prostovoljnemu delu ter se obenem soočajo s spremembami trga dela in pomena medgeneracijske solidarnosti, je treba uradno priznavati. V odboru za pravice žensk in enakost spolov pripravljam poročilo o tej težavi, kar pomeni, da bomo lahko to razpravo nadaljevali jeseni.

– Poročilo: Jean-Pierre Audy (A6-0079/2008)

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) EIB mora kot javna institucija, ki upravlja znatne finančne zneske, objaviti podrobne informacije o financiranih projektih in dejavnostih. EIB trenutno zagotavlja nekatere splošne informacije o financiranih projektih, vključno z informacijami o državi, ki sredstva prejema. Kljub temu so takšne informacije nezadostne. Zato obžalujemo zavrnitev predloga spremembe, ki ga je predložila naša skupina, v katerem EIB pozivamo, da poveča svoje prizadevanje za preglednost v zvezi z razkrivanjem finančnih upravičencev do svetovnih posojil, ki potekajo prek finančnih posrednikov.

Poleg teh in drugih pomembnih vidikov nasprotujemo cilju EIB v zvezi z vzpostavitvijo enotnega trga s financiranjem infrastruktur, usmerjenih v liberalizirane trge, kot je energetski trg, ali poudarjanju financiranja „javno-zasebnih partnerstev“ in izvajanju politike uporabe javnih sredstev za financiranje obsežnega zasebnega kapitala.

Ravno nasprotno, EIB mora uporabiti svoja finančna sredstva kot instrument za učinkovito doseganje „gospodarske in socialne kohezije“ ter politike sodelovanja, in sicer s spodbujanjem ukrepov v zvezi z zmanjšanjem regionalnih razlik ter spodbujanjem resnične konvergence, rasti in zaposlovanja, zlasti v najmanj gospodarsko razvitih regijah EU.

  Diamanto Manolakou (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) To poročilo poziva EIB, da poveča podporo financiranju zasebnega kapitala, krepi konkurenco, spodbuja privatizacijo in načrtovanje energetske in prometne infrastrukture ter financira obsežne projekte v sodelovanju z zasebnimi subjekti. Ta infrastruktura je koristna za kapital in vključuje sočasno privatizacijo, kar je enako špekulaciji. EIB je usmerjena v pravila konkurence in prosti trg; namesto izpolnjevanja potreb ljudi zagotavlja nove dobičke.

Monopoli črpajo sredstva Skupnosti in nacionalna sredstva, izkoriščajo infrastrukturo in obsežne projekte ter sredstva, ki jim jih dodeli EIB. Monopoli na ta način še bolj zmanjšajo zasebni kapital, ki ga uporabijo za projekte, ki škodijo skupnosti kot celoti.

Davčni prihodki ter zmanjšanje števila dovoljenj in subvencij za najemnike, upokojence, kmete in celotnega delovnega razreda so bili usmerjeni v financiranje monopolov.

Vetrni generatorji, ki uničujejo okolje, kot na egejskih otokih, previsoke cestnine na glavnih javnih cestah, sodelovanje med zasebnim in javnim sektorjem ter tako naprej; vse to se izvaja z namenom ustvarjanja dobička iz sklepanja pogodb s posamezniki, ki jih podpira država. Spodbujanje podobnih projektov brez družbenega nadzora se izvaja tudi v tretjih državah, da bi se z namenom rasti kapitala zagotovili večji dobički podjetij.

- Poročilo: Dan Jørgensen (A6-0109/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico glede splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006 in za poročilo gospoda Jørgensena, ki priporoča podelitev razrešnice Komisiji.

Poročilo poudarja, da države članice upravljajo 80 % odhodkov Skupnosti v okviru „deljenega upravljanja“ in da mora biti vsaka država članica sposobna prevzeti odgovornost za upravljanje prejetih sredstev EU. To je trenutno zagotovljeno prek enotne izjave o nacionalnem upravljanju ali v obliki več izjav v nacionalnem okviru. Nujno je treba skleniti sporazum med Komisijo in državami članicami o postopkih poročanja za deljeno upravljanje v prihodnosti, saj je obžalovanja vredno, da na plačila za strukturne ukrepe, notranje politike in zunanje ukrepe še vedno pomembno vplivajo napake na ravni izvajalskih organizacij.

Obžalujem dejstvo, da Komisija mirno sprejema kolektivno neodgovornost večine držav članic glede finančnega poslovodenja EU. Za konec podpiram oblikovanje evropskega organa za nepremičnine.

  Bastiaan Belder (IND/DEM), v pisni obliki. − (NL) Odbor za proračunski nadzor želi Komisiji podeliti razrešnico zaradi njenega finančnega poslovodenja proračunskega leta 2006. Te odločitve ne podpiram, ker menim, da bi bilo bolje odločitev v zvezi z razrešnico preložiti na jesen.

Evropska komisija poskuša popraviti številne napake v zvezi s strukturnimi skladi. Poleg tega želi tudi Evropski parlament spremljati predlagane ukrepe v okviru delovne skupine. Vendar se še ne ve, ali bodo ukrepi imeli želeni učinek. Ne nazadnje je v zvezi s strukturnimi skladi že več let preveč napak.

Praktičnost v zvezi s strukturnimi skladi je neobvladljiva, saj napake nastajajo zaradi preobsežnih in različnih pravil za prejemnike subvencij. Pravila so del zakonodaje, ki velja do leta 2013. Za obravnavanje obstoječih težav je potrebna temeljitejša in strožja revizija. S preložitvijo razrešnice bi lahko Parlament natančneje preučil rezultate in še naprej izvajal pritisk.

Poleg tega lahko Parlament spodbuja države članice, da povečajo svoje prizadevanje v zvezi z izjavami o nacionalnem upravljanju, v skladu s katerimi je minister odgovoren za vlaganje sredstev EU v države članice.

Za konec pozivam k iskanju ustrezne rešitve v zvezi s položajem pomočnikov, tako da ne bo več težav v zvezi z njihovimi družbenimi obveznostmi in plačilom davkov.

  James Elles (PPE-DE), v pisni obliki. − Računsko sodišče že trinajsto leto zapored ni odobrilo proračuna EU. Čeprav je bil v zvezi s tem dosežen določen napredek, je to treba nujno in odločno obravnavati še naprej. Konservativni poslanci še naprej odločno zahtevajo od Komisije, da izvede pomembne reforme, ki jih že dolgo zahtevamo.

Nepotrebne porabe sredstev, goljufij in slabega upravljanja se ne sme dovoliti. Komisija je politično odgovorna, zato bo za postopek proračunskega nadzora veljal strog pregled.

Vendar za računovodstvo ni odgovorna le Komisija. Približno 80 % sredstev EU je dejansko porabljenih v državah članicah. Poročilo Parlamenta o proračunu Komisije poudarja potrebo po večjem nadzoru in usklajevanju na nacionalni ravni.

Države članice morajo prevzeti odgovornost za ta sredstva prek izjav o nacionalnem upravljanju. Na srečo je bil v zvezi s tem dosežen napredek, vendar to še ni dovolj za zagotovitev pozitivne izjave o zanesljivosti. To je temeljni razlog, zakaj bodo konservativci spet glasovali proti razrešnici za Evropsko komisijo in druge institucije za leto 2006.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Poleg drugih pomembnih vidikov poudarjamo naslednje:

– Vredno je omeniti ponovno zbujanje „dvomov“ glede porabe sredstev Skupnosti v okviru „zunanjih ukrepov“ EU. Ti dvomi so povezani s končnimi prejemniki, dejansko porabljenimi zneski in financiranimi projekti, pri čemer je dejansko pomembno, za kaj natančno so se porabila sredstva, na primer v Iraku, Afganistanu, na Kosovu itn. Presenetljivo je, da je večina Evropskega parlamenta, ki običajno navdušuje pri zahtevah po ukrepih, v tem primeru zadržana. Kaj je razlog za to zadržanost?

– Poleg tega se neporavnane proračunske obveznosti v zvezi s strukturnimi politikami in kohezijskim skladom spet povečujejo, saj znašajo že 131,6 milijarde EUR.

– Zapomniti si je treba, da bo v skladu s „pravilom n + 2“ po koncu leta 2008 rok za porabo tega zneska potekel.

– Poleg tega je treba omeniti, da je Računsko sodišče poudarilo, da je v okviru skupne kmetijske politike shema enotnega plačila znatno povečala število hektarjev in upravičencev, ki prejemajo neposredno pomoč. Med te upravičence je Sodišče uvrstilo železniške družbe, jahalne ali konjerejske klube, golfklube ali prostočasne klube in mestne svete ter priznalo, da so bile pravice dodeljene lastnikom zemljišč, ki nikoli niso izvajali nobene kmetijske dejavnosti.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Podpiram poročilo gospoda Jørgensena o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006, Oddelek III – Komisija. Sodelovanje med Parlamentom in Komisijo v zvezi s takšnimi vprašanji, zlasti glede izvajanja akcijskega načrta za strukturne sklade, je treba pozdraviti. Zato sem glasoval za to poročilo.

  Mary Lou McDonald (GUE/NGL), v pisni obliki. − Nezadovoljna sem, ker Komisija ni predložila zelo natančne obrazložitve glede porabe in namena sredstev, zlasti na področju zunanjih ukrepov. V času, ko EU poskuša razširiti svoja področja zunanjega ukrepanja, je tako ravnodušno obravnavanje računovodstva nesprejemljivo.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE), v pisni obliki. − (PL) Dvaindvajsetega aprila 2008 je potekala pomembna razprava v zvezi z glasovanjem o razrešnici za proračun za leto 2006.

Kljub številnim kritičnim ugotovitvam v zvezi z izvrševanjem proračuna za leto 2006 je dobil Parlament soglasje za podelitev razrešnice.

Obravnaval bom nekaj pomembnih težav.

Prvič, birokracija EU je preveč razvita, zato moramo primeren pregled izvajati prek agencij in podobnih institucij v okviru generalnega direktorata Komisije.

Drugič, postopke in celotni sistem javnih naročil je treba poenostaviti, s čimer bi omogočili izkoriščanje sredstev EU.

Tretjič, upravičenci si želijo več manjših projektov in projektov, ki so bolj dostopni povprečnemu državljanu.

Četrtič, vredno je omeniti napredek, ki je bil dosežen v zvezi z načinom izkoriščanja sredstev EU na področju skupne kmetijske politike. Vendar je treba preučiti razlog za nizko porabo kohezijskih skladov ESRR in ESS v novih državah članicah.

Petič, nekatere države članice so predložile potrdila, ki so jih revidirale nacionalne agencije za nadzor v zvezi z upravljanjem sredstev EU. Takšno obliko finančnega poslovodenja EU bi bilo treba uvesti tudi v drugih državah Skupnosti.

Za konec je vredno poudariti, da je leto 2006 zadnje leto berlinske agende (finančna perspektiva 2000–2006), zato je treba za to finančno leto zagotoviti ustrezno porabo sredstev EU.

  Gabriele Stauner (PPE-DE), v pisni obliki. − (DE) Glasovala sem proti razrešnici za Komisijo zaradi nezmerne in neučinkovite porabe proračunskih sredstev na številnih področjih leta 2006. To zlasti velja za sredstva iz strukturnih skladov, goljufije na številnih področjih, ki so bile razkrite leta 2007, in pogodbe v zvezi z varnostjo objektov. V zvezi s temi pogodbami sem predložila številna pisna vprašanja, na katera Komisija ni zadovoljivo odgovorila.

– Poročilo: José Javier Pomés Ruiz (A6-0091/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico predsedniku Evropskega parlamenta glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006 in poročilo gospoda Pomésa Ruiza, ki priporoča, da Parlament glasuje za razrešnico. Pozdravljam predlog, da nov statut za pomočnike začne veljati sočasno s statutom poslancev.

Glede nadomestila za parlamentarno pomoč poslancem menim, da je treba v skladu z načelom subsidiarnosti pogodbeno svobodo poslancev, ki je pogoj za njihovo neodvisnost, ohraniti pod nadzorom nacionalnih organov. Zato nasprotujem kateremu koli ukrepu, ki omejuje svobodo poslancev v zvezi z zaposlitvijo pomočnika, če se seveda delo dejansko izvaja in če je ustrezno plačano.

Glede prostovoljnega pokojninskega sklada, dodatnega sistema pokojninskega zavarovanja, ki ga sofinancirata poslanec in delodajalec, se strinjam z objavo imen upravičencev in predlogom, da se reforma tega sistema pokojninskega zavarovanja izvede sočasno z reformo statuta poslancev. Nazadnje, podpiram, da se na podlagi ocene kadrovskih potreb določi, koliko uradnikov bo potrebnih za pomoč poslancem po začetku veljavnosti lizbonske pogodbe.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. − (FR) Danes glasujemo o približno 30 poročilih o razrešnici različnim institucijam in agencijam, ki upravljajo sredstva EU, kar kaže na izvajanje proračunskega nadzora. Poleg tega ta poročila kažejo, da prav ta nadzor pomaga poudariti vsaj nekatere primere neuspešnosti, nepotrebne porabe sredstev ter zlorab v zvezi z upravljanjem strukturnih skladov in zunanje pomoči. Vendar ta poročila tudi kažejo, da se je Parlament kljub vsemu odločil, da odobri upravljanje evropskih sredstev.

To ni izražanje kritike, ampak dokazovanje politične podpore bruseljskemu aparatu, katerega del je tudi Parlament. Res je, da je Parlament zaskrbljen zaradi pomanjkljivosti, ki so bile poudarjene v revizijskem poročilu o nadomestilu za parlamentarno pomoč poslancem. Poleg tega je treba omeniti, da preglednost, ki jo Parlament stalno zahteva od Sveta, Komisije, držav članic in agencij, za Parlament očitno ne velja. To poročilo, ki bi lahko resno ogrozilo ta parlament, ni dostopno javnosti niti vsem poslancem. Sprejemanje popravnih ukrepov po tem, ko je škoda že storjena, ni dovolj za zavrnitev teh resnih obtožb, pri čemer s prikrivanjem te obtožbe ne bodo izginile.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Razrešnica Evropskemu parlamentu za proračunsko leto 2006 vzbuja sum, ki se prenese tudi na poslance, zaradi odločitve, da se poročilo o notranji reviziji za leto 2006 opredeli kot „zaupno“, kar naj bi bilo povezano z nepravilnostmi pri uporabi nadomestila za parlamentarno pomoč poslancem.

Takšna odločitev vzbuja sum glede vseh izvoljenih poslancev Evropskega parlamenta, kar ni sprejemljivo. Zato je naša skupina predložila predlog spremembe, v katerem vztrajamo, „da se vsem poslancem in javnosti takoj omogoči dostop do poročila notranjega revizorja“. Žal je ta predlog večina poslancev zavrnila.

Kar zadeva večjezičnost, je skrb vzbujajoče, da se uporaba uradnih jezikov EU obravnava z „gospodarskega“ vidika, tj. ob upoštevanju stroškov njihove uporabe, in da se redno sprejemajo določbe, ki so usmerjene v omejitev njihove uporabe, kar ogroža pravico različnih govorcev, da na srečanjih ali uradnih obiskih v okviru dejavnosti Evropskega parlamenta govorijo in poslušajo prispevke v svojem maternem jeziku.

Poleg tega obžalujemo dejstvo, da Parlament ni sprejel predloga spremembe, ki ga je predložila naša parlamentarna skupina in v katerem je pozivala k uporabi odprtokodne programske opreme v Evropskem parlamentu.

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE) , v pisni obliki. − (FI) Glasovala sem proti odstavku 65 poročila A6-0091/2008, ki ga je predstavil gospod Pomés Ruiz, ker ne opredeljuje dovolj natančno pojma sorodnikov. Če bi besedilo prepovedovalo zaposlitev „družinskega člana“, bi bil odstavek 65 po mojem mnenju bolj opravičljiv in sprejemljivejši.

  Bogusław Liberadzki (PSE), v pisni obliki. − (PL) Poročevalec, gospod Pomés Ruiz, je pripravil dobro poročilo.

Veseli me, da je predsednik Evropskega parlamenta sprejel načelo političnega dialoga glede postopka razrešnice.

Poleg tega me veseli, da je generalni sekretar pripravljen izvajati redna srečanja z odborom za proračunski nadzor v zvezi z izvrševanjem proračuna Parlamenta zunaj okvira letnega postopka razrešnice.

  Brian Simpson (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem proti predlogu resolucije v tem poročilu, ker menim, da je zelo hinavsko, če poslanci glasujejo o prepovedi zakonite zaposlitve družinskih članov, vendar obenem zavračajo razkritja podrobnosti v zvezi z zasebnim sistemom pokojninskega zavarovanja, ki ga financirajo davkoplačevalci.

To dejansko vključuje tudi vprašanje, ali poslanci odplačujejo lastne prispevke, ki se jim zagotovijo iz sredstev za stroške in nadomestila, pri čemer domnevamo, da jih veliko tega ne stori. V najboljšem primeru to vprašanje ni pregledno, medtem ko je v najslabšem primeru to očitna hinavščina.

  Kathy Sinnott (IND/DEM), v pisni obliki. − Žal sem glasovala proti temu poročilu. Ne podpiram sklicevanja na lizbonsko pogodbo v odstavku 10, ki upošteva nov proračunski postopek, ki temelji na lizbonski pogodbi.

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Obžalovanja vredno je, da poslanci niso glasovali za večjo odkritost in jasno objavo poročila notranjega revizorja.

  Glenis Willmott (PSE), v pisni obliki. − Vsi predlogi sprememb o razrešnici Evropskemu parlamentu za proračunsko leto 2006, ki jih je na današnjem plenarnem zasedanju podprla laburistična stranka v Evropskem parlamentu, so si prizadevali za povečanje preglednosti na področjih, na katerih je Parlament odgovoren za upravljanje javnih sredstev.

Predlog spremembe 16: Ob upoštevanju, da so člani odbora za proračunski nadzor razkrili nekatere podrobnosti iz poročila, laburistična stranka v Evropskem parlamentu meni, da bi bila, če nadaljnje preiskave ne bodo ogrožene, objava tega poročila v javnem interesu.

Predlog spremembe 4: Laburistična stranka v Evropskem parlamentu meni, da ta predlog spremembe krepi potrebo po spremljanju ukrepov, ki so bili sprejeti v zvezi s poročilom notranjega revizorja.

Predlog spremembe 7: Laburistična stranka v Evropskem parlamentu je glasovala za ta predlog spremembe, saj je pomembno, da ima odbor za proračunski nadzor pravico do pregleda načrtov v zvezi z obema statutoma.

Predlog spremembe 11: Ker je prostovoljni pokojninski sklad delno financiran z javnimi sredstvi, laburistična stranka v Evropskem parlamentu meni, da je treba objaviti seznam poslancev, ki so vključeni v ta sklad.

  Thomas Wise (IND/DEM), v pisni obliki. − Glasoval sem proti temu poročilu, ker ne dovolim, da mi EU določa, koga lahko zaposlim ali vključim in koga ne smem.

– Poročilo: Nils Lundgren (A6-0096/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico glede izvrševanja proračuna Sveta za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu gospoda Lundgrena, ki priporoča, da Evropski parlament podeli razrešnico generalnemu sekretarju Sveta. Obžalujem, da v nasprotju z ostalimi institucijami Svet ne predloži letnega poročila o dejavnostih, pri čemer se sklicujem na neformalni sporazum iz leta 1970. Vendar je to bistveno, saj bi tako Svet svoje dejavnosti utemeljil evropskim državljanom. V okviru tega neformalnega sporazuma se Svet zavezuje, da ne bo spremenil ocene izdatkov Evropskega parlamenta. Ta obveza je zavezujoča le, če ta ocena izdatkov ni v nasprotju z določbami Skupnosti, zlasti v zvezi s kadrovskimi predpisi za uradnike in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev ter sedežem institucij.

V okviru področja skupne zunanje in varnostne politike podpiram poziv k čim večji preglednosti in zagotovitev, da se v skladu s točko 42 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 v proračunu Sveta ne pojavijo nikakršni odhodki iz poslovanja za skupno zunanjo in varnostno politiko. Kljub temu menim, da bi moral Svet imeti neomejen proračun za skupno zunanjo in varnostno politiko.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) O besedi „preglednost“ se veliko razpravlja in številne zahteve na tem področju so namenjene (nekaterim) državam članicam na proračunski ravni in ravni gospodarske politike.

Kljub temu se zdi, da na Svet, nadnacionalni organ odločanja EU, ki ga sestavljajo predstavniki vlad različnih držav članic – katerega pristojnosti se bodo še povečale v primeru sprejetja lizbonske pogodbe – take „zahteve“ nimajo vpliva, saj ni predložil svojega letnega poročila o dejavnostih.

„Delajte to, kar vam naročim, in ne tega, kar delam sam“ ... To bi bilo lahko delovno geslo Sveta za postopek razrešnice za leto 2006.

Kljub temu, da poročilo Evropskega parlamenta, o katerem bomo glasovali danes, ni bolj kritično do stališča Sveta, vsaj poziva k ponovnemu premisleku o tej odločitvi in tudi k več informacijam, in sicer v zvezi s količino sredstev, namenjenih za skupno zunanjo in varnostno politiko. Poziva k navedbi dejanske vrste odhodkov za vse postavke ter naknadni oceni posameznih misij in ukrepov posebnih predstavnikov EU za varnostno in obrambno politiko – pojasnitev količine sredstev, porabljenih za posredovanje EU in oboroževalno politiko.

– Poročilo: Nils Lundgren (A6-0097/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico glede izvrševanja proračuna Sodišča Evropskih skupnosti za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu gospoda Lundgrena, ki priporoča, da Parlament podeli razrešnico sodnemu tajniku Sodišča. Veseli me, da je Sodišče sprejelo kodeks ravnanja, ki velja za člane in nekdanje člane Sodišča evropskih skupnosti, Sodišča prve stopnje in Sodišča za uslužbence, vključno z dolžnostjo, da se predloži izjava o finančnih interesih, čeprav žal ta informacija ni objavljena na spletni strani Sodišča.

Ugotavljam, da vprašanja v zvezi s stavbami (težave z imenovanjem neodvisnega strokovnjaka za širitev glavne stavbe; podpis zakupne pogodbe med Velikim vojvodstvom Luksemburg in Sodiščem, ki določa potrebne določbe, ki dopolnjujejo okvirno pogodbo iz leta 2001, in predvideva prodajo zemljišča, na katerem se kompleks nahaja, Sodišču za simbolično ceno 1 EUR, ko slednji postane lastnik stavb; pomanjkanje primerne konkurence) potrjujejo, da je nujno oblikovanje evropskega organa, ki bo urejal vse zadeve, povezane s stavbami za naše institucije.

– Poročilo: Nils Lundgren (A6-0093/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico glede izvrševanja proračuna Računskega sodišča za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu gospoda Lundgrena, ki priporoča, da Evropski parlament podeli razrešnico generalnemu sekretarju Računskega sodišča.

Čestitam jim za kakovost računovodskih izkazov, ki sta jih revidirala zunanje podjetje in notranji revizor, pri čemer je bila njuna ocena pozitivna. V smislu izjav članov o finančnih interesih tako kot moji kolegi poslanci ugotavljam, da posredujejo člani Evropskega računskega sodišča v skladu s kodeksom ravnanja Evropskega računskega sodišča izjavo o svojih finančnih interesih in drugih sredstvih (vključno z delnicami, zamenljivimi obveznicami in investicijskimi kuponi ter zemljo in nepremičninami, skupaj s poklicnimi dejavnostmi zakoncev).

Strinjam se s kolegi, da morajo člani vseh institucij EU predložiti izjavo o finančnih interesih, ki mora biti dostopna v internetu prek javnega registra. Vendar moramo razlikovati med bogatenjem, ki mora obravnavati zneske, ter vprašanjem nasprotja interesov, ki mora obravnavati vrsto neposrednih in posrednih sredstev ter zadevnih osebnih odnosov.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Ta razlaga glasovanja je namenjena le prikazu tega, da je bil eden od vidikov, analiziranih v razrešnici Računskega sodišča za leto 2006, pomanjkanje uslužbencev glede na količino dela te institucije EU.

V prejšnjih letih je bilo že zabeleženo, da to sodišče nima zadostnega števila uslužbencev za popolno delovanje in izvajanje njegovih nadzornih funkcij.

Čeprav je bil na tem področju narejen nek napredek, primanjkljaj uslužbencev ostaja. Poročilo Evropskega parlamenta razkriva, da je tako delno zaradi razlik med ponujenimi plačami in visokimi stroški bivanja v Luxembourgu, kjer je Računsko sodišče.

Trdno verjamemo, da je vpliv politike „stabilnih cen“, tj. omejevanja višine plač, mogoče čutiti tudi tu: več izkoriščanja.

– Poročilo: Nils Lundgren (A6-0098/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico izvrševanja proračuna Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu gospoda Lundgrena, ki priporoča, da Evropski parlament podeli razrešnico generalnemu sekretarju Evropskega ekonomsko-socialnega odbora.

Tako kot številni člani tudi sam pozdravljam dejstvo, da je bil decembra 2007 podpisan nov dogovor o upravnem sodelovanju med Evropskim ekonomsko-socialnim odborom (EESO) in Odborom regij za obdobje 2008–2014, ter se zavedam, da bo tako sodelovanje finančno ugodno za evropske davkoplačevalce. V okviru nadzorov je EESO v svojem letnem poročilu o dejavnostih menil, da so bili številni naknadni nadzori, ki so bili izvedeni leta 2006, nezadostni. Vendar se zdi, da se je ta položaj izboljšal. Nujno je izvajanje ostrega nadzora. Zadovoljni moramo biti zaradi osebnega zagotovila, ki ga je dal generalni sekretar EESO v zvezi z učinkovitostjo in rednostjo predhodnih in naknadnih kontrol.

Hkrati kot številni ostali poslanci čestitam Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru za oblikovanje revizijskega odbora, ki ga sestavljajo trije člani EESO in ki je med drugim zadolžen za preverjanje neodvisnosti enote za notranjo revizijo in ocenjevanje ukrepov, ki so bili sprejeti kot odziv na priporočila iz revizijskih poročil.

– Poročilo: Nils Lundgren (A6-0095/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico glede izvrševanja proračuna Odbora regij za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu gospoda Lindgrena, ki priporoča, da Parlament podeli razrešnico generalnemu sekretarju Odbora regij. Kot številni poslanci tudi sam pozdravljam dejstvo, da je bil decembra 2007 podpisan nov dogovor o upravnem sodelovanju med Evropskim ekonomsko-socialnim odborom (EESO) in Odborom regij za obdobje 2008–2014 ter se zavedam, da bo tako sodelovanje finančno ugodno za evropske davkoplačevalce. Novi sporazum ohranja najpomembnejša področja (infrastruktura, informacijske tehnologije in telekomunikacija, prevajanje, vključno s pripravo dokumentov) v pristojnosti skupnih služb, medtem ko so nekatere službe ločene (notranje službe, socialne in zdravstvene službe, knjižnica in predtisk). Pozdravljam razplet nesrečnih razmer v zvezi s potnimi stroški članov Odbora regij in prenosi plač pri nekaterih uslužbencih. Končno, pozdravljam večjo samostojnost in sredstva služb za finančno preverjanje.

– Poročilo: Nils Lundgren (A6-0092/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico Evropskemu varuhu človekovih pravic glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu gospoda Lundgrena. Kot številni ostali poslanci sem presenečen, da so se v obdobju 2003–2006 znatno povečale odobritve za prevzem obveznosti Evropskega varuha človekovih pravic, in sicer s 4 438 653 EUR na 7 682 538 EUR (+73 %), prav tako delovna mesta z 31 na 57 enot (+84 %), medtem ko so se pritožbe povečale za 57 %, nove preiskave pa z 253 na 258 (+2 %). Na operativni ravni pozdravljam podpis novega okvirnega sporazuma s Parlamentom v zvezi z zagotavljanjem upravnih storitev in imenovanjem prvega generalnega sekretarja urada varuha človekovih pravic z dne 1. avgusta 2006. Zdi se, da bi se lahko učinkovitost nadzora na nekaterih področjih izboljšala. Poleg tega sem presenečen nad težavami z zaposlovanjem, ki so navedene v letnem poročilu Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2006, zlasti v zvezi s kvalificiranimi odvetniki, zaradi dveh zaporednih širitev (leta 2004 in 2007), zamenjave osebja ter težav glede pridobivanja kandidatov z začasnimi pogodbami v Strasbourgu in možnosti, da bi jih tam tudi obdržali.

– Poročilo: Nils Lundgren (A6-0094/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu gospoda Lundgrena, ki priporoča, da Parlament podeli razrešnico. Kot številni ostali poslanci tudi sam pozdravljam pobudo, da Evropski nadzornik za varstvo podatkov in pomočnik Evropskega nadzornika za varstvo podatkov vsako leto objavita izjavo o svojih finančnih interesih na obrazcu, podobnemu obrazcu poslancev Evropskega parlamenta. Dobro je, da je bil sporazum o upravnem sodelovanju med generalnimi sekretarji Komisije, Parlamenta in Sveta, ki je bil podpisan z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, 7. decembra 2006, podaljšan za nadaljnje obdobje treh let z začetkom veljavnosti 16. januarja 2007. Na koncu je treba povedati, da so postopki naknadnega predhodnega preverjanja in izdaje končnih mnenj Evropskega nadzornika za varstvo podatkov dobro napredovali ter da je Evropski nadzornik za varstvo podatkov sklenil, da vzpostavi notranjo kontrolno strukturo, ki ustreza njegovim dejavnostim in potrebam.

– Poročilo: Hans-Peter Martin (A6-0111/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico glede izvrševanja proračuna Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu gospoda Martina, ki priporoča, da Parlament podeli razrešnico izvršnemu direktorju. Oblikovati je treba enostavnejši in smotrnejši postopek za podelitev razrešnice decentraliziranim organom, katerih število se povečuje (z 8 leta 2000 na 20 leta 2006), in imajo skupni proračun okoli 1 milijarde EUR. Podpiram poziv Komisiji, da vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vse agencije, pri čemer ne sme dvomiti o smislu zaprtja neke agencije v primeru negativne ocene o dodani vrednosti. Podobno so nujna izboljšanja na področju postopkov notranjih revizij agencij, zato pozdravljam možnost ustanovitve medagencijske disciplinske komisije. Preseneča me, da je Računsko sodišče pri izvrševanju proračuna fundacije ponovno ugotovilo visoke stopnje prenosa (43 % za administrativne odhodke in 45 % za poslovanje) in da sodišče dvomi o skladnem delovanju fundacije v zvezi s pravilom proračunske enoletnosti.

– Poročilo: Hans-Peter Martin (A6-0114/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico direktorici Evropske fundacije za usposabljanje glede izvrševanja proračuna fundacije za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu mojega avstrijskega kolega gospoda Hans-Petra Martina, ki priporoča, da Parlament podeli razrešnico. Oblikovati je treba enostavnejši in smotrnejši postopek za podelitev razrešnice decentraliziranim organom, katerih število se povečuje (z 8 leta 2000 na 20 leta 2006), in imajo skupni proračun okoli 1 milijarde EUR. Podpiram poziv Komisiji, da vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vsako agencijo, pri čemer ne sme odlašati z zaprtjem neke agencije, če analiza pokaže njeno neuporabnost. Podobno je nujno izboljšanje na področju notranjih revizijskih postopkov agencij, pri čemer podpiram možnost ustanovitve skupne disciplinske komisije za vse agencije. Preseneča me, da Računsko sodišče ni omenilo pridržkov glede izjave o zanesljivosti direktorja Evropske fundacije.

– Poročilo: Hans-Peter Martin (A6-0110/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico direktorici Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja glede izvrševanja proračuna centra za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu mojega avstrijskega kolega gospoda Hans-Petra Martina, ki priporoča, da Parlament podeli razrešnico. Oblikovati je treba enostavnejši in smotrnejši postopek za podelitev razrešnice decentraliziranim organom, katerih število se povečuje (z 8 leta 2000 na 20 leta 2006), in imajo skupni proračun okoli 1 milijarde EUR. Podpiram poziv Komisiji, da vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vsako agencijo, pri čemer ne sme odlašati z zaprtjem neke agencije, če analiza pokaže njeno neuporabnost. Podobno je nujno izboljšanje na področju notranjih revizij agencij, pri čemer podpiram možnost ustanovitve skupne disciplinske komisije za vse agencije. Pozdravljam oblikovanje okvira za sodelovanje med centrom in Evropsko fundacijo za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer z namenom zagotavljati uporabo razpoložljivih sredstev za raziskave na področjih skupnega interesa.

– Poročilo: Hans-Peter Martin (A6-0124/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico direktorici Prevajalskega centra za organe Evropske unije glede izvrševanja proračuna centra za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu mojega avstrijskega kolega gospoda Hans-Petra Martina, ki priporoča, da Parlament podeli razrešnico. Oblikovati je treba enostavnejši in smotrnejši postopek za podelitev razrešnice decentraliziranim organom, katerih število se povečuje (z 8 leta 2000 na 20 leta 2006), in imajo skupni proračun okoli 1 milijarde EUR. Podpiram poziv Komisiji, da vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vsako agencijo, pri čemer ne sme odlašati z zaprtjem neke agencije, če analiza pokaže njeno neuporabnost. Podobno je nujno izboljšanje na področju notranjih revizij agencij, pri čemer podpiram možnost ustanovitve skupne disciplinske komisije za vse agencije. Presenetljivo je opažanje, da je akumulirani proračunski presežek Prevajalskega centra za leto 2006 znašal 16,9 milijona EUR in da bo center v letu 2007 svojim naročnikom vrnil 9,3 milijona EUR. To akumuliranje presežka kaže, da metoda za določanje cen prevodov centra ni dovolj natančna.

  Anna Záborská (PPE-DE), v pisni obliki. − (SK) Evropa za svoje preživetje potrebuje večjezičnost. Prva direktiva Evropske skupnosti iz leta 1958 obravnava večjezičnost. Unija ne uporablja le enega ali nekaj jezikov po lastni izbiri, ki jih morda večina njenih državljanov ne bi razumela.

Unija s prevajanjem zakonodajnih, političnih in upravnih besedil izpolnjuje svoje pravne obveznosti. Večjezičnost prispeva k izboljšanju preglednosti, legitimnosti in učinkovitosti Unije. Omejitve večjezične ureditve pozitivno vplivajo na besedila, ki so bolj jedrnata in nastajajo v predpisanih rokih. V imenu slovaškega jezika (in tistih, ki ga uporabljajo) pozivam, da se ukrepi, ki so nujni za reševanje težav v zvezi s pomanjkanjem delovnih mest za prevajalce v institucijah EU, vključijo v proračun za leto 2009.

Evropski parlament pozivam, da se prevajanje izvaja brez zamud ter da se nadaljuje s prevajanjem vseh zakonodajnih, političnih in upravnih dokumentov tega zakonodajnega obdobja v slovaščino in vse ostale uradne jezike Unije, da bi lahko državljani spremljali politično delovanje vseh institucij, pri čemer so najpomembnejši dobesedni zapisi postopkov parlamentarnih razprav. Poleg tega uradno izjavljam, da pripravljam pisno izjavo, v kateri bom podprla ohranjanje večjezične ureditve ter pozivam slovaške prevajalce in tolmače, da s svojim jezikovnim znanjem prispevajo k večjezičnosti v Evropi.

– Poročilo: Hans-Peter Martin (A6-0117/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico direktorici Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni glede izvrševanja proračuna centra za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu mojega avstrijskega kolega gospoda Hans-Petra Martina, ki priporoča, da Parlament podeli razrešnico. Oblikovati je treba enostavnejši in smotrnejši postopek za podelitev razrešnice decentraliziranim organom, katerih število se povečuje (z 8 leta 2000 na 20 leta 2006), in imajo skupni proračun okoli 1 milijarde EUR. Podpiram poziv Komisiji, da vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vsako agencijo, pri čemer ne sme odlašati z zaprtjem neke agencije, če analiza pokaže njeno neuporabnost. Podobno je nujno izboljšanje na področju notranjih revizijskih postopkov agencij, pri čemer podpiram možnost ustanovitve skupne disciplinske komisije za vse agencije. Morali bi biti zaskrbljeni, ker je center ponovno prevzel pravne obveznosti zaradi odsotnosti predhodnih proračunskih obveznosti, kar je v nasprotju s finančnimi uredbami. Center mora sprejeti potrebne ukrepe, vključno v smislu finančnega poslovodenja, za izboljšanje postopkov za prevzem obveznosti in plačila.

– Poročilo: Hans-Peter Martin (A6-0116/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico direktorju Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami glede izvrševanja proračuna centra za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu mojega avstrijskega kolega gospoda Hans-Petra Martina, ki priporoča, da Parlament podeli razrešnico. Oblikovati je treba enostavnejši in smotrnejši postopek za podelitev razrešnice decentraliziranim organom, katerih število se povečuje (z 8 leta 2000 na 20 leta 2006), in imajo skupni proračun okoli 1 milijarde EUR. Podpiram poziv Komisiji, da vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vsako agencijo, pri čemer ne sme odlašati z zaprtjem neke agencije, če analiza pokaže njeno neuporabnost. Podobno je nujno izboljšanje na področju notranjih revizijskih postopkov agencij, pri čemer podpiram možnost ustanovitve skupne disciplinske komisije za vse agencije. Na splošno poslanci pozdravljajo prizadevanje centra, da bi se izboljšalo izvrševanje njegovega proračuna, čeprav je stopnja prenosov sredstev še vedno visoka. Pozdravljam željo centra, da izvede oceno svojega delovanja za leto 2007, in dejstvo, da je predviden načrt upravljanja za leto 2008 in 2009.

– Poročilo: Hans-Peter Martin (A6-0113/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico direktorju Agencije Evropske unije za temeljne pravice (prej Evropski center za spremljanje rasizma in ksenofobije) glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu mojega avstrijskega kolega gospoda Hans-Petra Martina, ki priporoča, da Parlament podeli razrešnico. Oblikovati je treba enostavnejši in smotrnejši postopek za podelitev razrešnice decentraliziranim organom, katerih število se povečuje (z 8 leta 2000 na 20 leta 2006), in imajo skupni proračun okoli 1 milijarde EUR. Podpiram poziv Komisiji, da vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vsako agencijo, pri čemer ne sme odlašati z zaprtjem neke agencije, če analiza pokaže njeno neuporabnost. Podobno je nujno izboljšanje na področju notranjih revizij agencij, pri čemer podpiram možnost ustanovitve skupne disciplinske komisije za vse agencije. Letna poročila in računovodski izkazi za delovni program agencije za leto 2006 in 2007 vsebujejo sorazmerno malo podatkov o izvrševanju proračuna, finančnem poročanju, tveganjih, ocenjevanju in reviziji agencije, ki mora izboljšati kakovost svojega poročanja in na svoji spletni strani objaviti svoje letno poročilo o dejavnostih.

– Poročilo: Hans-Peter Martin (A6-0112/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico direktorju Evropske agencije za obnovo glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu mojega avstrijskega kolega gospoda Hans-Petra Martina, ki priporoča, da Parlament podeli razrešnico. Oblikovati je treba enostavnejši in smotrnejši postopek za podelitev razrešnice decentraliziranim organom, katerih število se povečuje (z 8 leta 2000 na 20 leta 2006), in imajo skupni proračun okoli 1 milijarde EUR. Podpiram poziv Komisiji, da vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vsako agencijo, pri čemer ne sme odlašati z zaprtjem neke agencije, če analiza pokaže njeno neuporabnost. Podobno je nujno izboljšanje na področju notranjih revizijskih postopkov agencij, pri čemer podpiram možnost ustanovitve skupne disciplinske komisije za vse agencije. Pozdravljam vlogo agencije pri razvoju in utrjevanju stabilnosti na območju Balkana ter dobrem upravljanju programa CARDS. Agencija je v celoti izpolnila svoja pooblastila in lahko konča s svojim delovanjem, kar je načrtovano za konec leta 2008, da bodo pomoč v Srbiji, na Kosovu, v Črni gori in Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji upravljale delegacije Komisije v teh državah.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Ta agencija je bila ustanovljena po napadu Nata na nekdanjo Jugoslavijo in upravlja glavne programe pomoči EU na Balkanu.

Njeni cilji so jasni in seveda vsebujejo zagotavljanje „pomoči“ pri „reformnih“ procesih, ki pomagajo oblikovati institucije ter „pravno državo“ po zgledu EU, upoštevajo pa tudi cilje EU, tj. oblikovanje kapitalističnega gospodarstva prek oblikovanja „tržnega gospodarstva“.

Morda je Evropski parlament zaposlen s širjenjem Nata in EU, ter „je prepričan, da bi morala Komisija pri prevzemu vodenja novega instrumenta za predpristopno pomoč, (...), nazadnje predstaviti Svetu nov mandat za agencijo, ki bi morala v skladu s sprejeto odločitvijo do konca leta 2008 dokončati svoje delo na Balkanu ter se potem preoblikovati v pravo evropsko agencijo za zunanje ukrepe“. Nadaljnje pojasnjuje, da „bi bil nov mandat te uspešne agencije najučinkovitejši način za izvajanje novih nalog na področju zunanjih ukrepov“ (...) „na področjih, na katerih tradicionalne razvojne pomoči ni mogoče izvajati“.

Z drugimi besedami, nesprejemljivo preoblikovanje te agencije v še en instrument, ki podpira politiko posredovanja EU v drugih regijah na svetu.

– Poročilo: Hans-Peter Martin (A6-0122/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico izvršnemu direktorju Evropske agencije za okolje glede izvrševanja proračuna Agencije za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu mojega avstrijskega kolega gospoda Hans-Petra Martina, ki priporoča, da Parlament podeli razrešnico. Oblikovati je treba enostavnejši in smotrnejši postopek za podelitev razrešnice decentraliziranim organom, katerih število se povečuje (z 8 leta 2000 na 20 leta 2006), in imajo skupni proračun okoli 1 milijarde EUR. Podpiram poziv Komisiji, da vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vsako agencijo, pri čemer ne sme odlašati z zaprtjem neke agencije, če analiza pokaže njeno neuporabnost. Podobno je nujno izboljšanje na področju notranjih revizijskih postopkov agencij, pri čemer podpiram možnost ustanovitve skupne disciplinske komisije za vse agencije. Presenetljivo je, da je Evropska agencija za okolje veliko proračunskih sredstev za operativne dejavnosti prenesla v proračunsko leto 2007; to se obravnava kot neupoštevanje proračunskega načela enoletnosti. Poleg tega je treba kritizirati nekatere motnje v sistemu kontrole agencije, ki nima jasno ločenih funkcij odredbodajalca in računovodstva.

– Poročilo: Hans-Peter Martin (A6-0128/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico direktorju Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu glede izvrševanja proračuna Agencije za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu mojega avstrijskega kolega gospoda Hans-Petra Martina, ki priporoča, da Parlament podeli razrešnico. Oblikovati je treba enostavnejši in smotrnejši postopek za podelitev razrešnice decentraliziranim organom, katerih število se povečuje (z 8 leta 2000 na 20 leta 2006), in imajo skupni proračun okoli 1 milijarde EUR. Podpiram poziv Komisiji, da vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vsako agencijo, pri čemer ne sme odlašati z zaprtjem neke agencije, če analiza pokaže njeno neuporabnost. Podobno je nujno izboljšanje na področju notranjih revizij agencij, pri čemer podpiram možnost ustanovitve skupne disciplinske komisije za vse agencije. Čestitam agenciji za njeno delo pri širjenju najboljših načinov za preprečevanje na področju zdravja in varnosti pri delu v EU. Vendar obžalujem, da ni bolj povezana s socialnimi organi držav članic, ki imajo strokovno znanje na področju zdravja in varnosti pri delu.

– Poročilo: Hans-Peter Martin (A6-0125/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico direktorju Evropske agencije za zdravila glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu mojega avstrijskega kolega gospoda Hans-Petra Martina, ki priporoča, da Parlament podeli razrešnico. Oblikovati je treba enostavnejši in smotrnejši postopek za podelitev razrešnice decentraliziranim organom, katerih število se povečuje (z 8 leta 2000 na 20 leta 2006), in imajo skupni proračun okoli 1 milijarde EUR. Podpiram poziv Komisiji, da vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vsako agencijo, pri čemer ne sme odlašati z zaprtjem neke agencije, če analiza pokaže njeno neuporabnost. Podobno je nujno izboljšanje na področju notranjih revizij agencij, pri čemer podpiram možnost ustanovitve skupne disciplinske komisije za vse agencije. Ne morem razumeti zaskrbljenosti uprave Evropske agencije za zdravila, da so nove naloge, ki so ji dodeljene, neustrezno financirane. Finančno stanje agencije se zdi uspešno, z nizko ravnijo porabe sredstev (manj kot 60 %) in znatnimi računovodskimi presežki, povezanimi z akumuliranjem, pri čemer prejema subvencije Skupnosti in pristojbine, ki jih plačajo podjetja za ohranitev dovoljenj Skupnosti za promet z zdravili (z drugimi besedami, njeni prihodki so znašali 119 milijonov EUR v letu 2006, poleg tega pa je prejela subvencijo Skupnosti v višini 31 milijonov EUR).

– Poročilo: Hans-Peter Martin (A6-0120/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico izvršni direktorici Evropske agencije za varnost hrane glede izvrševanja proračuna organa za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu mojega avstrijskega kolega gospoda Hans-Petra Martina, ki priporoča, da Parlament podeli razrešnico. Oblikovati je treba enostavnejši in smotrnejši postopek za podelitev razrešnice decentraliziranim organom, katerih število se povečuje (z 8 leta 2000 na 20 leta 2006), in imajo skupni proračun okoli 1 milijarde EUR. Podpiram poziv Komisiji, da vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vsako agencijo, pri čemer ne sme odlašati z zaprtjem neke agencije, če analiza pokaže njeno neuporabnost. Podobno je nujno izboljšanje na področju notranjih revizij agencij, pri čemer podpiram možnost ustanovitve skupne disciplinske komisije za vse agencije. Zdi se mi nenavadno, da je izdatke agencije zaznamovalo nezadostno izvrševanje proračuna, večinoma zaradi težav pri politiki zaposlovanja visoko kvalificiranih znanstvenih delavcev v Parmi (le dve tretjini od 250 prostih mest, ki jih je zagotovila agencija, sta bili zapolnjeni do konca leta 2006) in tudi zaradi neskladnosti v računih.

– Poročilo: Hans-Peter Martin (A6-0115/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico izvršnemu direktorju Evropske agencije za pomorsko varnost glede izvrševanja proračuna Agencije za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu mojega avstrijskega kolega gospoda Hans-Petra Martina, ki priporoča, da Parlament podeli razrešnico. Oblikovati je treba enostavnejši in smotrnejši postopek za podelitev razrešnice decentraliziranim organom, katerih število se povečuje (z 8 leta 2000 na 20 leta 2006), in imajo skupni proračun okoli 1 milijarde EUR. Podpiram poziv Komisiji, da vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vsako agencijo, pri čemer ne sme odlašati z zaprtjem neke agencije, če analiza pokaže njeno neuporabnost. Podobno je nujno izboljšanje na področju notranjih revizij agencij, pri čemer podpiram možnost ustanovitve skupne disciplinske komisije za vse agencije. V zvezi z agencijo obžalujem, da je stopnja uporabe odobritev plačil za ukrepe proti onesnaževanju morja prenizka (67,7 %), čeprav je Parlament v procesu sprejemanja proračuna nenehno podpiral te ukrepe. Končno, morali bi biti zaskrbljeni glede previsokega števila proračunskih prenosov, neustreznega načrtovanja za zaposlovanje osebja in nepravilne predstavitve proračuna.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Število agencij in drugih organov Skupnosti se je v zadnjih letih, tj. od pogodbe iz Nice do osnutka Lizbonske pogodbe, kot jo imenujemo zdaj, povečalo. Glede na zelo različne cilje večinoma delujejo kot katalizator za krepitev vedno bolj nadnacionalnega značaja institucij in politik Evropske unije.

Na splošno je njihova naloga „usklajevanje“ in „pomoč“ državam članicam na različnih področjih, število teh agencij in organov pa postopoma narašča: v zvezi s postopkom razrešnice jih je bilo v letu 2000 osem, v letu 2006 pa že več kot dvajset.

Med drugim bi rad izpostavil nekaj primerov: Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (Frontex), Evropska agencija za železniški promet, Evropska agencija za okolje, Evropska agencija za obnovo (Balkan), Evropska agencija za varnost hrane, Evropska agencija za pomorsko varnost, Evropska agencija za varnost v letalstvu ...

V zvezi z razrešnico za te agencije je Računsko sodišče na splošno ugotovilo, da pri svojih dejavnostih ne spoštujejo ukrepov iz finančne uredbe, kadrovskih predpisov in pravil za javna naročila, če naštejem le nekaj primerov.

– Poročilo: Hans-Peter Martin (A6-0118/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico izvršnemu direktorju Evropske agencije za varnost v letalstvu glede izvrševanja proračuna Agencije za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu mojega avstrijskega kolega gospoda Hans-Petra Martina, ki priporoča, da Parlament podeli razrešnico. Oblikovati je treba enostavnejši in smotrnejši postopek za podelitev razrešnice decentraliziranim organom, katerih število se povečuje (z 8 leta 2000 na 20 leta 2006), in imajo skupni proračun okoli 1 milijarde EUR. Podpiram poziv Komisiji, da vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vsako agencijo, pri čemer ne sme odlašati z zaprtjem neke agencije, če analiza pokaže njeno neuporabnost. Podobno je nujno izboljšanje na področju notranjih revizij agencij, pri čemer podpiram možnost ustanovitve skupne disciplinske komisije za vse agencije. Ponovno je treba pregledati strukturo pristojbin Evropske agencije za varnost v letalstvu za uskladitev stroškov in prihodkov za dejavnosti certificiranja (35 milijonov EUR prihodkov proti 48 milijonom EUR stroškov).

– Poročilo: Hans-Peter Martin (A6-0123/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico izvršnemu direktorju Evropske agencije za železniški promet glede izvrševanja proračuna Agencije za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu mojega avstrijskega kolega gospoda Hans-Petra Martina, ki priporoča, da Parlament podeli razrešnico. Oblikovati je treba enostavnejši in smotrnejši postopek za podelitev razrešnice decentraliziranim organom, katerih število se povečuje (z 8 leta 2000 na 20 leta 2006), in imajo skupni proračun okoli 1 milijarde EUR. Podpiram poziv Komisiji, da vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vsako agencijo, pri čemer ne sme odlašati z zaprtjem neke agencije, če analiza pokaže njeno neuporabnost. Podobno je nujno izboljšanje na področju notranjih revizij agencij, pri čemer podpiram možnost ustanovitve skupne disciplinske komisije za vse agencije. V zvezi z delovanjem Evropske agencije za železniški promet z obžalovanjem ugotavljamo zelo visoko stopnjo prenosa sredstev (85 % za odhodke za poslovanje), zato moramo pozdraviti dejstvo, da se je agencija odločila za izvajanje 24 standardov za notranjo kontrolo, ki jih Komisija določa za leto 2008, in tudi njeno odločitev, da zaposli uradnika za javna naročila, ki bo pospešil to delovanje in zagotovil njegovo zanesljivost, skupaj z notranjim revizorjem.

– Poročilo: Hans-Peter Martin (A6-0119/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico izvršnemu direktorju Evropske agencije za varnost omrežij in informacij glede izvrševanja proračuna Agencije za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu mojega avstrijskega kolega gospoda Hans-Petra Martina, ki priporoča, da Parlament podeli razrešnico. Oblikovati je treba enostavnejši in smotrnejši postopek za podelitev razrešnice decentraliziranim organom, katerih število se povečuje (z 8 leta 2000 na 20 leta 2006), in imajo skupni proračun okoli 1 milijarde EUR. Podpiram poziv Komisiji, da vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vsako agencijo in zapre neuporabne agencije. V zvezi z Evropsko agencijo za varnost omrežij in informacij se ne strinjam z mnenjem Evropskega parlamenta, ki zavrača predlog Komisije, naj prenese odgovornosti agencije na novi organ za trženje evropskih telekomunikacij, katerega naloge bodo od leta 2010 obsegale zagotavljanje, da nacionalni zakonodajalci delujejo kot učinkovita skupina na podlagi skupnih vodilnih načel, podajanje mnenj in pomoč pri pripravi ukrepov Komisije za enotni trg za telekomunikacijski sektor.

– Poročilo: Hans-Peter Martin (A6-0126/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico izvršnemu direktorju Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (Frontex) glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu mojega avstrijskega kolega gospoda Hans-Petra Martina, ki priporoča, da Parlament podeli razrešnico. Oblikovati je treba enostavnejši in smotrnejši postopek za podelitev razrešnice decentraliziranim organom, katerih število se povečuje (z 8 leta 2000 na 20 leta 2006), in imajo skupni proračun okoli 1 milijarde EUR. Podpiram poziv Komisiji, da vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vsako agencijo, pri čemer ne sme odlašati z zaprtjem neke agencije, če analiza pokaže njeno neuporabnost. Podobno je nujno izboljšanje na področju notranjih revizij agencij, pri čemer podpiram možnost ustanovitve skupne disciplinske komisije za vse agencije. V zvezi s Frontexom ni prav, da je bila agenciji šele s 1. oktobrom 2006 podeljena popolna finančna samostojnost, in da je bila pred tem datumom za vse odhodke, povezane z upravnimi zadevami, potrebna odobritev Komisije v Bruslju. Čestitam agenciji za njeno delo, kljub nezadostnim sredstvom, in upam, da se bodo ta sredstva v prihodnosti znatno povišala.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Med drugimi možnimi primernimi pomisleki glede razrešnice proračuna te agencije je treba izpostaviti znatne zneske, ki niso bili porabljeni v letu 2006, poleg tega sta bili isto leto odobreni dve spremembi proračuna, katerih namen je bil povečati proračun.

Po teh spremembah proračuna se je proračun agencije povečal na 19,2 milijona EUR. Vendar je konec leta 2006 glede na računovodske evidence agencije ta imela 14,3 milijona EUR v gotovini.

Prav tako je bilo ugotovljenih nekaj nepravilnosti v zvezi z upravljanjem osebja, in sicer glede meril in postopkov za zaposlovanje, ki niso bili v skladu s splošnimi določbami kadrovskih predpisov za uradnike institucij EU (dejansko so te razmere pri razrešnici za proračun pogoste pri različnih agencijah Skupnosti, pri čemer se pogosto pojavljajo tudi kritike v zvezi z nespoštovanjem kadrovskih predpisov).

Politična želja po napredku v zvezi s prenosom „upravljanja meja“ med pristojnosti EU in ustanovitvijo Frontexa – čemur jasno nasprotujemo – je bila tako velika, da so bila zagotovljena finančna sredstva, ki močno presegajo dokazane zmožnosti. Zato menim, da se je v letu 2006 veliko zadev izvajalo v napačnem vrstnem redu.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Že od začetka EU si prizadevamo za ureditev razmer v zvezi z nepotrebno in napačno porabo sredstev. Čas je, da končno začnemo z bojem proti korupciji na najvišji ravni, pri čemer se zahteva vračilo napačno izplačanih sredstev in moramo kar najbolj izkoristiti priložnosti, ki omogočajo prihranek sredstev. To na primer vključuje uporabo ene lokacije za Parlament in tudi, da agencije EU sredstva uporabljajo bolj smiselno. Odobrili smo podvojitev nekaterih stvari, na primer Agencije za temeljne pravice, medtem ko uglednim agencijam, kot je Frontex, primanjkuje sredstev. To se ne sme nadaljevati.

– Poročilo: Hans-Peter Martin (A6-0129/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico direktorju Eurojusta glede izvrševanja proračuna Eurojusta za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu mojega avstrijskega kolega gospoda Hans-Petra Martina, ki priporoča, da Parlament podeli razrešnico. Oblikovati je treba enostavnejši in smotrnejši postopek za podelitev razrešnice decentraliziranim organom, katerih število se povečuje (z 8 leta 2000 na 20 leta 2006), in imajo skupni proračun okoli 1 milijarde EUR. Podpiram poziv Komisiji, da vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vsako agencijo, pri čemer ne sme odlašati z zaprtjem neke agencije, če analiza pokaže njeno neuporabnost. Podobno je nujno izboljšanje na področju notranjih revizij agencij, pri čemer podpiram možnost ustanovitve skupne disciplinske komisije za vse agencije. V zvezi z Eurojustom me presenečajo težave, ki so povezane z nespoštovanjem načela ločevanja pristojnosti za naloge odredbodajalca in finančnega preverjevalca, ter dejstvo, da sodelovanje z Evropskim uradom za boj proti goljufijam še vedno ni ustrezno.

– Poročilo: Hans-Peter Martin (A6-0121/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico direktorju Evropske policijske akademije glede izvrševanja proračuna akademije za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu gospoda Martina, ki priporoča, da Parlament podeli razrešnico. Oblikovati je treba enostavnejši in smotrnejši postopek za podelitev razrešnice decentraliziranim organom, katerih število se povečuje (z 8 leta 2000 na 20 leta 2006), in imajo skupni proračun okoli 1 milijarde EUR. Podpiram poziv Komisiji, da vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vsako agencijo in ne odlaša z zaprtjem neuporabnih agencij.

Podobno so nujna izboljšanja na področju notranjih revizij agencij in pozdravljam možnost ustanovitve medagencijske disciplinske komisije. Ob upoštevanju razlogov, ki jih je navedla akademija, zlasti dejstva, da ima ta novi organ Skupnosti težave s takojšnjim izpolnjevanjem načel finančne uredbe, ter da so bili od takrat že uvedeni sistemi kontrole, lahko predvidevamo, da bo najpozneje do junija 2008 ta organ v celoti deloval v skladu z določbami finančne uredbe.

– Poročilo: Hans-Peter Martin (A6-0106/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. (FR) Glasoval sem za razrešnico glede izvrševanja proračuna šestega, sedmega, osmega in devetega evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2006, ki priporoča, da Parlament podeli razrešnico, in temelji na poročilu gospoda Fjellnerja, ki je prevzel odlično delo gospoda Stubba, ki je bil imenovan za ministra v finski vladi.

Kot številni ostali poslanci tudi sam obžalujem, da evropski razvojni sklad ni bil vključen v proračun finančne perspektive 2007–2013, pri čemer bi morala biti vključitev razvojnega sklada v proračun prednostni cilj finančnega okvira po letu 2013. Medtem je treba poenostaviti postopke za upravljanje evropskega razvojnega sklada, zlasti z omogočanjem čim prejšnjega konca delovanja prejšnjih evropskih razvojnih skladov in s standardizacijo finančnih predpisov. Z začetkom delovanja desetega evropskega razvojnega sklada v letu 2008 bo Komisija sočasno izvajala vsaj štiri razvojne sklade.

Preseneča me znesek 10,3 milijarde EUR „neporavnanih obveznosti“, kar predstavlja 25 % vseh dodeljenih sredstev, zato mora Komisija še bolj zmanjšati te neporavnane obveznosti, zlasti starejše in neizkoriščene.

– Poročilo: Hans-Peter Martin (A6-0127/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za razrešnico izvršnemu direktorju Evropskega nadzornega organa za GNSS glede izvrševanja proračuna organa za proračunsko leto 2006, ki temelji na poročilu gospoda Martina, ki priporoča, da Parlament podeli razrešnico.

Oblikovati je treba enostavnejši in smotrnejši postopek za podelitev razrešnice decentraliziranim organom, katerih število se povečuje (z 8 leta 2000 na 20 leta 2006), in imajo skupni proračun okoli 1 milijarde EUR. Podpiram poziv Komisiji, da vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vsako agencijo, pri čemer ne sme odlašati z zaprtjem neuporabnih agencij.

Podobno je nujna izboljšanja na področju notranjih revizijskih postopkov agencij in pozdravljam možnost ustanovitve medagencijske disciplinske komisije. V zvezi z Evropskim nadzornim organom za GNSS je treba povedati, da je organ od 1. januarja 2007 lastnik vseh opredmetenih in neopredmetenih sredstev programa Galileo, ki bo v celoti financiran iz javnih sredstev in bo zato zelo natančno nadzorovan.