Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2007/0289(CNS)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0200/2008

Predložena besedila :

A6-0200/2008

Razprave :

PV 04/06/2008 - 22
CRE 04/06/2008 - 22

Glasovanja :

PV 05/06/2008 - 6.12
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0252

Razprave
Sreda, 4. junij 2008 - Bruselj Edition JOIzdaja UL

22. Splošni tarifni preferenciali za obdobje od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2011 (razprava)
PV
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo (A6-0200/2008) gospoda Helmutha Markova v imenu odbora za mednarodno trgovino o predlogu Uredbe Sveta o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov v obdobju od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2011 in spremembi uredb (ES) št. 552/97, št. 1933/2006 in uredb Komisije (ES) št. 964/2007 in (ES) št. 1100/2006 (KOM(2007)0857 – C6-0051/2008 – 2007/0289(CNS)).

 
  
MPphoto
 
 

  Neelie Kroes, komisarka. Gospod predsednik, opravičujem se v imenu Petra Mandelsona, ki ne more biti tukaj, da bi s parlamentom razpravljal o uredbi sistema splošnih preferencialov (GSP). Prosil me je naj govorim v njegovem imenu.

Zahvaljujem se za vaše delo in za dragocene pripombe o predlogu za uredbo GSP za obdobje 2009–2011. Komisija meni, da je pomembno, da parlament izrazi svoje mnenje, pri čemer cenimo vaše prizadevanje, da ste preiskali predloge in pripravili mnenje čeprav v zelo kratkem času. Zato se strinjamo z mnenjem in priložnostjo, da sodelujemo z vami in razložimo položaj Komisije.

Shema GSP je pomemben razvojni instrument politike trgovine EU. Zato Komisija ceni priznanje in mnenje, da je GSP Evropske unije najbolj pomembna shema med razvitimi državami in da še naprej omogoča doseganje cilja v zvezi s spodbujanjem razvoja in manjšo revščino v državah v razvoju.

Strinjamo se s ciljem, ki ga je izrazil parlament, da mora shema delovati na stabilen, transparenten in predvidljiv način. Ti vidiki so pomembni za države upravičenke, ker njim in nosilcem dejavnosti znotraj EU zagotavlja trdnejšo podlago za njihove lastne odločitve glede trgovine in naložbenih priložnosti.

Komisija meni, da vsi trije deli sheme, standardni GSP za vse upravičenke „GSP Plus“ za tiste države, ki se obvežejo v smislu zavezanosti mednarodnim standardom za dobro vodenje in trajnostni razvoj, in pobuda Vse, razen orožja za najmanj razvite države, dobro delujejo in v skladu s splošnimi usmeritvami politik, katere so uvedli za obdobje 2006–2015. Zato je osnovni pristop, ki podpira predlagano uredbo za obdobje 2009–2011, eden od stalnosti vsebine združen z nekaj tehničnimi posodobitvami.

Aktivno sodelujemo z državami članicami v Svetu za sporazum o končnih uredbah. Predsedstvo je določilo, da je to treba doseči pred koncem junija. Komisija to podpira, ker je čim prejšnja odločitev pomembna, da zagotovimo, da imajo države upravičenke in vse ostale zainteresirane strani, vključno z nosilci dejavnosti, zadovoljivo obvestilo o spremembah, do katerih mora priti v naslednjem januarju.

Še en pomemben razlog za čim prejšnjo odločitev je ta, da bodo vse tiste države, ki želijo sprejeti program „GSP Plus“, morale to storiti do konca oktobra in takoj ko bo to možno, potrebujejo potrditev bistvenih kriterijev in postopka, katerega morajo upoštevati.

Opažam, da se nekatere pripombe parlamenta in predlogi nanašajo na vprašanja, ki sežejo izven področja te uredbe, čeprav so pomembna vprašanja z vidika razvoja.

Reforma preferencialnih pravil ES o poreklu vključno za namen GSP, se bo nadaljevala v ločeni izvršbi, ki jo vodi komisar Kovács.

Številne pripombe prav tako zadevajo potrebo, da se državam v razvoju omogoči dostop do zadostne in kakovostne pomoči pri trgovini, ki jim bo pomagala oblikovati sposobnost trgovanja in izkoristiti trgovski potencial, da bodo spodbudile svojo gospodarsko rast in trajnostni razvoj. V zvezi s tem je Evropska unija že pokazala svojo močno obvezo in oblikovala trdno podlago za nove izboljšave v strategiji EU oktobra 2007 za pomoč za trgovino.

Končno ponavljam, da zelo cenimo interes, ki ga je za te predloge pokazal parlament.

 
  
MPphoto
 
 

  Helmuth Markov, poročevalec. (DE) Gospod predsednik, komisarka, razvojno sodelovanje in trgovina sta ponavadi najbolj pomembna zunanja faktorja, s katerima prispevamo k razvoju države. Nerecipročni tarifni preferenciali za države v razvoju so pomembni in mednarodno priznani instrumenti, ki jih Evropska unija uporablja že veliko let.

Tri vrste sporazumov so zdaj v veljavi. Najprej splošni sporazum, ki velja za vse države upravičenke.

Poleg tega, spodbudna shema GSP+, ki zagotovi dodatne ugodnosti za države, ki izvajajo določene mednarodne standarde v zvezi s človekovimi in delavskimi pravicami, varstvom okolja, boj proti drogam in z dobrim vodenjem.

Prav tako, posebni sporazum za najmanj razvite države, ki jim teoretično ponudi dostop do notranjega trga EU brez omejitev carin in kvot za „Vse, razen orožja“. Osebno menim, da je povsem pogubno, da še vedno ne obstaja pravno zavezujoča uredba, ki bi prepovedala izvoz orožja iz Evropske unije v te države.

Vsi trgovinski preferenciali po svetu niso uporabni, če nasilni konflikti uničijo temelj delovanja nacionalnega gospodarstva.

Poročilo pred nami vsebuje izboljšave v zvezi s predlogom Komisije o sistemu GSP za obdobje od januarja 2009 do decembra 2011 glede na naslednje točke:

Najprej, izboljšave v uporabi in uspešnosti. To prav tako vključuje skrajšanje predloga spremembe in preizkusnih rokov od obdobij treh do enega leta.

Drugo, oblikovanje pravil za postopek reforme v katero so upravičenke primerno vključene.

Tretje, koherenca z večstranskim okvirjem STO in zato dejansko s cilji kroga pogajanj o razvoju iz Dohe. Med temi, skupaj s potrebno oceno učinka oblikovanja sposobnosti instrumentov za trgovinsko politiko EU, je na prvem mestu dejstvo, da reforma pravil EU o poreklu poteka hkrati, ko začne veljati nova shema GSP, in poleg tega ter predvsem, da se pravila o zahtevah za države upravičenke izboljšujejo. Zato razmišljam na primer o možnosti medregionalne in čezregionalne kumulacije. To pomeni, da proizvod pridelan v postopku regionalne vendar čezmejne proizvodnje ne bo izključen iz GSP zaradi nepomembnih pravil države o poreklu.

Četrto, zagotovilo demokratičnega in parlamentarnega nadzora izvajanja in prilagoditve trenutno veljavne uredbe, če je potrebno. Strinjam se, da Komisija zdaj vključi parlament v postopek posvetovanja, vendar, da bo moral parlament v prihodnosti precej redno sprejemati skupne odločitve v zvezi s temi vprašanji. Iz tega domnevam, da bo Komisija tokrat naše predloge sprememb jemala resno namesto, da bi jih v veliki meri ignorirala, kot na primer samoiniciativno poročilo o reformi pred dvema letoma.

Pripomba o spodbudni shemi GSP+ : Ko ocenjujemo položaj človekovih pravic in dobro vodenje, ne samo v trgovinskih odnosih, menim, da je zelo pomembno, da različne države niso merjene po različnih standardih. Hkrati pa je povsem jasno, da ima lahko prenagljena opustitev trgovinskih preferencialov katastrofalne posledice za prebivalstvo države v razvoju in celo za njihov položaj človekovih pravic.

Odločitev o tem, kako dobro ali slabo se mednarodni sporazumi, podrobno označeni v prilogi trenutne uredbe, dejansko izvajajo in če bi po potrebi morali opustiti preferenciale, moramo zato zelo previdno pretehtati.

Podpiram predlog spremembe 37 predloženega tukaj, ki nas opominja, da se mora vsaka možnost pregledati, da države, ki niso med najmanj razvitimi in niso podpisale kakršnega koli sporazuma o gospodarskem partnerstvu, lahko imajo nov okvir za trgovino, ki ponuja trgovinske preferenciale, ki najmanj ustrezajo tistim iz sporazuma iz Cotonouja.

V zvezi s tem se zahvaljujem vsem poročevalcem v ozadju in odboru za razvoj, in gospodu Kaczmareku tam, za njihovo sodelovanje in voljo do kompromisa. Odbor za mednarodno trgovino je to poročilo sprejel enotno, vključno z vsebinami mnenja odbora za razvoj.

Obstaja obsežen sporazum med Svetom in Komisijo, prav tako smo imeli redne razprave o tem, zato upam, da bo lahko uredba začela veljati pravočasno, kot smo načrtovali, in da ne bo razlik med sedanjimi in novimi preferencialnimi obdobji.

 
  
MPphoto
 
 

  Filip Kaczmarek, pripravljavec mnenja odbora za razvoj. − (PL) Gospod predsednik, mednarodna komisija meni, da je trgovina temeljni faktor razvoja. Bolj aktivno vključevanje držav v razvoju v večstranskih odnosih je zelo pomembna stopnja pri odpravljanju svetovne revščine. Sistem splošnih tarifnih preferencialov zato ne pripomore k razvoju EU trgovine. Prvotno služi temu, da podpira države v razvoju, vključno z najmanj razvitimi državami. Glavni cilji sistema morajo biti manjša revščina in pospešiti trajnostni razvoj ter dobro vodenje v državah v razvoju in izvajanje ciljev novega tisočletja.

Kot pripravljavec mnenja za odbor za razvoj poudarjam, da je poročilo gospoda Markova zelo dobro, in zahvaljujem se poročevalcu in odboru za mednarodno trgovino, da so sprejeli mnenje Komisije o razvoju. Ta dva odbora nista vedno delovala skupaj v taki skladnosti kot je vidno v tem primeru, zato se iskreno zahvaljujem.

Med vprašanji, za katere skupaj menimo, da so najpomembnejša, so: okrepitev vloge parlamenta v sistemu odločanja, procesu odločanja, za večjo transparentnost, pravno varnost in nadzor demokracije; da bi olajšali ustanovitev načela države izvora, da bi optimizirali uporabo preferencialov , na primer z medregionalno kumulacijo, ki bo hkrati spodbujala regionalno sodelovanje v revnejših državah, enakovredno obravnavanje za vse države kot kandidatke za GSP+, ne glede na to, kdaj spoznajo kriterije sistema, in nenazadnje najbolj predirna, celovita in podrobna analiza učinka sistema pred njegovim naslednjim pregledom za obdobje 2013–2014.

Parlament želi izvedeti, kakšni so učinki delovanja sistema. Poznavanje, do katere mere sistem tarifnih preferencialov pomaga omejiti revščino, je ključno.

 
  
MPphoto
 
 

  Godelieve Quisthoudt-Rowohl , v imenu skupine PPE-DE.(DE) Gospod predsednik, namen sistema o katerem razpravljamo je boj proti revščini in zaostalosti. Menim, da so tukaj pomembne tri točke. Najprej, ker je to zdaj nadaljevanje: če se parametri v eni državi spremenijo, mora pri vstopu in izstopu v sistem obstajati prilagodljivost. To pomeni: ali mora država, ki je nekoč bila država upravičenka, vedno ostati država upravičenka? Menim, da to ne velja. Ne smemo pozabiti, da ima EU prav tako dolžnost do svojih državljanov, delavcev in potrošnikov. Ne sme vedno biti enostransko, ampak mora obstajati vzajemna prednost.

Poleg tega, sprejmemo dejstvo, da mora biti Evropski parlament obveščen v naslednjem mandatu. Vendar prav tako želimo oceno tega sistema. Ta ocena mora zagotoviti primerjavo z ostalimi preferencialnimi ukrepi, kot je na primer EPA. Realistično izražamo, da se statistično razlika med bogatimi in revnimi stalno veča, kljub različnim ukrepom EU in kljub ukrepom držav članic. Ali imajo naša dobronamerna prizadevanja še vedno dobre rezultate? To se moramo namenoma vprašati.

Prav tako morajo biti preferencialni ukrepi, kot na primer sistem GSP, o katerem tukaj razpravljamo, povezani z naslednjimi kriteriji. Tukaj potrebujemo določeno striktnost. Najprej, spodbujanje demokracije in pravna država. Drugo, oblikovanje minimalnega okvira v zvezi s socialnimi in okoljskimi standardi v državah upravičenkah. Pri tem želimo zagotoviti pomoč, ki je prav tako jasno izražena v poročilu. Vendar se ne smemo umakniti zaradi naše lastne kredibilnosti.

Na tej točki se zahvaljujem poročevalcu za učinkovito sodelovanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Kader Arif, v imenu skupine PSE. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ko je parlament izrazil svoje mnenje o uporabi GSP za obdobje 2005–2008, Komisija ni vključila svojih predlogov. Danes podpiramo te prednostne naloge in zlasti dejstvo, da mora biti parlament bolj vključen v dodeljevanje in nadzor različnih shem GSP.

Vloga predstavnikov civilne družbe in zlasti socialnih partnerjev se mora prav tako okrepiti. Predstavljajo dragocen vir informacij pri preverjanju, da se izvajajo glavne konvencije, ki upravljajo uporabo GSP+. Ob tej točki me veseli, da bo nova uredba strožja glede odločb dobrega vodenja v zvezi s pravicami delavcev, človekovih pravic in okolja. Unija mora zaupati v svoje vrednote in spodbujati svoje trgovinske partnerje, da njene konvencije izvajajo pravilno in ne le da jih ratificirajo.

Zato prosimo Komisijo, da vključi enega naših predlogov, ki je bistven za nadaljnje spodbudno delovanje GSP+. Zdaj bo morala država, ki ni primerna za GSP+ iz leta 2009, počakati do uvedbe naslednje uredbe v letu 2012, da bo lahko zanj ponovno zaprosila. Želimo si, da bi bilo vsako leto možno predložiti nove prošnje, da bi države v razvoju imele dejansko spodbudo za čim prejšnje izvajanje teh konvencij, da bi koristile ugodnosti GSP+.

Končno vse opominjam, da je treba preoblikovati pravila o poreklu, da bi imeli globalen, poenostavljen in skladen sistem, ki temelji na okrepitvi regionalne integracije, ki ostaja njegova glavna naloga. Izračuni nacionalne dodane vrednosti morajo zato upoštevati določen položaj revnih držav, ki ne morejo koristiti ugodnosti, če so pravila porekla preveč omejevalna. Unija ima z GSP sredstva za pospeševanje dobrega vodenja in ne samo za integracijo držav v razvoju znotraj svetovne trgovine.

Predlogi parlamenta omogočajo napredek na obeh področjih. Upamo, da jih bo Komisija vključila.

 
  
MPphoto
 
 

  Seán Ó Neachtain, v imenu skupine UEN. – (GA) Gospod predsednik, EU prispeva največ finančne pomoči državam tretjega sveta. Vendar države tretjega sveta potrebujejo več kot samo denar. Zelo je pomembno, da se gospodarstvo teh držav razvije in okrepi. Zelo podpiram trgovino med Evropo, Afriko, Karibi in pacifiškimi državami.

Ne strinjam se s pogajanji o svetovni trgovini, ki so potekala v Ženevi. Dogovor o ponudbi ne bo koristil evropskemu kmetijstvu in ne bo pomagal varnosti hrane v Evropi ali dejansko na Irskem. Vendar nismo edini, ki smo nezadovoljni: Amerika je prav tako nezadovoljna. Zgleda, da sta samo dve od 152 držav vključenih v globalno trgovino zadovoljni.

Strinjam se z odločitvijo združenja irskih kmetov, da sprejmejo in podprejo lizbonsko pogodbo. Čez en teden bo na Irskem potekal referendum o Pogodbi. Želimo, da bi Pogodbo odobrili in sprejeli, da bomo bolj odločni in enotni v procesu, ki vključuje nadaljnja svetovna pogajanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Derek Roland Clark, v imenu skupine IND/DEM. – Gospod predsednik, na prvi pogled bi moral glasovati za to poročilo, katerega cilj je zagotoviti pomoč nerazvitim državam. Sistem preferencialov v britanskem Commonwealthu je namreč zelo koristil manj razvitim članicam Commonwealtha, čeprav najbrž ne želite poslušati, kako je zlobna postimperialistična sila dejansko pomagala svojem revnejšim sosedam.

Težava je, da programi EU vedno povzročijo nasproten rezultat od želenega. S skupno ribiško politiko smo želeli ohraniti staleže rib, rezultat pa je dodeljevanje licenc ribiškim flotam EU na podlagi glasovanja v tem parlamentu, da pustošijo morja držav tretjega sveta, ki so jim zaradi tega zdaj odvzeta sredstva za obstoj in se soočajo z revščino in lakoto. Presežek proizvodnje sladkorja se pod ceno izvaža v države tretjega sveta, pri čemer je rešitev zmanjšanje evropske proizvodnje sladkorja in ne njen boljši izkoristek. Tobak slabe kakovosti iz EU, katerega pridelava je naše davkoplačevalce stala 18 milijonov EUR, je bil pod ceno izvožen tja, kjer je povzročil največ škode. Zdaj smo izvedeli, da bo zaslužek namenjen protikadilski kampanji, ne za pomoč državam tretjega sveta.

Programi pomoči EU so klasičen primer uničevanja vsega, kar se doseže. Skupna kmetijska politika omejuje uvoz, s čimer ovira države v razvoju, obenem pa v države tretjega sveta pod ceno izvaža svoje presežke. Revni lokalni kmetje zato propadejo, kar škodi prav tistim državam, ki naj bi jim splošni sistem preferencialov (GSP) koristil. Cene hrane naraščajo tako hitro, da nekdanji voditelj Sovjetske zveze Mihail Gorbačov svari o prehrambeni revoluciji. Medtem EU spodbuja uresničitev cilja v zvezi z biogorivi, ki bo najbolj vplivala na proizvodnjo hrane ravno v državah tretjega sveta.

Ta parlament lahko zato govoriči, da bo program GSP Evropske unije koristil manj razvitim državam, ampak v resnici bodo evropske politike pripomogle le k temu, da bodo revni ostali revni, lačni ostali lačni, manj razviti narodi pa bodo ostali nerazviti.

 
  
MPphoto
 
 

  Daniel Varela Suanzes-Carpegna (PPE-DE). - (ES) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, rada bi ponovno poudarila pomen splošnega sistema preferencialov (GSP) za ekonomski in trgovinski razvoj držav upravičenk.

Zaradi predlogov sprememb Parlamenta je predlog uredbe za obdobje 2009–2011 znatno boljši, saj se ti osredotočajo na možnosti ustvarjanja boljših pogojev za izkoriščanje ugodnosti sistema v državah upravičenkah, na primer z zagotavljanjem tehnične pomoči s strani Evropske unije, ključne za boljše izkoriščanje koristi na področju trgovine v režimu GSP.

Poleg tega je vredno omeniti še možnost, da nekatere države vložijo zahtevo za vključitev v okvir posebne pobude za trajnostni razvoj GSP+, ki je bolj ugodna, ter zlasti dejstvo, da lahko to storijo vsako leto. Vendar menim, da so nekateri predlogi sprememb, sprejeti v odboru za mednarodno trgovino, prekomerni.

Predlog spremembe 8 o možnosti, da so bolj ugodna shema GSP+ in sporazumi „vse razen orožja“ dostopni tudi državam, ki niso končne prejemnice izvoza, lahko škodijo nekaterim državam, ki si resnično zaslužijo biti vključene v te režime. Na splošno bi lahko to povzročilo več zmede pri izvajanju režima GSP in pravil o poreklu. To vprašanje bi moralo biti obravnavano ob naslednji reviziji pravil o poreklu.

Menim, da je treba poudariti tudi pomembnost študij o oceni učinka režima GSP v državah upravičenkah, ki naj jih pripravi Evropska komisija. Vendar menim, da se mora ta študija osredotočiti na vidik trgovine in ne na druga področja, ki jih ta uredba ne zadeva.

Končno želim izpostaviti, da naši predlogi sprememb krepijo vlogo Evropskega parlamenta v procesu izvajanja uredbe, kot je povedal že predsednik odbora gospod Markov. V uredbi je obravnavana vloga Evropskega parlamenta na področju trgovine v prihodnosti, ko bo, tako upam, sprejeta lizbonska pogodba.

 
  
MPphoto
 
 

  Erika Mann (PSE). - Gospod predsednik, dovolite mi le eno kratko pripombo komisarki. Komisarka je pravilno omenila, da je režim GSP+ povezan s trajnostnim razvojem in razvojnimi cilji novega tisočletja, kot je povedal že predsednik odbora za mednarodno trgovino. To je zelo pomembno in dobro se spominjam, da smo v prvi razpravi o tovrstni shemi dejali, da moramo oceniti in spremljati njeno pomembnost za države upravičenke in za nas.

Rada bi vas opozorila zlasti na eno zadevo, ki lahko v prihodnosti postane zapletena, in sicer v zvezi s tistimi državami, ki delujejo v okviru režima, ampak je njihovo okolje zapleteno. Šrilanka bi na primer zelo rada uresničila cilje, a jih zaradi številnih pogojev, o katerih ne bom podrobno govorila, morda ne bo mogla.

Ne trdim, da moramo spremeniti sistem. Komisijo tako kot že kolega Kader Arif pozivam le, da pozorno preuči vsak posamezni primer. Pozivam vas, da se po končani oceni ponovno posvetujete s člani našega odbora in odbora za zunanje zadeve ter nam omogočite lastno oceno in razpravo o omenjeni zadevi.

 
  
MPphoto
 
 

  Christofer Fjellner (PPE-DE). – (SV) Naj najprej povem, da je splošni sistem preferencialov po mojem mnenju zelo dober razvojni instrument, ker jasno povezuje trgovino in razvoj ter daje tarifne koncesije in dostop do evropskih trgov tistim državam, ki se resnično trudijo. Pomembno je, da ga kot sredstvo za razvoj tudi uporabimo.

To je tehnično vprašanje in pomembno je, da ne otežimo zadev tistim, ki najbolj potrebujejo razvojno pomoč, temveč okrepimo razvojno razsežnost pristopa. Menim, da to poročilo tak pristop na veliko načinov omogoča in predlaga pravilno uporabo tega orodja, a ne dovolj.

Govorim na primer o Vietnamu. Vietnam je močno odvisen od ene same skupine izdelkov, tj. čevljev. Nedvomno veste, da ureditev GSP določa prag, in sicer mora država z izvozom ustvariti več kot 50 % vrednosti celotnega uvoza nekega izdelka v Skupnost, da se ji dodeli status upravičenke do režima GSP. Vietnam tega praga 50 % trenutno ne dosega. To je zaradi nas v Evropi, ki smo Vietnam kaznovali zlasti s carinami za uvoz čevljev. Kljub temu je vietnamsko prebivalstvo, še posebej revne ženske, še naprej močno odvisno od izvoza čevljev.

Zato se sprašujem: zakaj ne morejo obdržati svojih preferencialov? Saj gre le za 3,5 %. Ne dajemo jim popolnoma brezcarinskega dostopa, le nekoliko nižje tarife. Poleg tega bomo v prihodnosti z Vietnamom sklenili dogovor o prosti trgovini. Tako se sprašujem: zakaj bi jih zdaj izključili, če jih nameravamo vključiti in sprejeti njihov uvoz v okviru sporazuma o prosti trgovini?

Zato upam, da boste to upoštevali v naslednjem obdobju izvajanja, da ne bo nobena država v kočljivem položaju, v kakršnega smo zdaj v okviru režima GSP postavili Vietnam.

 
  
MPphoto
 
 

  Francisco Assis (PSE).(PT) Splošni sistem preferencialov se je izkazal kot ključni instrument na področju trgovinskih politik za odpravo revščine in spodbujanje napredka v ranljivih državah in regijah z njihovim postopnim vključevanjem v mednarodni sistem trgovanja.

Kot je bilo že rečeno, pozna Evropska unija tri vrste režimov z namenom spodbujanja takega napredka. Večinoma ti veljavni mehanizmi delujejo, vendar bi seveda lahko delovali še bolje, in Evropski parlament mora dejavno sodelovati, da bi se to res zgodilo. To poročilo si v glavnem jasno prizadeva za to.

Predlogi o tako pomembnih temah, kot so reforme in prečiščenje pravil o poreklu, so zelo pomembni v smislu spodbujanja načela združevanja regij, presojanja učinka izidov sedanjih pogajanj v Dohi in pozivanja k zagotavljanju več tehnične podpore najmanj razvitim državam, da lahko v celoti izkoristijo to pomoč.

Vsi ti predlogi vodijo k istemu cilju, tj. da se ustvari instrumente, ki bodo bolj koristili najrevnejšim državam pri uresničevanju njihovega cilja, ki je premagati zaostalost, revščino in absolutno krivico, s katerimi se v nerazvitem svetu še vedno soočajo.

 
  
MPphoto
 
 

  Syed Kamall (PPE-DE). – Gospod predsednik, kot številni kolegi tudi jaz podpiram predloge sprememb, katerih namen je izboljšati predloge Komisije v skladu s predlogi poročevalca. V odboru za zunanjo trgovino lahko to rečemo le redko in le redko lahko rečemo, da smo dosegli takšno soglasje med vsemi stranmi. Predlog poročevalca je namenjen ustvarjanju bolj učinkovitega sistema, ki bolj odgovarja interesom držav upravičenk, oblikovanju pravil za bolj urejen proces reform v skladu z načeli demokratičnega in parlamentarnega nadzora, usklajevanju režima GSP s STO in s pogajanji v Dohi ter izboljšanju preglednosti GSP.

V tem duhu svoje kolege pozivam k podpori medstrankarske svetovne kampanje, ki poziva k pravi trgovini, kateri sopredsedujem z Abdi Abdirahimom Haitharjem iz zakonodajne skupščine Vzhodne Afrike. Zahtevamo pet stvari: ukinimo kmetijske subvencije, ukinimo carine za uvoz kmetijskih pridelkov, liberalizirajmo pravila o poreklu, nehajmo z neposredno proračunsko podporo podpirati nepoštene vlade in se raje osredotočimo na pomoč na področju trgovine, da bomo lahko vlagali v razvoj infrastrukture in podobno, ter spodbudimo države z nizkimi prihodki, da odpravijo medsebojne trgovinske ovire.

Vendar moramo pozvati tudi vlade revnejših držav, da storijo enako. Moralno narobe je, da morajo revni ljudje zaradi vladnih uvoznih carin za hrano in zdravila plačevati več. Res je, da mora EU odpreti svoje trge, vendar to ni dovolj, če druge vlade iz čisto ideoloških razlogov omejujejo dostop do svojih trgov in vzdržujejo visoke cene.

Zato moramo sodelovati pri odpravi trgovinskih carin, ki škodijo revnim. Moramo ukiniti subvencije vladam, ki spodbujajo tiranijo, in vedno podpirati tiste, ki želijo s trudom premagati revščino, saj bodo z našo pomočjo odpravili svetovno lakoto.

 
  
MPphoto
 
 

  Zuzana Roithová (PPE-DE).(CS) Gospod predsednik, danes razpravljamo o spremembi preferenčnih tarifnih stopenj za države v razvoju v naslednjih treh letih. V celoti podpiram zahtevo gospoda Helmuta Markova za večjo prožnost. Predlogi sprememb gospe Quisthoud-Rowohl so pomembni. Evropska komisija mora izdelati dosti bolj podrobno analizo vpliva splošnih tarifnih preferencialov na gospodarstva držav v razvoju ter raziskati njihov vpliv na evropsko gospodarstvo in na stopnjo varstva potrošnikov. Na razvoj v najrevnejših državah ne vpliva le režim GSP, temveč tudi netarifni ukrepi, humanitarna pomoč in na drugi strani sankcije v primeru hudih kršitev človekovih pravic ali mednarodnih sporazumov. Zato potrebujemo resne in podrobne analize o vplivu vseh teh ukrepov na države v razvoju; rezultate teh analiz moramo poznati, še preden spremenimo tarife, saj nam bodo v prihodnosti omogočali več prilagodljivosti. To ne sme biti ločen proces. Spremembe tarif morajo biti usklajene z vsemi ostalimi ukrepi. Pri oblikovanju in izvajanju svoje razvojne politike se moramo tudi bolj usklajevati z ZDA in drugimi državami.

 
  
MPphoto
 
 

  Ewa Tomaszewska (UEN).(PL) Gospod predsednik, če je naš cilj zmanjšanje revščine v državah tretjega sveta in ekonomska integracija, je program tarifnih preferencialov Evropske unije resnično pravi način. Obenem se moramo zavedati, da je ključno zagotavljati največjo preglednost tarifnega sistema.

Zato menim, da je treba spremljati ta proces in ob zaključku vsake faze v tem parlamentu vsakič pregledati rezultate rešitev, ki se v danem trenutku izvajajo.

 
  
MPphoto
 
 

  Neelie Kroes, komisarka. Gospod predsednik, zanimiva vprašanja spoštovanih članov parlamenta so name naredila močan vtis, zlasti ker so skoraj vsa vsebovala konstruktivno kritiko. Vsi člani so vključeni v celoten proces in si prizadevajo prispevati k oblikovanju dobrega predloga.

Zagotavljam vam, da bo Peter Mandelson nedvomno upošteval vaše prispevke in predlogov sprememb ne bo prezrl, temveč jih bo obravnaval resno. Petra kar dobro poznam. Ni človek, ki bi prezrl take predloge in mnenja, vendar rad zadeve presodi z vseh vidikov; njegov namen je pomagati državam v razvoju, zlasti najmanj razvitim, kot je izpostavil gospod Kaczmarek. Vendar je cilj zagotoviti objektivnost in predvidljivost.

Glede na povabilo gospe Mann, da se vrne (verjetno je povabila Petra Mandelsona, čeprav bi se tudi jaz z veseljem še vrnila), sem prepričana, da bo z veseljem še prišel.

Gospod Ó Neachtain je omenil pogovore v okviru STO v Ženevi in sama sem z njimi zadovoljna. Petra Mandelsona mnenje spoštovanega člana ne bo presenetilo. In gospod Kamall nas je pozval, naj si prizadevamo storiti čim več za tiste, ki želijo delati. Za predloge se vam še enkrat zahvaljujem.

Osnutek je v obravnavi v Svetu, kjer bodo države članice razmislile o predlogih sprememb Parlamenta z namenom oblikovanja smernic v zvezi s stabilnostjo režima GSP v obdobju 2005–2015.

Zakaj Komisija noče uvesti znatnih sprememb? Po enem letu delovanja je prezgodaj za dokončne ocene, čeprav bomo to v prihodnosti gotovo naredili.

Glede vprašanj gospodov Kaczmareka in Audyja: končna cilja sheme sta nedvomno izobraževanje in odprava revščine. Obenem EU spodbuja trajnostni razvoj, dobro upravljanje in spoštovanje človekovih pravic ter tudi standarde na področju dela in zlasti otroškega dela.

Glede pomoči: tarifni preferenciali v okviru GSP omogočajo dostop do trgov razvitih držav. Programe pomoči se upravlja v okviru skupne strategije EU Pomoč za trgovino, ki naj bi državam v razvoju med drugim omogočala uživanje ugodnosti režima GSP.

Gospa Mann in gospod Fjellner sta omenila Šrilanko. Trenutno je Šrilanka upravičena do režima GSP+. Nič ne kaže, da v prihodnosti ne bi bila več. Razmere v vsaki državi se presojajo pozorno, pregledno in skladno z določili uredb. Eden od govornikov je zahteval, naj se postopek vlaganja zahtev za uvrstitev v shemo GSP+ izvaja pogosteje kot enkrat na tri leta, zato predlagam, da se dogovorimo za bolj prožen časovni okvir, vendar ne vztrajamo pri tem, da se postopek izvaja enkrat na leto.

Gospa Mann je vprašala, kako se bo presojalo zahteve za vključitev v shemo GSP+. Spremljanje in ugotavljanje skladnosti z zahtevami za upravičenost do preferencialov v režimu GSP+ temeljita na ugotovitvah mehanizmov za spremljanje, določenih pod okriljem ustreznih mednarodnih organizacij, kot so Združeni narodi, Mednarodna organizacija dela in druge agencije, ter monetarnega mehanizma, predvidenega v samih konvencijah, pri čemer te agencije te mehanizme javno objavijo. Tako so zagotovljeni jasni in nepristranski revizijski postopki.

Odgovorim naj še na vprašanje gospoda Arifa o položaju Komisije v državah upravičenkah do režima GSP+ v zvezi z izvajanjem konvencij o človekovih pravicah in z njimi povezanih standardov. Zagotavljam vam, da Komisija pozorno spremlja razvoj sedanjih držav upravičenk do režima GSP+ v zvezi z njihovim izpolnjevanjem obveznosti ustreznih mednarodnih konvencij v zvezi z GSP+.

Omenim naj le primer El Salvadorja (ki je, kot veste, država upravičenka do režima GSP+), glede katerega je Komisija po posvetovanju z državami članicami pred kratkim sprožila raziskavo v zvezi s spoštovanjem obveznosti te države v okviru režima GSP+. Zagotavljam vam, da je pravilno izvajanje trgovinskih režimov ena od prednostnih nalog Komisije. Pozorno spremljamo izvajanje obveznosti v okviru GSP+ v državah upravičenkah, ta vprašanja pa redno obravnavamo tudi v dvostranskih stikih s temi državami.

Glede novih pravil GSP o poreklu in o njihovem prispevku k uresničevanju ciljev režima GSP naj povem: zdaj se o njih razpravlja v okviru splošne široke reforme pravil o poreklu. Za to je pristojen Generalni direktorat za obdavčitev in carinsko unijo, zato ta tema zadeva kolega gospoda Kovácsa. Cilj je oblikovati pravila, ki bodo bolj naklonjena razvoju, in v proces upravljanja vključiti tudi države v razvoju.

Zadnja točka zadeva čevlje v Vietnamu, ki so bili podani kot primer. Izključitev oziroma gradacija, o kateri lahko v primeru vietnamskih izdelkov v okviru oddelka 12 upravičeno govorimo (govorim o obutvi kombinirane nomenklature v okviru predlagane uredbe o GSP v obdobju 2009–2011), pozorno obravnavajo vse pristojne službe Komisije. Komisija je v zvezi s to zadevo v tesnem stiku z Vietnamom z namenom zagotavljanja vse potrebne podpore in strokovnih znanj.

Gradacija oddelka 12 za Vietnam izvira iz tehničnega in objektivnega izvajanja določb GSP in izraža dejstvo, da so uvoženi vietnamski izdelki na trgu Skupnosti bolj konkurenčni. Poleg tega je Vietnamu uspelo zagotoviti bolj raznolik izvoz. To je pozitivno in pomeni, da obutev ne prevladuje več. To je še en pomemben znak večje konkurenčnosti. Predlog Komisije za gradacijo za Vietnam torej temelji na široko zastavljenih ciljih in statističnih analizah, ki se izvajajo za vse države upravičenke do režima GSP+ enako.

 
  
MPphoto
 
 

  Helmuth Markov, poročevalec. (DE) Gospod predsednik, lahko bi dejali, da se vsi strinjamo, da je GSP+ zelo pozitiven sistem. Z veseljem bi vprašal predstavnika Komisije ali gospoda Mandelsona, ki danes ni navzoč, kako bi prepričal andske države, na primer dve državi, ki si zelo želita obdržati GSP, da skleneta sporazume o prosti trgovini, kot del sporazumov o partnerstvu in sodelovanju. Ekvador in Bolivija želita obdržati GSP+. Potem bi lahko sodelovali pri tem. To bi jih res nekam pripeljalo.

Drugo vprašanje je, ali bi morali razvijati GSP+ še naprej v GSP++. Pred nami so povsem novi izzivi. Ukvarjamo se s klimatskimi spremembami in z vedno višjimi cenami hrane. Lahko bi začeli razmišljati, ali bi vključili nove odstavke in nove standarde ocenjevanja. Komisar, veseli me, da ste podali nekaj jasnih izjav v zvezi s Šrilanko, saj se je s to zadevo ukvarjal moj odbor, pri čemer je gospa Mann to zopet odločno izvedla.

Končno se ponovno zahvaljujem vsem, s katerimi sem sodeloval. Uživali smo v dobrem sodelovanju. Menim, da smo naredili majhen korak naprej in da je ta sistem GSP+ dragocen in nujen, kot del trgovinskega sporazuma Evropske unije. Menim tudi, da se nam ni treba vedno osredotočiti samo na sporazume o prosti trgovini.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri.

Pisne izjave (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (PSE), v pisni obliki.(RO) Pakt za stabilnost in rast je bil vse od svoje sklenitve eno izmed glavnih orodij trgovinske in razvojne politike EU. Glavni cilj EU in razvojne politike pakta za stabilnost in rast je zmanjšanje revščine, spodbujanje trajnostnega razvoja in dobro upravljanje, to so načela, ki jih priznavajo mednarodne konvencije in orodja, kot so milenijska deklaracija, deklaracija iz Ria iz leta 1992 in deklaracija mednarodne organizacije za migracije iz leta 1998.

Z izvajanjem pakta za stabilnost in rast iz leta 1971 je EU olajšala mednarodno trgovanje z državami v razvoju in manj razvitimi državami, tako da jim je priskrbela nujno tehnično pomoč za opazovanje mednarodnih konvencij in oblikovanje nujnih institucionalnih in zakonodajnih okvirov, da lahko tako izkoristijo mednarodno trgovanje in pakt za stabilnost in rast. Za države, ki kršijo pogoje za vključevanje na seznam upravičencev, se lahko po uradnem obvestilo in po obvestilo Evropskega parlamenta uporabijo sankcije, s katerimi jim začasno odvzamejo privilegije upravičencev.

Poročilo poudarja pomen postopka javnega posvetovanja, vključitve ciljnih upravičencev in konsolidacije demokratičnega nadzora Evropskega parlamenta.

Ker sta pakt za stabilnost in rast ter seznam upravičenih držav dopolnjena vsako leto, se Svet prosi, da ju pravočasno predloži v potrditev Evropskemu parlamentu, da ni vrzeli v mednarodni trgovini.

Čestitam poročevalcu.

 
Zadnja posodobitev: 4. marec 2009Pravno obvestilo