Predsednik. − Naslednja točka je skupna razprava o naslednjih poročilih:

– A6-0185/2008 Giannija Pitella, v imenu odbora za ekonomske in monetarne zadeve o konkurenci: Preiskava sektorja v zvezi z bančnim poslovanjem s prebivalstvom

2007/2201(INI);

– A6-0187/2008 Othmarja Karasa, v imenu odbora za ekonomske in monetarne zadeve o zeleni knjigi o maloprodajnih finančnih storitvah na enotnem trgu (2007/2287(INI)).

  Gianni Pittella, poročevalec. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zaradi natančne preiskave Evropske komisije smo lahko namenili pozornost togosti, ki je značilna za storitve bančnega poslovanja s prebivalstvom. Tej praksi smo se posvetili skupaj z gospodom Karasom in do zdaj dosegli zelo obširen in dejansko enoten konsenz v pristojnem odboru. Zato se zahvaljujem zlasti komisarki Kroes, ker je bila vedno prisotna za razpravo s parlamentom glede tega občutljivega vprašanja.

Odnos med potrošniki in bankami v Evropi ostaja zapleten zaradi odstopanj, ki so značilna za ta sektor. Vendar je ta odnos zelo pomemben, zato ga moramo z izpostavljanjem neustreznosti in neučinkovitosti, ki odkrijejo glavne težave, in možnimi pristopi za njihovo rešitev, urediti. Kot moje poročilo in poročilo gospoda Karasa navaja, si morajo dejavnosti take vrste predvsem prizadevati za olajšanje mobilnosti potrošnikov, zato da se neposredno prisili banke, da delujejo po višjih standardih učinkovitosti.

Zato v svojem poročilu pozivam, da je postopek zamenjave bank za potrošnike poenostavljen in poceni. Menjava banke je še vedno, v velikih primerih v Evropi, počasen in težaven postopek. Prav tako nasprotujemo kakršnemu koli pogodbenemu navezovanju, ki ni jasno nujno in ki prepreči ali ovira mobilnost potrošnikov. Priporočamo, da evropski bančni sektor izboljša postopke za zaprtje tekočih računov samo v primeru v celoti upravičenih prijav, ki zagotovijo da ta storitev poteka hitro, pri čemer se stroški ne podvojijo.

Pozivamo tudi Komisijo, da z opisno dokumentacijo, ki je določena s postavko stroškov v formatu, ki omogoča lažje primerjave, zagotovi, da banke priskrbijo informacije v zvezi z boljšo kakovostjo, ki je lažje dostopna za stranke. Sam imam tekoči račun na banki in ko opisna dokumentacija prispe domov, jo odvržem, ker ni razumljiva; isto velja za milijone državljanov, ki so taki kot jaz. To ni več sprejemljivo. Gospa Kroes, gospod McCreevy, če banke ne bodo upoštevale teh predlogov, pozivam Evropsko komisijo, da v zvezi s tem predloži zakonodajni predlog.

Prav tako prosim za oceno izvedljivosti evropskega spletnega iskalnika, ki strankam omogoča, da primerjajo storitve, ki jih ponujajo različne spletne strani bank. Znati moramo klikati na računalnik, se povezati z internetom in imeti moramo platformo IT zaradi katere lahko rečemo: to je boljša izbira zame. Danes teh možnosti nimamo na voljo.

Medfranšizne provizije so druga stvar. Glede na mnenje, ki ga ima o tej razpravi Evropska komisija, predlagam: da se enkrat za vselej, z nekakšnimi smernicami, vsa merila za vzpostavitev metode za izračunavanje medfranšiznih provizij, da nosilcem, tako, da se zagotovi primerno in pregledno delovanje sektorja.

Da ne bi presegel štirih minut, bom končal. V zvezi s temi predlogi, za katere upam, da jih bo parlament sprejel jutri, bo Komisija zagotovila takojšnje nadaljevanje, ki je vsaj hitro in natančno.

  Othmar Karas, poročevalec. − (DE) Gospod predsednik, komisarji, gospod Pittella, najprej ponovno poudarjam, da moramo za razpravo o predlogih Komisije, ciljih in zahtevah članov v navedenih dveh poročilih in učinkih teh poročil na državljane Evrope porabiti več časa in razpravljati v večjem številu.

S temi poročili in razpravo s Komisijo spodbujamo večjo okrepitev ponudbe in povpraševanja v sektorju finančnih storitev. Zahvaljujem se gospodu Pitteli, gospodu Schmidtu in gospe Starkevičiűtë za njihovo učinkovito sodelovanje. Širša večina odbora je pokazala, da smo s tesnejšim sodelovanjem oblikovali nadaljnje zahteve.

Kaj želimo? Hočemo nadaljevati z razvojem notranjega trga za maloprodajne finančne storitve in ga preoblikovati v domač trg za vse potrošnike in mala ter srednje velika podjetja. To pravim, čeprav vem, da maloprodajni trg je in bo ostal bolj lokalno kot pa svetovno podjetje. Vendar obstaja velik potencial, ker le 1 % potrošnikov EU kupuje čezmejne finančne storitve z uporabo metod za komuniciranje na daljavo, najmanj 26 % pa znotraj mej.

Kot navajajo poročila Komisije in parlamenta, obstajajo, kljub različnim odgovornostim, neupravičene ovire, kar ne pomeni, da se niso zgodile že v preteklosti. Poudarjam, da se od leta 1988 znotraj Evrope nadaljuje liberalizacija kapitalske transakcije. Uvedba evra je prinesla ugodnosti za potrošnike in gospodarstvo. akcijski načrt finančnih storitev, bela knjiga o politiki finančnih storitev za obdobje 2005–2010 in enotno območje plačil v evru, potrošniki in dobavitelji imajo korist od tega političnega razvoja. Nismo še prišli do konca, vendar se odločno pomikamo v pravo smer.

Obe poročili Komisije, kot verjetno naša, imata šibke točke. Primer take lahko najdemo v zeleni knjigi, ki skoraj izključno navaja le potrošnike. To zadeva notranji maloprodajni trg in tudi mala ter srednje velika podjetja. Poleg tega sami ukrepi za varstvo potrošnika še vedno niso dovolj za spodbujanje katerih koli dobaviteljev, in to vsi vemo, da bi delovali čez mejo. Brez dvoma je šibka točka, ko preiskujemo sektor, dejstvo, da delujemo le z majhno količino podatkov. Predvidevamo, da na podlagi samih cen obstaja potencialni zaseg trga.

Zato v poročilu pozivamo Komisijo, da izvede ustrezno študijo učinka, ki mora vedno ustrezno upoštevati prvotne tržne pogoje; poudarja, da se ocene integracije in konkurence na trgu ter učinkov pobude ne sme izvesti le na podlagi enega kazalnika, ampak na podlagi čim več izmerjenih vrednosti.

Vendar prav tako podpiramo Komisijo pri njenem prizadevanju, da bo podpirala le tiste pobude, ki dokazano prinašajo konkretne zamisli za državljane, so dovolj upravičene z analizami stroškov in koristi ter vključujejo izvajanje rednih študij učinka.

Zdaj bi lahko poudaril še druge šibke točke, vendar se moram omejiti tudi na to, kar smo zlasti poudarili v poročilih. Pomembno sporočilo tega parlamenta je, da jasno prepoznamo sektor decentralizacije. Poleg javnih podjetij z omejeno odgovornostjo potrebujemo hranilnice in zadruge. Potrebujemo čezmejne lokalne voditelje in ne le svetovne. Oni so odgovorni za lokalne storitve, gospodarski razvoj in posamezne regije ter varnost ponudbe. Poleg tega je treba vzpostaviti ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem. Uskladiti moramo tudi formalnosti v zvezi s pridobivanjem licenc in z registracijo. Razni finančni organi nadzorujejo delovanje čezmejnih zavarovalnic in bank. Uskladiti in oblikovati moramo enake zahteve.

Širiti moramo elektronsko poslovanje. Spodbujanje povezav z oddaljenimi podjetji si mora prizadevati za uporabo varnih elektronskih podpisov in reforma direktive o pranju denarja se mora uvesti tam, kjer je potrebna.

Obravnavati je treba druge točke: za večjo konkurenco v sektorju finančnih storitev so pomembni agenti in borzni posredniki. Potrebujemo lažji dostop do registra podatkov o kreditih in registra kreditnih kartic, pri čemer je treba razširiti uredbo o skupinski izjemi, ker menimo da sodelovanje ne ovira konkurenco na tem področju, če so pogoji jasno določeni.

Pozivam Komisijo in kolege poslance, da preučijo to poročilo v celoti in sprejmejo ter podprejo druge obravnave, tj. 44 pojasnil in ukrepov v mojem poročilu.

  Neelie Kroes, komisarka. − Gospod predsednik, z veseljem sem danes tukaj skupaj z vami, da obravnavamo oceno in mnenja Komisije o poročilu gospoda Pitella.

Čestitam gospodu Pitelli in gospodu Karasu za odlično opravljeno delo in parlamentu, da se zanima za to vprašanje.

Strinjamo se z veliko mnenj glede tega vprašanja, kar je odličen začetek. Skupaj s kolegom Charliejem McCreevyjem in generalnim direktoratom za notranji trg in storitve ter svojo službo smo si prizadevali, da bi se več naučili o bančnem poslovanju s prebivalstvom, pri čemer se, kot vi, sprašujemo kaj bi lahko izboljšali. Ker je neumno reči, da je vse pravilno, se sprašujemo kaj bi lahko izboljšali v zvezi s tem vprašanjem.

V preiskavi sektorja nas je presenetil trg sistemov plačilnih kartic, ki znaša 1 350 milijonov EUR na leto. To pomeni 1 350 milijonov EUR letno, kar ni majhen znesek. Prav tako smo pregledali, kako bi izboljšali registre kreditov, koristno ali nekoristno sodelovanje med bankami in provizije bank.

Kot neposreden odgovor zlasti na ključno točko poročila Pitelle lahko povem, da se strinjamo z veliko točk in ne strinjamo z eno. V zvezi z mobilnostjo potrošnikov: zdaj je na potezi sektor. Oblikovati mora kodeks ravnanja, da se bo lahko soočil z zakonodajo, če ne izkoristi te priložnosti in izziva.

Glede informiranja potrošnikov in preglednosti: primerjava cen in razkritje informacij o proizvodih je ključno za potrošnike. Vendar se sektor močno upira predlogom za spremembe, zato menim, da morda ne bo napredka. Kolegica komisarka Kuneva zbira podatke o provizijah bančnega poslovanja s prebivalstvom za enega od njenih nadaljnjih ukrepov v zvezi s pregledi stanja potrošniških trgov. Zagotovo bo lahko ocenila raznolikost in preglednost provizij bank in ustrezno raven ozaveščenosti potrošnikov. To zbiranje podatkov je začetek sprememb.

Glede registrov kredita imam dobre novice. Prvo zasedanje strokovne skupine glede zgodovine kreditov je načrtovano za september 2008, kar bo kmalu. Strokovnjaki morajo predložiti svoja priporočila Komisiji do 1. maja 2009.

Kreditni posredniki, kot so posredniki za hipoteke, so naraščajoč sektor z veliko ranljivimi potrošniki, zato bo študija Komisije o njih zelo zanimiva. Ugotovitve te študije bodo na voljo oktobra 2008.

Generalni direktorat za konkurenco še vedno išče podatke za preiskavo sektorja v zvezi s sodelovanjem med bankami, zato je prezgodaj, da bi na tej stopnji podrobno komentirali to vprašanje.

SEPA ne obstaja dolgo, zato je za njeno celovito delovanje potrebna konkurenca. V zvezi s tem se zlasti strinjam s parlamentom. Menim, da deluje tako dobro kot smo na tej točki to pričakovali.

Področje, kjer zgleda da se ne strinjamo, kot smo omenili prej, je prošnja Komisiji, da predloži smernice o večstranskih medfranšiznih provizijah. Iskreno moram povedati, da nisem prepričana, da bodo te smernice pravilna odločitev na tej stopnji, pri čemer bom na podlagi naših izkušenj to poskušala razložiti.

Poziv za smernice in jasnost Komisije, kot razumem vprašanje poročevalca in njegove skupine, je predvidljivo nadaljevanje iz primera MasterCard. Vendar je ta odločitev v zvezi z MasterCard temeljila le na določenih dejstvih navedenega primera. Če upoštevamo take smernice le na podlagi enega primera, obstaja tveganje, da oblikujemo slabe smernice, ki ne upoštevajo naša prizadevanja za pomoč potrošnikom (to je še ena skupna točka): Vsi, parlament in Komisija, želimo potrošnikom pomagati. En primer ni zadostna podlaga za čudežno rešitev.

Drugi razlog, da smernice morda ne bodo učinkovite, je, da v EU obstajajo sistemi plačilnih kartic, ki zaračunavajo večstranske medfranšizne provizije, in taki, ki jih ne. Odločitev o poslovnem modelu shem kartic in o mehanizmih financiranja bi morali prepustiti samim upravljavcem shem. Komisija namreč ne more predpisati posameznih poslovnih modelov. Stopnja večstranskih medfranšiznih provizij v razvitem sistemu, kot je MasterCard, in stopnja večstranskih medfranšiznih provizij, ki jo želijo uvesti novi ponudniki ob vstopu na konkurenčen trg, nista nujno enaki. V tej fazi je Komisija ocenila le večstranske medfranšizne provizije v sistemih, kot sta Visa in MasterCard. V novem pravnem redu, ki ga določa uredba (ES) 1/2003, morajo strani same presoditi zakonitost svojega obnašanja v skladu s pravili konkurence Evropske skupnosti.

Na svojih spletnih straneh smo objavili različico sklepa o MasterCardu, ki ni zaupna, torej je naše delo pregledno in jasno. Ocena Komisije v zvezi z večstranskimi medfranšiznimi provizijami podjetja MasterCard je lahko vodilo drugim sistemov plačilnih kartic, čeprav je povezana z večstranskimi medfranšiznimi provizijami MasterCarda in ne z vsemi možnimi večstranskimi medfranšiznimi provizijami. Vendar želim pomagati udeležencem na trgu, dokler se ta zadeva ne zaključi. Udeležencem na trgu in vsem zainteresiranim stranem so naše službe na voljo za nadaljnje razprave in so v zvezi s to zadevo s sektorjem sistemov plačilnih kartic dejansko že v tesnem stiku.

Vendar mi dovolite pozitiven zaključek. Komisija je zelo vesela jasne podpore Parlamenta v zvezi z ukrepi za izboljšanje učinkovitosti in delovanja sektorja bančnega poslovanja s prebivalstvom, ki še naprej deluje ločeno v okviru državnih meja posameznih držav članic.

Zavezana sem sodelovanju z vami v zvezi z vprašanjem večstranskih medfranšiznih provizij. Upam, da nam bo v prihodnosti uspelo.

  Charlie McCreevy, komisar. − Gospod predsednik, čestitam odboru za ekonomske in monetarne zadeve, odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov ter zlasti gospodoma Karasu in Schmidtu za pripravo temeljitega in doslednega določila.

Iskreno cenim vašo splošno podporo naši strategiji na področju maloprodajnih finančnih storitev in vaš pomemben prispevek k razpravi o številnih vprašanjih. V dodeljenem času ni mogoče predstaviti naših pogledov v zvezi z vsemi temami, ki jih obravnava to poročilo. Zato se bom osredotočil na dve posebej pomembni vprašanji na področju poslovanja na drobno, tj. naš premislek o regulativnem okolju za produkte malih vlagateljev in naša prizadevanja za mobilnost bančnih računov.

Najprej poglejmo produkte malih vlagateljev. Hvaležen sem za vašo podporo našemu delu, ki poteka z namenom oblikovanja normativne ureditve za prodajo produktov malih vlagateljev, ki zagotavlja stalno visoko raven varstva vlagateljev. Prepričan sem, da lahko konkurenca med produkti malih vlagateljev potrošnikom dejansko koristi. Vendar moramo zagotoviti, da je prodaja vseh naložbenih produktov povezana z visoko stopnjo razkritja informacij o produktih in discipline pri prodaji. Samo tako bodo potrošniki obravnavani pošteno in se bodo lahko odločali na podlagi informacij.

Cenim, da ste v poročilu o teh temah izrazili jasno stališče. Vendar se sam ne odločam, brez da bi bil prepričan, da je sprememba potrebna. Usklajevanje in racionalizacija pravil za razkritje in distribucijo bi bilo drago in moteče. Morda je nekaj razlik med vrstami produktov in distribucijskimi kanali iz objektivnih razlogov potrebnih.

Zato menim, da je prezgodaj govoriti o pomanjkljivosti v obstoječih režimih varstva vlagateljev, zaradi katerih bi bila potrebna nova medsektorska zakonodaja. Letos bom pripravil sporočilo, v katerem bodo predstavljeni prečiščeni rezultati naših raziskav. Opredelili bomo področja, kjer je potrebno nadaljnje delo, da raziščemo dokazane pomanjkljivosti obstoječih ureditev varstva in se jasno soočimo z njimi.

Naj se zdaj posvetim mobilnosti bančnih računov. Bistven del naše strategije v zvezi z maloprodajnimi finančnimi storitvami je vzpostavitev konkurenčnega in učinkovitega trga bančnih računov. Številni potrošniki se stalno soočajo z omejitvami, ko želijo zamenjati ponudnika storitev. Tako stanje se ne sme nadaljevati, zato smo zadovoljni, da ste nas v tej točki podprli.

Cenim vašo zahtevo, naj se pri poslovanju s finančnimi storitvami cilji zelene knjige namensko izpolnjujejo s samourejanjem, da se tako zmanjša potreba po zavezujočih aktih. To izraža našo zavezo iz revizije enotnega trga, da, kjer je to primerno ali zagotavlja zaželen rezultat, namesto zakonodajnih uporabljamo ukrepe samourejanja.

V zvezi s tem smo novembra lani evropski bančni sektor pozvali, da do sredine leta 2008 pripravi evropski kodeks ravnanja. Ta kodeks mora vsebovati celovito storitev zamenjave, ki se bo dala na voljo potrošnikom v vsaki državi članici EU in bo olajšala postopek zamenjave enega bančnega računa z drugim. Bančni industriji ni treba začeti z nič. Raje naj upoštevajo obstoječe najboljše prakse v nekaterih državah članicah.

Končno bo priprava visoko kakovostnega kodeksa ravnanja ključni dokaz o prednostih samourejanja. Moram biti jasen: če kodeks ne izpolni pričakovanj Komisije, bo treba razmisliti o nadomestnih možnostih, na primer o zakonodajni pobudi.

  Zuzana Roithová , v imenu skupine PPE-DE. – (CS) Gospod predsednik, pozdravljam poročilo kolega Karasa, ki obravnava zelo pomembno temo, tj. preprost dostop do bančnih storitev za vse državljane in podjetja v Evropski uniji. Zaradi tega se bo odprl oziroma dokončno oblikoval enotni trg. Vendar vas želim opozoriti na zelo resen problem visokih bančnih provizij v številnih državah članicah. V nekaterih od teh držav, med katerimi je tudi moja država Češka republika, so lahko te bančne provizije smešno visoke. Zaradi tega je potrebna tuja konkurenca. Višje provizije kot v Češki republiki imajo le še na Poljskem. Po drugi strani so bančne storitve cenejše na primer na Nizozemskem ali v Avstriji.

Možnost, da hitro spremenita te razmere (tudi v zvezi z neverjetno visokimi provizijami za izdajanje kreditnih kartic), imata Komisija in Parlament. Z odpravo ovir na področju čezmejnega elektronskega bančništva bi se izboljšal položaj potrošnikov in podjetij, ki bi jim koristila zdrava ekonomska konkurenca. Poleg tega, da je treba znižati bančne provizije in zagotoviti njihovo preglednost, bo treba tudi izboljšati kakovost bančnih storitev in nadgraditi finančno znanje potrošnikov ter malih in srednje velikih podjetij. Nenazadnje bo morala biti Evropska unija pozorna tudi na ureditev t. i. mikrokreditov, ki lahko spodbudijo elektronsko in druge oblike trgovanja. Gospe in gospodje, to je odvisno od nas.

  Antolín Sánchez Presedo, v imenu skupine PSE. – (ES) Gospod predsednik, komisarka Kroes, komisar McCreevy, gospe in gospodje, bančno poslovanje s prebivalstvom ima ključno vlogo v vsakdanjem življenju družin in velike večine evropskih podjetij. Ima velik gospodarski pomen, ustvarja približno 2 % BDP Skupnosti, zagotavlja več kot 3 milijone delovnih mest in predstavlja največji bančni sektor, v katerem se ustvarja več kot 50 % skupnih prihodkov EU.

Dokaz pomembnosti tega sektorja je dejstvo, da predstavljajo hipoteke kot ena značilnih storitev tega sektorja finančno tveganje, ki ga sprejema največ evropskih državljanov in ki predstavlja izjemnih 50 % plačil v BDP Evropske unije, ter da predstavljajo investicijski skladi 4–24 % domačih prihrankov držav članic.

Kljub napredku v zvezi s pravnim urejanjem sektorja in izboljšavam zaradi uvedbe evra združevanje trgov finančnih storitev Skupnosti in spodbujanje konkurenčnosti v sektorju nista v celoti dosežena.

Le 1 % potrošnikov v Evropski uniji kupuje čezmejne finančne storitve, med cenami različnih institucij obstajajo znatne razlike v ceni, možnosti izbire so omejene, še vedno obstajajo strukturne ovire, zaradi katerih je težko izvajati storitve in zagotavljati njihovo pravilno delovanje med različnimi državami. Ravni donosnosti bančnega poslovanja s prebivalstvom so zelo različne, pri čemer so nadpovprečno visoke v nordijskih državah, Španiji in na Irskem.

Vsi ti problemi so v poročilih dokaj uravnoteženo obravnavani. Čestitam poročevalcema gospodu Karasu in gospodu Pittelli ter sem zadovoljen, da so v poročilo končno vključeni vidiki, kot so upoštevanje osrednje vloge, ki jo imajo banke, ki poslujejo s prebivalstvom, pri ustreznem podajanju pogojev monetarne politike na trg, priznavanje bistvene vrednosti raznolikosti pravnih modelov in poslovnih ciljev bank, hranilnic in zadružnih bank za sektor bančnega poslovanja s prebivalstvom, obstoja okolja, ki spodbuja konkurenčnost med neodvisnimi entitetami, ter potrebe po ustreznem okviru urejanja za delovanje posrednikov finančnih storitev in zagotavljanje več primerljivosti med finančnimi proizvodi.

Z izboljšanjem delovanja tega bančnega sektorja bo zagotovljeno več učinkovitosti, omogočen bo razvoj v vseh evropskih regijah, olajšan dostop do finančnih storitev in zagotovljena večja skladnost z zahtevami glede pokritosti za naše državljane.

  Margarita Starkevičiūtė, v imenu skupine ALDE. – (LT) Glavna točka v današnji razpravi je vprašanje, kaj je treba storiti, da bodo lahko državljani EU v celoti izkoriščali prednosti enotnega trga v finančnem sektorju, ki je preveč razdrobljen. Kako lahko rešimo ta problem? Obstajajo tri možnosti. Lahko spodbujamo mobilnost potrošnikov. Kako je to mogoče doseči? Treba je standardizirati informacije v zvezi s ceno teh produktov majhnih vlagateljev, ki so na voljo, in zagotoviti njihovo preglednost, zaradi česar bo lahko potrošnik med njimi izbiral z uporabo določenih metod; gospod Pittella je predlagal recimo uporabo spletnega iskalnika. Ne strinjamo se, da je nujno standardizirati vse produkte, ker morajo ti izražati družbene in kulturne razlike v različnih državah. Zato je treba standardizacijo jasno opredeliti. Poleg tega bi potrošnikom omogočili odprtje bančnih računov v drugih državah. Zaradi obstoja schengenskega območja, v katerem se lahko vsak brez težav giba v različnih državah, pridobivanje osebnih podatkov ni več problem. Vendar imajo banke pri odpiranju računov za državljane drugih držav težave. Po mojem mnenju je to v dobi informacijske tehnologije nesprejemljivo. Menim, da zaradi velikega števila majhnih bank in težav pri usklajevanju njihovih dejavnosti teh težav ni mogoče rešiti samo z medsebojnim usklajevanjem. Ali lahko Komisija pripravi kakšno pobudo v zvezi s tem?

Druga možnost je, da se spodbuja mobilnost ponudnikov s tem, da se jim omogoči opravljanje storitev prek svetovnega spleta ali z uporabo besedilnih sporočil. Na vsak način je treba upravljanje finančnih dejavnosti urediti vnaprej, pri čemer mora biti jasno opredeljeno, kdo je odgovoren v primeru težav. Končno naj komisarki Kroes povem, da od Komisije pričakujemo pregledno delovanje. V zvezi s stroški plačilnih kartic so pred vašim predlogom uvedli nove stroške. Potrošniki v trgovinah se povečanih stroškov morda niti ne zavedajo, ker se banke prilagajajo novim zahtevam. Informacije o stroških plačilnih kartic morajo biti morda objavljene bolj pogosto in v večjem obsegu, da jih bodo lahko potrošniki primerjali med seboj in bodo bolj usposobljeni za poslovanje z bankami.

  Roberto Fiore (NI). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v Parlamentu nedvomno obstaja volja za usklajevanje evropskega bančništva. Vendar menim, da družine ter mala in srednje velika podjetja, še posebej v moji državi Italiji, skrbijo zlasti nekatere prakse, ki jih javnost trenutno odločno in v temeljito pregleduje.

Govorim na primer o najvišjih provizijah za prekoračitev limita in obrestnih obrestih. Tem praksam nasprotujeta ustavno in vrhovno sodišče. Zato ne razumem, kako lahko ljudje govorijo o preglednosti provizij in načina plačevanja provizij, če v državah, kot je Italija, med bankami in pravnimi organi še vedno obstajajo taka resna razhajanja.

Enako velja za prožnost posojil. Trenutno obstaja zaskrbljenost zaradi dejstva, da se več sto ali tisoč družin sooča z resnimi problemi v zvezi s prožnostjo posojil. Zato menim, da bi moral Parlament predvsem uskladiti nacionalne bančne sisteme z vidika pravičnejših meril.

  Harald Ettl (PSE). – (DE) Gospod predsednik, poročili gospoda Karasa in gospoda Pittella kažeta, da je treba za potrošnike v sektorju maloprodajnih finančnih storitev, na primer bančnih računov, posojil in zavarovalništva, še veliko narediti. Bank, ki ustvarijo z majhnimi bančnimi posli do 50 % svojega obsega poslovanja, mobilnost strank ne zanima več in tudi pregledno primerjanje standardov jih na žalost zanima le še v določeni meri. Mobilnost potrošnikov in spodbujanje konkurence sta vse manj odvisna tudi od tega v osnovi dobrega, čeprav pogosto narobe razumljenega odnosa zaupanja med bankami in njihovimi strankami.

Zato je lahko konkurenca prilagojena predvsem poučenim in dobro informiranim potrošnikom. Končno smo v proračun EU vključili tudi postavko za spodbujanje strokovnega znanja o finančnem trgu v potrošniških organizacijah ter malih in srednje velikih podjetjih. Rad bi vas samo opomnil o tem.

Poleg tega odpravljanje ovir ne sme ogroziti ravni varstva potrošnikov. Zahteva za skupno pravno pomoč v čezmejnih tožbah v zvezi s finančnimi produkti, ki so jo oblikovali v odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov, ustrezno utrjuje pogoje pravičnega trga. Vendar je treba na splošno nove finančne produkte na trg uvrstiti objektivno in korektno.

Komisija naj ureditvene zahteve za dobavo in organizacijo primerljivih maloprodajnih produktov in informacije o njih utrdi v vseh pravnih določbah na področju finančnega trga. Načelo najboljšega nasveta iz direktive MiFID mora veljati posebej tudi za življenjska zavarovanja, vezana na enote investicijskih skladov, in druge proizvode dolgoročnega varčevanja. Delovati moramo tako, da pomagamo potrošniku, stranki, s čimer se ustvarja rastoč trg.

  Wolf Klinz, (ALDE). - (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej se želim zahvaliti gospodu Pittelli in gospodu Karasu za njuni poročili. Strinjam se z njunim zaključkom, ki je izražen v besedilih obeh poročil, da morajo biti bančne storitve dostopne vsem državljanom EU. Vendar mi dovolite tri pripombe.

V zvezi z mobilnostjo potrošnikov drži, da je naš cilj zagotoviti, da ima na rastočem in v celoti delujočem enotnem trgu vsak potrošnik tudi dostop do čezmejnih bančnih storitev. Vendar so s to pravico povezane tudi obveznosti. Zato sem nekoliko previden v zvezi z zahtevo, da v primeru, ko stranka obvesti svojo banko, da želi zamenjati banko, pa ne pridobi pravočasno podrobnih podatkov o svojem novem bančnem računu, tveganje nosi banka, katero zapušča. To ni prav. Stranke morajo biti odgovorne za lastna dejanja in morajo tudi to odgovornost, povezano s pravicami, prevzeti same. Ne smemo se igrati s tistimi, ki jamčijo za stranke vsakič, ko so te same odgovorne za neugoden položaj, v katerem so.

Druga pripomba zadeva informiranje strank. Glede tega se moram strinjati s prejšnjim govornikom gospodom Ettlom. To moramo še večkrat ponoviti v primeru primerljivih proizvodov, ki tekmujejo s takimi, ki niso enako pregledni, ker zanje veljajo drugačne obveznosti v zvezi z informiranjem. To ni prav. Strinjam se, da je treba stranke informirati, vendar hkrati strank ne smemo obremenjevati s preveč informacij. Stranke za sprejemanje samostojnih odgovornih odločitev potrebujejo informacije, vendar je pri tem bolj kot količina pomembna kakovost teh informacij.

Končno se vrnimo k bančnim strukturam. Strinjam se z gospodom Karasom, da imamo v posameznih državah članicah dejansko različne bančne strukture, ki so se razvile v preteklosti. V eni državi so le tri zasebne banke, v drugih so tudi hranilnice, kreditne zadruge, državne banke in podobno. Naša naloga ni preurediti bančne skupnosti. To morajo narediti države članice, če še niso začele. Vendar naša naloga tudi ni ohranjanje tradicije. Menim, da mora trg odločiti, ali naj se strukture ohranijo v sedanji obliki ali naj se spremenijo. Kakšne storitve in kakšne proizvode bodo ponudili svojim strankam, morajo odločiti posamezni udeleženci na trgu; o tem ne smemo odločati mi.

  Mairead McGuinness (PPE-DE). - Gospod predsednik, na kratko bom komentirala nekatera točke te razprave.

Vprašanje o izobraževanju potrošnika je zelo pomembno. Potrošniki morajo razumeti finančne storitve, pri čemer so še posebej pomembni mladi, ki uporabljajo kreditne kartice, kot da bojo kmalu iz mode.

Tisti, ki smo bili prepričani, da smo dovolj izobraženi, smo bili dovzetni za nenavadno finančno nesrečo. Kdo vse je nasedel zelo ugodnim hipotekarnim kreditom, ki so bili zavarovani preko življenjskega zavarovanja? Jaz sem bila zagotovo med njimi. Tako lahko vidimo, da potrošniki kljub izobrazbi in znanju ne razumemo vsega ter kupujemo napačne produkte.

Ne vem, kako dolgo bo Komisija še preverjala kodekse ravnanja preden jih sprejme. Nisem navdušena nad novimi nepotrebnimi zakoni, toda včasih potrebujemo učinkovitejšo zakonodajo za potrošnike. Pri nas imamo posojilno krizo, ker je irski bančni sistem dopuščal posojila pri 100 % hipoteki, zdaj pa se zaradi omejitev financ dogaja ravno nasprotno. To je vprašanje, ki vpliva na nas vse in upam, da bo ta razprava prispevala k boljšim finančnim storitvam za evropske potrošnike.

  Neelie Kroes, komisarka. − Gospod predsednik, ponovno se zahvaljujem poslancem za njihovo delo v zvezi s tem vprašanjem. Kot je že bilo povedano, potrebujemo transparentnost in jasen pregled vsega, kar vpliva na potrošnika. Kvaliteta je pomembnejša od kvantitete, ampak včasih potrebujemo malo kvantitete, da dosežemo kvaliteto.

Komisija se strinja z vašo jasno podporo v zvezi z novimi ukrepi. Zavedamo se, da moramo izboljšati učinkovitost, pri čemer moramo izboljšati delovanje sektorja za bančno poslovanje s prebivalstvom, ki je nacionalno razdrobljen. To ni v skladu z enotnim trgom, za katerega si prizadevamo. Zato je sektor za bančno poslovanje s prebivalstvom, ki je odprt za vse, ključnega pomena za vse potrošnike in za celotno gospodarstvo. Poročilo Parlamenta prikazuje, kako pomembno je to področje.

Gospa Roithová je omenila, da ne prihaja samo v njeni državi do visokih provizij, ki so posledica razdrobljenega trga z malo akterji. Razmere, ki smo jih izpostavili pri poročilu o preiskavi sektorja in sem jih izpostavila, so jasne.

Menimo in pričakujemo, da bodo mnoge tovrstne težave odpravljene z uvedbo enotnega evropskega plačilnega območja (SEPA), ker bo to omogočilo čezmejno konkurenco, saj prav to potrebujemo. To je tržno usmerjen pristop, ki bi moral biti učinkovit. Zato podpiramo to pobudo in sodelujemo s sektorjem, da bo lahko SEPA doseglo svoje cilje. Strinjam se z izjavo gospoda Sánchez Preseda, da je spodbujanje konkurence ključno za ta celoten pristop, saj lahko brez konkurence banke počnejo, kar hočejo.

V zvezi z dejanskimi stroški plačilnih kartic, o čemer je spraševala gospa Starkevičiűtë, se strinjamo z gospodom poslancem, da potrebujemo na trgu več preglednosti. Naklonjenost konkurenci pomeni, da moramo vedeti, kaj se dogaja na trgu, pri čemer je dejstvo, da ni bilo jasno, kaj bi potrošniki s tem pridobili, eden izmed razlogov za prepoved medfranšiznih provizij za MasterCard, kar je bilo zelo jasno. Naš cilj je ugotoviti, od katerih provizij imajo potrošniki jasno in dokazljivo korist.

Strinjam se z gospodom Klinzem, da so te pravice vedno kombinirane z odgovornostjo potrošnikov in bank ter vseh, ki sodelujejo pri tem. Potrebujemo večjo preglednost, vedeti moramo, kaj izbiramo. Upam, da spremembe na trgu vodijo v to smer.

  Charlie McCreevy, komisar. − Gospod predsednik, kot sem že omenil, so ta poročila odlična. So natančna in dosledna ter bodo veliko prispevala k našemu nadaljnjemu delu v zvezi z maloprodajnimi in finančnimi storitvami.

Razumem željo nekaterih, da bi morali hitreje obravnavati nekatere pobude, ampak hitrost ni vedno sorazmerna s kakovostjo. Držimo se načel za boljšo pripravo zakonodaje, vključno s temeljitimi ocenami učinkov. Nekatere naše pobude, kot je na primer pobuda o bančnih računih, so v postopku že več let in bodo letos zaključene. Druge, kot je na primer projekt o malih vlagateljih, je novejši in bo zahteval več dela, preden bomo dosegli trdne sklepe.

Gospa Roithová je omenila spremembe v zvezi z bankami, pri čemer se je tudi moja kolegica Neelie Kroes ukvarjala s tem vprašanjem. Poudarjam, da ne moramo urejati področja zaračunavanja stroškov, ampak potrebujemo dejansko konkurenco in možnost, da lahko potrošniki enostavno menjajo ponudnika, s katerim niso zadovoljni. Seveda jim želimo to menjavo olajšati in poskrbeti, da bo na trgu dovolj velika izbira ponudnikov. Samo to bo zmanjšalo stroške. Gospa Margarita Starkevičiűtë je izpostavila kar nekaj vprašanj. Zapisal sem si njene predloge in v zvezi z njimi bomo ukrepali po najboljših močeh. Gospod Ettl je govoril o bankah, ki poslujejo s prebivalstvom. V zeleni knjigi, ki smo jo izdali, je to vprašanje natančno obravnavano.

Ponavadi se strinjam s svojim prijateljem gospodom Wolfom Klinzem, tokrat pa sem opazil, da se mu možnost menjave bančnih računov ne zdi pomembna, razen če sem ga narobe razumel. Potrošnikom želimo omogočiti, da bodo lahko preprosto menjali bančni račun v državah članicah. Poudaril bi, da to ni prav velika znanost. Druge države članice so brez težav sprejele kodekse ravnanja. Bančnemu sektorju smo dali možnost, da lahko sam ureja to področje. Nekatere sem srečal. Nekateri imajo veliko izgovorov, zakaj se tega ne da narediti, toda zagotavljam jim, da se ne ukvarjamo z astrofiziko. To je zelo preprosto in obenem priložnost, da dokažejo, da je samourejanje najboljši način. Kot sem že omenil, obstajajo tudi drugi načini, če tega ne bomo sprejeli.

Se pa strinjam z drugo točko gospoda Klinza o strukturi bank v različnih državah članicah. V vsaki državi članici so različne strukture bank, zato jih lahko vsak članica sama organizira. Država članica lahko strukture bank organizira, kakor koli želi, vendar morajo biti v skladu s Pogodbo, če želijo biti del prostega trga, kar lahko včasih vodi v konflikt Ampak organizacija strukture bank v državi članici je zgolj vprašanje zadevne države članice.

Strinjam se z gospo McGuinness v zvezi s kodeksi ravnanja. Omenila je kredite, ki so bili zavarovani z življenjskim zavarovanjem. Sam temu nisem bil nikoli naklonjen, toda čez čas sem si tudi jaz to omislil. Bil sem med tistimi, ki so imeli srečo. Izstopil sem na koncu obdobja z dobičkom, ki je presenetil mene in druge, glede na moje prejšnje prepričanje o tem.

Vendar menim, da ne moremo nikogar kriviti, kaj se je zgodilo s temi krediti. Takrat je bilo to moderno. Vsi so verjeli, da je to pravi način, pri čemer je bilo takrat zelo veliko agresivne prodaje. Menim, da bi morali kodeksi ravnanja ali katera koli organizacija za zaščito potrošnika poskrbeti, da bi potrošnik poznal vse pasti. Vedno pravim ljudem, ki se ukvarjajo s podjetništvom, pa naj gre za velike ali male posle, da kadar so stvari videti preveč dobro, so preveč dobre in tega se moramo zavedati tudi kot potrošniki.

  Gianni Pittella, poročevalec. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zahvaljujem se vsem, ki so govorili in še enkrat se zahvaljujem komisarjem in gospodu Karasu.

Na hitro bom povedal nekaj besed o medfranšiznih provizijah. Moj predlog za smernice temelji na prepričanju, da je medfranšizna provizija koristna za razvoj in učinkovitost instrumentov plačila, v zvezi s čim se z gospo Kroes ne strinjava. Če ne bi bilo medfranšiznih provizij, obstaja tveganje, da bodo potrošniki morali kriti stroške.

Naj preidem k vprašanju v zvezi z najboljšim pristopom pri urejanju finančnih trgov, pri čemer menim, da so slabo urejeni finančni trgi in pogosto neučinkovito samourejanje, ki ga izvajajo bančni sektor, dejavniki, katerih negativen učinek lahko vidimo v sedanji finančni krizi, kar sem že velikokrat omenil komisarju McCreevyju.

Meni, da bi bilo napačno prepričanje, da se lahko primerno povezovanje finančnega sektorja za poslovanje s prebivalstvom zaključi le s samourejanjem bančnega sektorja. Produkti poslovanja s prebivalstvom na finančnem trgu bodo lahko pravilno povezani, ko bo dosežena in zagotovljena tista stopnja uskladitve, ki jo imajo za cilj predpisi o varstvu potrošnikov. Najboljša pot do tega je zakonodajna pobuda Komisije.

  Othmar Karas, poročevalec. − (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ponovno se zahvaljujem vsem, ki so sodelovali, pri čemer prosim Komisijo, naj vključi celotne predloge Parlamenta v svoje zakonodajne razprave.

Sledi namig. Svojim kolegom bi rad sporočam, da se o poročilu o izobraževanju potrošnikov v sektorju finančnih storitev, o čemer smo danes veliko govorili, razpravlja v Parlamentu in se bo tudi avgusta na plenarnem zasedanju.

Pozabiti ne smemo tudi, da so različni davčni sistemi v državah članicah velika ovira za zagotovitev čezmejnih finančnih storitev in da to tudi ustvarja nizko interoperabilnost, zlasti kjer finančne produkte spodbujajo zaradi davčnih namenov. Poleg tega pozivam sektor in banke, da izvajajo samourejanje, da bodo opravile predhodno delo za dosego ciljev iz te zelene knjige. V zvezi z vprašanjem o standardizaciji in raznolikosti produktov, se strinjamo s standardizacijo, dokler ne ogroža raznolikosti produktov.

V zvezi z bančnimi stroški, ki jih je omenila gospa Roithová, se je Komisija že obrnila na SEPA.

Vendar obstaja veliko drugih ovir, na primer, da državljani ne morejo pravic, ki zanje veljajo v njihovi državi, prenesti v drugo državo, in ovira, ki preprečuje odprtje računa brez stalnega prebivališča v določeni državi. Poleg tega elektronsko poslovanje ni dodelano, pri čemer čezmejni prenos denarja sicer deluje, ampak težave, ki jih moramo odpraviti, se pojavijo pri odprtju računa in pri drugih pravicah. Čaka nas še veliko dela, preden bomo oblikovali predloge. Prišli bomo do rezultatov in še naprej bomo dosledno delali.

  Predsednik. − Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri.

Pisna izjava (člen 142)

  Zita Pleštinská (PPE-DE), v pisni obliki. – (SK) povezan finančni trg, ki dobro deluje, je nujen predpogoj za uresničitev lizbonske pogodbe. Banke imajo ključno vlogo pri posredovanju pogojev monetarne politike, zlasti malim in srednje velikim podjetjem ter potrošnikom. Čeprav bi veliko strank zanimale čezmejne finančne storitve, spremlja odprtje računa v banki države članice toliko birokracije, da si stranka pogosto premisli.

Evropski bančni sektor mora izboljšati in poenostaviti postopke za zaprtje računa. Obračun poslovanja je še vedno zelo zapleten in veliko potrošnikov ga ne razume. Celovitost finančnih produktov potrošniku oteži sprejemanje odločitev na podlagi informacij. Potrošniki so tudi obremenjeni z nesorazmerno visokimi bančnimi provizijami za storitve in za izdajo kreditnih kartic.

Menim, da bi EU morala zagotoviti večjo konkurenčnost bančnega sektorja in se manj ukvarjati z urejanjem bančnih provizij. Obveščeni potrošniki so temeljni sestavni del gospodarske konkurence med bankami.

Menim, da imajo potrošniške organizacije pomembno vlogo, saj lahko opredelijo, katere informacije so pomembne, da se lahko potrošniki pravilno odločijo v zvezi z bančnimi produkti. Lahko usklajujejo programe finančnega izobraževanja, katerih cilj je večje znanje potrošnikov v zvezi z upravljanjem njihovega denarja. Tudi pomagajo ranljivim potrošnikom.

Menim, da bo napočil čas, ko se potrošniške organizacije v EU ne bodo borile za obstoj. Ko bodo postale odgovorne za potrošniško politiko, bodo razumele, kako pomembne so finance.

  Katrin Saks (PSE), v pisni obliki. – Komisija v zeleni knjigi ponuja tri strategije o maloprodajnih finančnih storitvah za spodbujanje povezovanja maloprodajnih trgov v finančnih storitvah, in sicer nižje cene in več izbire, usposabljanje potrošnikov ter večjo zaščito potrošnikov.

Poudarila bi usposabljanje potrošnikov, saj je potrebno povečati raven finančne izobraženosti. Pri nedavni obravnavi izobraževanja potrošnikov smo videli veliko praktičnih primerov finančnega izobraževanja potrošnikov. Več truda je potrebno vložiti v sodelovanje pri razvoju najboljše prakse na tem področju med vsemi državami članicami, zlati s poudarkom na novih državah članicah.

V zvezi z izbiro potrošnika, je jasno, da mora imeti potrošnik, ki želi menjati ponudnika finančnih storitev, možnost, da to stori s čim manjšimi stroški in pravnimi ovirami.

Ni dovolj, da potrošnik dobi največ možnih informacij. Preveč informacij ima ravno nasproten učinek. Seveda pa je potrebno potrošniku posredovati dovolj informacij, da bo lahko sprejel ozaveščeno odločitev.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE), v pisni obliki. – (RO) V skladu s Pittellovim poročilom je sektor nadziral in preučeval konkurenčnost v zvezi s plačilnimi sistemi, vključno s kartičnimi sistemi, kreditnimi institucijami, sodelovanjem med bankami, cenovno politiko in politiko poravnave bančnih plačil. Pregled kaže, da je velika razlika med provizijami za bančne kartice. Tako je bilo ugotovljeno, da ima večina nacionalnih mrež z bančnimi plačilnimi karticami znatno nižje medbančne provizije kot mednarodne mreže, pri čemer banke v večini držav članic odobri hipotekarne kredite, kredite za fizične osebe in posojila za mala in srednje velika podjetja le, če ima stranka pri njih odprt tekoči račun.

Ponavadi stranka nima enakih možnosti za pogajanja, ko sklepa pogodbeno razmerje z banko, v kateri želi postati stranka. Stranka podpiše pogodbo, ki je vedno ne prebere, in tudi če bi jo, bi predlagal spremembe, kar pa ni možno. Tako menim, da morajo pristojni upravni organi nadzirati vsebino pogodb, ki jih banke ponujajo strankam, da zaščitijo stranke in banke. Menim, da mora banka stranki, ki odpre račun, najprej obvezno predstaviti pregled stroškov v zvezi s tekočim računom.

PREDSEDUJOČA: Diana WALLIS
Podpredsednica