Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2007/0198(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A6-0228/2008

Razprave :

PV 17/06/2008 - 11
CRE 17/06/2008 - 11

Glasovanja :

PV 18/06/2008 - 6.2
CRE 18/06/2008 - 6.2
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0295

Razprave
Sreda, 18. junij 2008 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

7. Obrazložitev glasovanja
PV
  

Ustne obrazložitve glasovanja

 
  
  

– Potrditev novih obveznosti podpredsednika Komisije Jacquesa Barrota (B6-0306/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Urszula Gacek (PPE-DE). - (PL) Gospod predsednik, v današnjem glasovanju sem podprla kandidaturo komisarja Barrota. Komisar se je zavezal, da bo zavzel trdno stališče v pogajanjih z Združenimi državami glede turističnih potovanj brez viz za državljane vseh držav Evropske unije. Poleg tega je predlog komisarja v zvezi z obravnavanjem težav glede prosilcev za azil v duhu solidarnosti in zlasti zagotavlja pomoč državam, kot je Poljska, ki morajo zavarovati zunanje meje schengenskega območja, zaradi česar sem prepričana, da komisar Barrot dobro razume težave znotraj pristojnosti generalnega direktorata za pravosodje, svobodo in varnost.

 
  
  

– Poročilo: Manfred Weber (A6-0339/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Bennahmias, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospod predsednik, najprej se opravičujem za svojo odsotnost od tega pomembnega glasovanja. Ker je vlak iz Pariza do Strasbourga zamujal uro in četrt, skupaj z nekaj kolegi nisem mogel glasovati o tej direktivi in resoluciji. Tako kot moja skupina, bi glasoval proti sprejetju te resolucije in direktive v celoti.

Želim izraziti svoje globoko nestrinjanje. Dostojanstvo tega parlamenta in širše Evropske unije ni v centrih za pridržanje, v katerih je po deset, sto ali celo tisoč naših sodržavljanov, ki so priseljenci ali potomci priseljencev. Vse to omogoča samozaščito Evropske unije, kar sam in moja skupina ne sprejemamo.

Seveda je danes treba sprejeti ukrepe za nadzor migracijskih tokov, vendar obrambni ukrepi, o katerih se je pravkar glasovalo, niso pravi odziv na gospodarske migracije ali migracije zaradi podnebnih sprememb, ki se bodo sčasoma pojavile. Na tak način bi se lahko odzvali le, če bi Evropska unija, Evropski parlament in Svet zagotovili razvojno pomoč, ki je tako zelo potrebna, vendar do tega še ni prišlo. Dejansko stanje je tako, da imamo zagotovljenega 0,38 % proračuna namesto 0,42 %, medtem ko smo načrtovali 0,7 %.

Naj vam zelo resno povem, da se sramujem našega Parlamenta in Evropske unije, ki jo želimo zgraditi, saj bi morala bila odprta in gostoljubna Unija, ki sprejema vse državljane sveta.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvia-Yvonne Kaufmann, v imenu skupine GUE/NGL. – (DE) Gospod predsednik, kompromis, ki so ga sklenili poročevalec Evropskega parlamenta, gospod Weber, in ministri za notranje zadeve o t. i. direktivi o vračanju, je slab, saj na področju človekovih pravic ogroža verodostojnost Evropske unije. Zato moja skupina to direktivo odločno zavrača.

Parlament je kot sooblikovalec zakonodaje imel pravno in moralno dolžnost, da z delom doseže sprejemljive in predvsem s človekovim dostojanstvom združljive predpise. Svojo odgovornost bi moral izpolniti v celoti in se za take predpise boriti. Namesto tega je večina v Parlamentu Svetu dovolila, da naloži lastne predpise zgolj zato, da bi direktiva lahko bila sprejeta na prvi obravnavi. Čeprav direktiva lahko izboljša pravni položaj v nekaterih državah članicah zato, ker državna zakonodaja ne določa zgornje meje obdobja pridržanja, je ključna celotna vsebina.

Direktiva legitimira, da so ljudje, katerih edini „zločin“ je ta, da so v Evropi iskali boljše življenje zase in za svoje družine, pridržani do 18 mesecev. Menimo, da sedanji izgoni v državah članicah ne opravičujejo obravnavanja revnih kot kriminalcev in jih prav tako ne bodo v prihodnosti. Namesto tega, da so države članice tudi na evropski ravni odobrile trenutno prakso, ki krši človekove pravice „državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU“, bi morale iskati dolgotrajne rešitve v zvezi s težavami glede migracij.

Za našo skupino to pomeni predvsem končno določitev skupne politike zakonitega priseljevanja, ki varuje človekove pravice migrantov in nudi upanje ljudem v stiski, ki pridejo v Evropo ter ob tem pogosto ogrozijo svoja življenja.

Evropski parlament pri tem ni ukrepal v skladu s svojo odgovornostjo in se soočil s Svetom. Vztrajni ugovori številnih organizacij za človekove pravice in ugovori cerkva žal niso bili upoštevani.

 
  
MPphoto
 
 

  Kinga Gál (PPE-DE). - (HU) Tudi jaz želim pojasniti svoje glasovanje v zvezi s poročilom gospoda Webra. Kot poslanka v tem parlamentu menim, da je pomembno sprejeti to poročilo, ki predstavlja prvi korak k oblikovanju politike priseljevanja v Evropski uniji. Hkrati sem kot odvetnica za človekove pravice in pravice manjšin prepričana, da je moje glasovanje upravičeno. Poročilo gospoda Webra je rezultat težkega kompromisa, v okviru katerega je Parlament lahko zagotovil, da je v besedilo vključenih veliko vidikov humanitarnih in človekovih pravic. Na področju brez uredb to pomeni napredek. Tam, kjer širše uredbe že obstajajo, pa višjih standardov ne more odstraniti. Tako kot vsi kompromisi tudi to besedilo vsebuje nekaj šibkih točk. Zato razumem zadržke verskih organizacij in laikov ter se z njimi strinjam, da uporabe zakonodaje za oviranje obravnavanja humanitarnih in človekovih pravic ne smemo dovoliti. Prav tako ne smemo dovoliti, da bo to besedilo vir novih tragedij ali ločevanja družin, saj so priseljenci, ki pri nas iščejo bolj humano življenje, pretrpeli dovolj. Hvala.

 
  
MPphoto
 
 

  Philip Claeys (NI). – (NL) Gospod predsednik, glasoval sem za sprejetje poročila gospoda Webra, vendar z nekaterimi pomisleki. Levica in skrajna levica sta to direktivo ostro zavrnili. Predstavili sta jo, kot da očitno zavrača človekove pravice nezakonitih migrantov, čeprav je resnica ravno nasprotna. Zakonska ureditev nezakonitih migracij z evropsko direktivo bo kmalu uveljavljena kot sprejemljiva politična možnost. Države članice bodo prav tako morale zagotoviti brezplačno pravno pomoč tistim nezakonitim migrantom, ki bodo to zahtevali.

Ni sprejemljivo, da ljudje, ki so v nezakonitem položaju, pridobijo pravice. Poleg tega je veliko elementov te direktive popolnoma nezavezujočih. Direktiva nekaterim državam članicam omogoča pridržanje nezakonitih migrantov za dalj časa, in sicer zaradi izgona. Še eden od pozitivnih predpisov je petletna prepoved ponovnega vstopa po izgonu, da se tako prepreči vstop v preostali del Evrope. Težave glede priseljevanja zahtevajo bolj radikalne ukrepe, kot so jih podprli v tem poročilu, vendar predstavljajo korak v pravo smer.

 
  
MPphoto
 
 

  Frank Vanhecke (NI). – (NL) Gospod predsednik, poglejmo številke. Čez približno sto let se bo svetovno prebivalstvo povečalo približno sedem krat, tj. iz 1 milijarde na 7 milijard. Tak porast prebivalstva se ne more nadaljevati brez posledic za uspešen evropski kontinent, ki se prav tako spopada z zelo velikim demografskim primanjkljajem. Težave, povezane s priseljevanjem, s katerimi se danes soočamo, so dejansko zelo resne, vendar so še zmeraj rešljive v primerjavi s tem, kar bo sledilo v prihajajočih desetletjih. Iz tega vidika so ukrepi iz te domnevne direktive o vračanju pravzaprav nepomembni in vsekakor nezadostni. Morali bomo zagotoviti veliko več kot le te polovične ukrepe, ki pri zmanjševanju nezakonitega toka predstavljajo dva koraka naprej in enega nazaj. Čeprav brez navdušenja, sem za poročilo gospoda Webra glasoval zato, ker je manjši znak za politiko o vračanju nezakonitih migrantov boljši kot nobeden.

 
  
MPphoto
 
 

  Romano Maria La Russa (UEN). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, danes smo z glasovanjem za sprejetje poročila gospoda Webra morda naredili pomemben korak k oblikovanju celovitega okvira ukrepov proti nezakonitemu priseljevanju, tj. ukrepom, ki bodo ustrezali varnostnim zahtevam velikega števila evropskih državljanov, med katerimi je veliko žrtev kaznivih dejanj državljanov tretjih držav.

Veseli me, da je Parlament kot garant za splošno svobodo in pravice končno podprl skupno politiko za izpolnjevanje potreb držav članic v boju proti nezakonitemu priseljevanju. Jasno smo povedali, da cilj ni le odkrivanje nezakonitih prebivalcev, ampak tudi vzpostavitev jasnih, preglednih in hitrih postopkov vračanja. Zato ne gre le za omejevanje pojava, na primer s prepovedjo ponovnega vstopa …

(Predsednik je prekinil govornika.)

 
  
MPphoto
 
 

  Ignasi Guardans Cambó (ALDE). - (ES) Glasoval sem za sprejetje nekaterih predlogov sprememb, natančneje štirih, ki izboljšujejo direktivo. Vendar sem prav tako glasoval za sprejetje končne direktive, čeprav ti predlogi sprememb niso bili sprejeti.

Menim, da ta direktiva v mnogih državah članicah bistveno izboljšuje pravice nezakonitih priseljencev. Tega ne moremo zanikati že, če primerjamo veljavne zakonodaje v Uniji.

Če bi nekateri izmed nas imeli priložnost za oblikovanje te direktive, tj. če bi jo vsak od nas lahko pripravil sam, ta direktiva očitno ne bi bila takšna, kot je obstoječa. Vendar v postopku soodločanja mora obstajati ravnovesje med legitimnostjo Evropskega parlamenta in legitimnostjo vseh nacionalnih parlamentov in vlad.

Tako so parlamenti odgovorni za izvajanje te direktive, za nadzorovanje izvajanja pa sta odgovorna Evropska komisija in Sodišče Evropskih skupnosti. Od zdaj naprej omejevanje pravic v državah članicah upošteva evropsko zakonodajo in ne gre več zgolj za nacionalne odločitve.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlo Fatuzzo (PPE-DE). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, veseli me, da me kolegi še zmeraj spoštujejo in se jim seveda zahvaljujem, ker so počakali, da bi slišali, zakaj sem glasoval za sprejetje poročila gospoda Webra.

Gospod predsednik, menim, da se današnje razmere ne razlikujejo od barbarskih napadov na rimski imperij pred več kot 2 000 leti. Takrat so v rimski imperij vdrli oboroženi vojaki in Rimljani so se hoteli braniti, vendar, kot vsi vemo, so podlegli v tragičnih okoliščinah.

Ker v Evropo potujejo prebivalci vseh drugih držav sveta, in sicer upravičeno, saj si želijo boljše življenje, prav tako kot so si ga želeli barbari, ki so se v Rimu želeli okrepiti, se ima Evropa pravico braniti ter tiste, ki pridejo na naše ozemlje nezakonito, spremljati nazaj do mej.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Claude Martinez (NI).(FR) Gospod predsednik, če je v Boeingu prostora za 300 potnikov, bi za deset milijonov nezakonitih priseljencev v Evropi potrebovali več kot 30 000 takih letal, da bi tako izpolnili predpise direktive o postopku vračanja. To pomeni, da bi v treh letih iz vsake od 27 evropskih prestolnic vzletelo 1 000 Boeingov.

Glede številk bi to vsekakor bil nesmiseln in nenavaden predlog. Vendar obstaja nekaj, kar je še bolj nesmiselno. Ker priseljevanje ni nič drugega kot družbeni odraz gospodarske globalizacije, v kateri delavci med seboj tekmujejo zaradi svetovnega kapitalizma, to pomeni, da ustvarjamo direktivo, ki obravnava odraz težave. Ne vem, ali gre za hinavščino ali slabo šalo, vendar je to vsekakor kratkoročno. Nomadi se po planetu premikajo zato, ker želijo hrano in pijačo, želijo skrbeti zase in se učiti. Hrana in pomanjkanje hrane, voda in distribucija vode, pandemije in način, na katerega se širijo, so zdaj skupni vsem narodom sveta. Ko bomo naše skupne težave na politični ravni obravnavali in reševali skupaj, bomo lahko …

(Predsednik je prekinil govornika.)

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI) . – (FR) Gospod predsednik, zagovorniki priseljevanja so sprožili dezinformacijsko kampanjo proti direktivi o vračanju nezakonitih priseljencev, ki jo imenujejo „sramotna direktiva“. To ni nič drugega kot dobro organizirano politično pretvarjanje levice in desnice. Levica protestira, da bi tako obdržala dodatne pravice za priseljence in takrat, ko ji to uspe, se pretvarja, da je celoten proces trden in neusmiljen.

Spremenjeni dokument pravzaprav varuje pravice priseljencev, ki se morajo vrniti, in njihovo nadaljnje bivanje v Evropi v večji meri, kot zagotavlja njihovo vračanje. Zadrževanje ljudi v centrih za pridržanje je zelo omejevalen ukrep in je zadnja rešitev ter 18 mesečno obdobje pridržanja je absolutna zgornja meja, ki naj se uporablja le v izjemnih primerih. Tiste države, v katerih so pravne omejitve nižje kot je ta, bodo svoje omejitve obdržale. Rok za prostovoljno vračanje je rešitev za tiste, ki so zaskrbljeni zaradi prepovedi ponovnega vstopa na območje Evropske unije in države članice so pozvane, da pod rahlo pretvezo to uredijo. Povedano drugače, Francija, ki ima najbolj popustljivo zakonodajo v Evropi, ne bo prisiljena v to, da jo spremeni ali poostri. Gospod Sarkozy morda želi prepričati ljudi v nasprotno, pri čemer mu pomaga položaj levice. Le zaradi nekaterih pozitivnih vidikov tega dokumenta …

(Predsednik je prekinil govornika.)

 
  
MPphoto
 
 

  Daniel Hannan (NI). - Gospod predsednik, zjutraj smo bili priča simbolični razpravi. Govorniki so eden za drugim vstajali in govorili, da bodo spoštovali odločitev Irske. Takoj za tem smo v glasovanju sprejeli to poročilo, ki je prvi korak k oblikovanju skupne politike priseljevanja in politike o azilu, ki bi bila velik del lizbonske pogodbe.

Če bi ljudje resnično spoštovali glasovanje Ircev in ne bi nadaljevali s tem prikritim izvajanjem predpisov navedenega besedila, bi pričeli razveljavljati tiste dele, ki so bili uvedeni v pričakovanju odobritve, vključno z Evropsko službo za zunanje delovanje in Listino o temeljnih pravicah.

Gospa Wallström je povedala, da je pomembno ugotoviti, zakaj so ljudje glasovali proti. Vprašala je, proti čemu so glasovali. Naj ji odgovorim, da so po mojem mnenju glasovali proti lizbonski pogodbi. To sklepam na podlagi glasovnic za sprejetje lizbonske pogodbe.

Gospod Cohn-Bendit je rekel, da ni prav, da milijon ljudi odloča o usodi pol milijarde Evropejcev. S tem se vsekakor strinjam. Tudi pol milijarde ljudi naj o tem odloča na referendumu. Pactio Olisipio censenda est (o lizbonski pogodbi je treba glasovati).

(Ploskanje.)

 
  
  

– Poročilo: Eluned Morgan (A6-0191/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Richard Seeber (PPE-DE). - (DE) Gospod predsednik, to poročilo sem zavrnil, saj ne vključuje ciljev treh pomembnih točk. Prvič, ni bilo mogoče zagotoviti sprejetja predlogov sprememb 170 in 171, ki so še zlasti pomembni glede regionalnih omrežij in bi ustvarili izjeme, ki so upravičene zaradi svoje velikosti.

Drugič, prav tako ni bil sprejet tretji način. Predvidljivo načrtovanje v energetskem sektorju je pomembno, vendar je Komisija žal prevladala s svojim pravnim in popolnim ločevanjem. Menim, da nas to ne bo pravilno usmerilo.

Tretjič, ni nam uspelo zagotoviti, da jedrska industrija v primeru nesreč prevzame odgovornost. Zaradi vseh teh razlogov Avstrijska ljudska stranka (ÖVP) nasprotuje poročilu in ni glasovala za sprejetje tega svežnja.

 
  
MPphoto
 
 

  Tomáš Zatloukal (PPE-DE). - (CS) Glasoval sem za sprejetje poročila kolegice poslanke gospe Morgan, saj se strinjam, da je potrebno zagotoviti varno oskrbo s plinom in električno energijo, tj. trajnostni energetski trg z nizko vsebnostjo ogljika ter svetovno konkurenčnost. O tem, kako ta cilj doseči, se je razpravljalo na včerajšnjem plenarnem zasedanju tukaj. Ni jasnih dokazov za to, da popolno ločevanje lastništva samodejno vodi do povečanja naložbe in izboljšanja delovanja omrežja. V zvezi s tem menim, da obstaja še nekaj možnosti pri iskanju rešitve, ki bi bila koristna za potrošnike in druge strani, ki bi morda želele vstopiti na trg. Da bi ustvarili vseevropski trg z električno energijo, je potrebno bolj intenzivno regionalno sodelovanje na področju čezmejnega prenosa ter usklajevanja naložbe in operativnih dejavnosti. Zato podpiram načelo krepitve mehanizmov usklajevanja regionalnega sodelovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). - (PL) Gospod predsednik, skupni trg pomeni večjo konkurenco in posledično višje standarde. Udeleženci na trgu so zato zavezani k primernim naložbam in izboljšanju zmogljivosti svojih distribucijskih omrežij. To se odraža v bolj varnih zalogah in manjšem številu težav pri oskrbi z energijo. Nastanek notranjega trga z energijo je zelo pomemben, saj je nenehno povečevanje potrebe po energiji očitno. Ta trg predstavlja pomemben korak v pravo smer, vendar to še zmeraj ni dovolj, da se v Evropi zagotovi varna oskrba z energijo. V duhu solidarnosti moramo oblikovati skupno energetsko politiko. Pripraviti je treba primerne mehanizme, ki bodo državam članicam omogočili medsebojno podporo v primeru energetskih kriz. Vendar je še bolj pomembno, da se Evropa končno uskladi v zvezi z zunanjo energetsko politiko. Varna oskrba z energijo se lahko doseže le z usklajeno, učinkovito in predvsem skupno politiko.

 
  
MPphoto
 
 

  Syed Kamall (PPE-DE). - Gospod predsednik, glasoval sem za poročilo gospe Morgan. Menim, da vsebuje nekaj pomembnih elementov. Za zagotovitev tega, da bi v Evropi vsi imeli korist od boljše konkurence, očitno potrebujemo bolj konkurenčno industrijo, nižje cene in večjo vrednost kakovostnih storitev.

Še posebej podpiram odstavek o decentralizirani proizvodnji, v katerem je navedeno, da „S podporo lokalni in mikroproizvodnji […] moramo zagotoviti, da ljudje spet dobijo nadzor nad upravljanjem z energijo.“ Tisti, ki na ravni lokalizma podpiramo neposredno demokracijo, bi se vprašali: „Zakaj bi se ustavili pri energiji?“ Zakaj ne bi prenesli več pristojnosti na več področjih, in sicer ne le nacionalnim vladam, ampak tudi lokalnim skupnostim, tj. ljudem, ki so vprašanju, ki ga pravno urejamo, najbliže? Tukaj sta tudi moja kolega, Daniel Hannan in Chris Heaton-Harris, ki sta prav tako člana pomembne organizacije, in sicer gibanja za neposredno demokracijo. Če resnično verjamete v moč ljudstva, bi ljudem morali vrniti moč in jih vprašati, kaj želijo. Če bi jih, tako kot na Irskem, vprašali, ali želijo sprejeti lizbonsko pogodbo, bi odgovorili „ne“.

 
  
MPphoto
 
 

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). - Gospod predsednik, tudi jaz sem podprl poročilo gospe Morgan, saj sem prepričan, da je v tem sektorju potrebno popolno ločevanje lastništva in izkušnje držav članic kažejo, da tako ločevanje vodi do povečanja naložbe in izboljšanja delovanja omrežja.

Vendar želim izpostaviti tudi lokalno proizvodnjo, saj menim, da je to pomemben korak naprej, ampak le, če lokalno prebivalstvo lokalne projekte podpira in ima od tega korist tudi lokalno območje.

V moji regiji, tj. v volilni enoti Daventry, obstajajo številni nezaželeni predlogi za polja vetrnih elektrarn. Nekateri so se uveljavili, nekateri ne, vendar nobeden ne bo koristil lokalnemu območju. Vsi temeljijo na neke vrste „subvencioniranem kmetijstvu“, ki ga določa direktiva britanske vlade, ki navaja, da moramo upoštevati le to posebno obliko obnovljive energije. To je zelo kratkoročen vidik tega, kar bi morali storiti.

Če želimo, da lokalna območja za nas proizvajajo energijo, bi lokalnim prebivalcem seveda morali omogočiti, da prevzamejo rešitve, ki jih potrebujejo.

 
  
  

– Poročilo: Alejo Vidal-Quadras (A6-0228/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Richard Seeber, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospod predsednik, glasoval sem za to poročilo. Menim, da je evropski notranji trg v energetskem sektorju potreben, zato potrebujemo omrežje upravljavcev prenosnega omrežja. Vendar moramo v zvezi z izvajanjem zagotoviti, da hkrati ustvarimo enake konkurenčne pogoje in regionalnim izjemam omogočimo več odklona. Omogočiti je treba navzkrižno financiranje med različnimi energetskimi sektorji, da se tako zagotovi oskrba z energijo v oddaljenih regijah in dolinah ter na otokih v Evropi. Domnevamo, da je na teh območjih oskrba z energijo veliko dražja in zato za podjetja finančno manj privlačna, zato moramo vzpostaviti primerno ravnovesje.

Imam kratko pripombo za britanske kolege, in sicer, če prav razumem, je v Združenem kraljestvu doslej bil izvedel le en referendum, tj. o pristopu k Skupnosti. Morda bi morali spremeniti vašo državno ustavo in tako dovoliti uveljavitev tega instrumenta neposredne demokracije. To bi z veseljem pozdravila.

 
  
MPphoto
 
 

  Syed Kamall (PPE-DE). - Gospod predsednik, opravičujem se zaradi svojega počasnega vstajanja. Ploskal sem prejšnjemu govorcu, ki je v svojem govoru izpostavil zelo pomemben sklep.

Moje pripombe se nanašajo tudi na poročilo gospoda Chichesterja, zato bom pripombe združil in ne bom prosil za dva ločena časa za govor. To poročilo na nek način izpostavlja pomanjkljivosti mišljenja evrokratov in ljudi, ki so pogosto v tem parlamentu, in sicer, da mora Evropa v primeru kakršnih koli težav zmeraj biti rešitev. Seveda pozdravljam agencijo evropskih regulatorjev, v kateri sodelujejo nacionalni regulatorji, vendar ne pozabimo, da so pogosto nacionalni regulatorji tisti, ki najbolj razumejo lokalne okoliščine.

Ne smemo dovoliti, da ta organ postane nadregulator. Zagotoviti moramo, da bo regulator razumel lokalne različice in bo resnično odgovoren lokalnim prebivalcem. V tem primeru bi prebivalci imeli priložnosti, da glasujejo proti ustavi.

 
  
  

– Poročilo: József Szájer (A6-0086/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). - Gospod predsednik, razmišljam o svojem sporočilu za javnost in mislim, da bom najprej naslovil „popolnoma zaseden Parlament“, čeprav bi morda moral reči, da bom govoril „popolnoma zasedenim kabinam za tolmačenje“. Tolmačem se zahvaljujem, ker so ostali dlje, zamudili svoje kosilo in ker poslušajo vse, kar govorimo.

Sem angleški nogometni sodnik in zato se bojim vsakega poljskega politika v tem parlamentu, ki želi taki osebi škoditi. Vendar sem po včerajšnji nogometni tekmi, zlasti med Francijo in Italijo, razmišljal o tem, da bi francosko moštvo morda moralo storiti enako kot njihovi politiki, tj. prezreti rezultat v celoti, in vseeno sodelovati v četrt finalu, saj bomo v tem primeru v zvezi z lizbonsko pogodbo storili enako.

Gospod predsednik, verjetno se, prav tako kot jaz, sprašujete, kako se bom lotil poročila, v katerem je naveden razlog, zaradi katerega ne potrebujemo lizbonske pogodbe. EU brez te pogodbe ne bo obtičala. Danes smo tukaj uspešno glasovali o pomembni spremembi v institucionalni organizaciji in za to nismo potrebovali dodatne pogodbe.

 
  
  

Pisne obrazložitve glasovanja

 
  
  

– Potrditev novih obveznosti podpredsednika Komisije Jacquesa Barrota (B6-0306/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE-DE), v pisni obliki.

(RO) Zelo spoštujem odločnost in neomajnost, s katerima je gospod Barrot v ponedeljek na glavni obravnavi podprl pravice, povezane z evropskim državljanstvom in zlasti prostim pretokom.

Pravice in svoboščine evropskih državljanov so najpomembnejša korist evropskega povezovanja in iz nobenega razloga v nobenih okoliščinah ne bi smele biti ogrožene.

Državljani, ki jih v tem parlamentu zastopam, tj. Romuni, pozorno in zaskrbljeno spremljajo razprave o prostem pretoku iz nekaterih držav članic.

Romunski državljani v tujini, med katerimi je večina sposobnih in trdih delavcev, nesporno prispevajo h gospodarstvu držav, v katerih delajo.

Prepričan sem, da niso edini, ki od Evropske komisije pričakujejo, da bo imela pomembno vlogo pri varovanju prostega pretoka v celoti.

Resnično upam, da bo gospod Barrot v svojem mandatu še naprej zavezan k varovanju pravic evropskih državljanov.

 
  
  

– Poročilo: Ewa Klamt (A6-0139/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Soočamo se s humanitarnimi težavami, v katerih družine ne trpijo le zaradi tega, ker so njihovi sorodniki pogrešani, ampak tudi zato, ker že desetletja živijo v negotovosti, saj ne vedo za njihovo usodo.

Zato je ključnega pomena, da vpletene strani še naprej konstruktivno sodelujejo, da bi se čim prej zaključile ustrezne preiskave glede usod vseh pogrešanih oseb na Cipru.

Pri identifikaciji najdenih človeških ostankov je prav tako pomembna vloga odbora za pogrešane osebe.

Ker finančni prispevek EU za projekt odbora za pogrešane osebe krije le obdobje do konca leta 2008, podpiram dodelitev dodatne finančne podpore temu odboru, da bo tako s svojim delom lahko nadaljeval tudi leta 2009. Ta prispevek bi mu prav tako moral omogočiti, da poveča svoje zmogljivosti, zlasti na terenu, najame več znanstvenikov in financira več opreme, kjer je to potrebno.

 
  
MPphoto
 
 

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Ne nasprotujeva temu, da se ciprskemu odboru za nadaljnje delo dodelijo dodatna podpora in finančni prispevki, vendar meniva, da bi denar moral biti dodeljen Rdečemu križu, ki ima na tem področju strokovno znanje in izkušnje. Zato glasujeva proti predlogu.

 
  
MPphoto
 
 

  Ewa Klamt (PPE-DE), v pisni obliki. − (DE) Kot poročevalka pozdravljam veliko podporo, ki jo je Evropski parlament dal resoluciji o pogrešanih osebah na Cipru. Vsak sorodnik pogrešanih oseb ima pravico izvedeti o njihovi usodi, in sicer z izkopom in identifikacijo posmrtnih ostankov. Iskanje posmrtnih ostankov njihovih sorodnikov, ki so pogrešani že desetletja, in dostojni pogreb sta edini način, na katerega lahko grški in turški Ciprčani s tem težkim obdobjem zaključijo, saj tako končno spoznajo usodo svojih bližnjih. Prepričana sem, da to lahko znatno prispeva k pozitivnim ukrepom za ponovno združitev Cipra.

EU z zagotavljanjem financiranja aktivno podpira delo odbora za pogrešane osebe na mestih izkopa, v antropološkem laboratoriju in pri družinah pogrešanih oseb. V zvezi s tem je pomembno, da ta odbor izvede vse potrebne preiskave in analize, dokler očividci še lahko pričajo o tej humanitarni težavi glede pogrešanih oseb.

Zato menim, da je bistveno zagotoviti dodatni znesek 2 milijonov EUR v splošnem proračunu Evropske unije za leto 2009 ter Svet in Evropsko komisijo pozivam, naj dosežeta sporazum o tej dodatni finančni podpori.

 
  
  

– Poročilo: Manfred Weber (A6-0339/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Gerard Batten (IND/DEM), v pisni obliki. − Glasoval sem proti temu poročilu, saj nacionalnim državam otežuje vračanje nezakonitih priseljencev. Če nezakoniti priseljenci dobijo dovoljenje za bivanje, bodo lažje prišli v Veliko Britanijo in tako prispevali k težavam v zvezi z nezakonitim priseljevanjem v Združenem kraljestvu. O politiki priseljevanja in politiki o azilu bi morale odločati demokratične nacionalne države in ne Evropska unija.

 
  
MPphoto
 
 

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. (IT) Hvala, gospod predsednik. Po zavrnitvi predlogov sprememb skupine PSE sem glasoval proti sprejetju poročila gospoda Webra.

Potreba po zakonodaji na tem zelo občutljivem področju nedvomno obstaja, zlasti v zvezi s samovoljnimi razlagami, ki jih pogosto uporabljajo države članice. Vendar kljub temu sedanji predlog vsebuje neupravičene pomanjkljivosti. Predvidena obravnava za mladoletnike brez spremstva je na primer nesprejemljiva, prav tako je nesprejemljivo, da se ne vključi poroštva za osebe v težavah, kot so žrtve trgovine z ljudmi, nosečnice, starejši ljudje in invalidne osebe.

Absurdna je tudi določba, po kateri se lahko obdobje pripora podaljša, če ne obstaja zadostno „administrativno“ sodelovanje z matično državo. Položaj sudanskih beguncev bo na primer odvisen od učinkovitosti mestnih matičnih uradov. Potrebujemo trdna pravila za zagotavljanje varnosti naših državljanov, ne nadlegovanja, ki je žalitev človekovega dostojanstva. Evropa je danes napisala grdo stran v svoji zgodovini.

 
  
MPphoto
 
 

  Michael Cashman (PSE), v pisni obliki. − Laburistična stranka Evropskega parlamenta se je vzdržala glasovanja o zakonodajnem predlogu zaradi dejstva, da Združeno kraljestvo ni obvezano k izpolnjevanju te direktive, saj ima pri merilih Sveta za pravosodne in notranje zadeve glede imigracije in azila možnost izbire. Vendar je bilo zelo pomembno, da smo natančno upoštevali našo odgovornost, saj bi imela neposreden vpliv na tiste države, ki jih ta direktiva pravno zavezuje.

Poročilo gospoda Webra je zahtevalo sklop predlogov, ki bi izboljšali poročevalčev osnutek. Pomembno je bilo, da bi poročilo moralo vsebovati posebne predloge sprememb, kot jih je predlagala skupina PSE. Ker ti predlogi sprememb niso bili sprejeti, smo se vzdržali glasovanja o tem poročilu. Ti predlogi sprememb so naslednji:

predlog spremembe 98, ki zagotavlja zaščito mladoletnikov brez spremstva;

predlog spremembe 103 v zvezi s trajanjem in pogoji pridržanja;

predlog spremembe 95 o opredelitvi tveganja za pobeg.

Na splošno laburistična stranka Evropskega parlamenta meni, da to poročilo ni okrepilo zmožnosti držav članic za učinkovito in človeško spopadanje z vračanjem državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU, ampak je namesto tega že tako zapletenemu in čustveno nabitemu vprašanju naložil dodatno breme.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Assunção Esteves (PPE-DE), v pisni obliki. (PT) Direktiva o nezakonitem priseljevanju predstavlja nemogočo dilemo. Po eni strani pomanjkanje pravil omogoča številne primere nečloveškega ravnanja v zvezi s priseljenci. Po drugi strani pa obstaja malo pozitivnega konsenza o tej direktivi, ki temelji na številnih ohlapnih konceptih in referencah, ki so prepuščeni presoji držav članic. Z drugimi besedami, ta direktiva je šibka. Kompromisni sporazum ne dosega cilja evropske Evrope. Parlament ima zdaj nemogočo nalogo, da izbere med kaosom, ki vodi k barbarizmu, ter slabimi ali nepopolnimi pravili, pri čemer pa ni dvignil dovolj prahu, kot bi ga moral pravi parlament. Zaradi nesrečnega naključja od Sveta ne moremo pričakovati ničesar več, medtem ko Komisija zaostaja pri ustanavljanju evropskega solidarnostnega sklada z matičnimi državami nezakonitih priseljencev in državami članicami iz južne Evrope, ki jih beda neposredno zadeva. Ironično je, da iskreno glasovanje danes pomeni glasovanje z zaprtimi očmi.

 
  
MPphoto
 
 

  Nigel Farage (IND/DEM), v pisni obliki. − Glasovali smo za zavrnitev poročila, ker ne želimo nikakršne skupne evropske politike priseljevanja. Menimo, da bi se morale posamezne države odločiti, koga bodo izločile iz svojega ozemlja in v kakšnih okoliščinah.

Medtem ko skoraj nikoli ne glasujemo za sprejetje zakonodaje, izpostavljamo, da smo glasovali za sprejetje predloga spremembe 75, ki je zavrnil predlog Komisije za skupno politiko izgona, vendar ne zaradi razlogov ali pojasnil, ki jih je podala skupina, ki je predlog spremembe vložila. Imeli smo lastne razloge za zavrnitev.

To se je zgodilo ne glede na dejstvo, da se direktiva ne uporablja v Združenem kraljestvu. Našo odločitev pri glasovanju je spodbudilo načelo, ki stoji za tem.

 
  
MPphoto
 
 

  Patrick Gaubert (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Veseli me, da je bilo poročilo gospoda Webra o direktivi vračanja nezakonitih priseljencev sprejeto z veliko večino.

To glasovanje je odraz dejstva, da se Evropski parlament ni vdal populistični in volilni kampanji, ki je bila sprožena proti temu predlogu za direktivo, ampak se je namesto tega odločil za odgovornost in pragmatičnost.

Parlament je s sprejetjem dokumenta, ki bo nedvomno povečal zaščito državljanov tretjih držav, ki živijo v državah članicah, kjer je takšna zaščita na zelo nizki ravni ali celo ne obstaja, pokazal zrelost in občutek vesti.

To glasovanje ima dvojni učinek, ker ne izpodbija tistih nacionalnih določb, ki že omogočajo zadostna zagotovila, kot na primer v Franciji, hkrati pa na bolj človeško raven dviga tiste države članice, ki imajo najbolj omejevalne in najmanj varovalne sisteme.

To besedilo, ki ne zadeva prosilcev za azil, je šele prva poteza proti oblikovanju in temeljnemu usklajevanju pravil o priseljevanju. Ne sme se ga sprejeti samostojno, ampak se ga mora obravnavati kot del globalne politike EU za spodbujanje zakonitega priseljevanja, ki ga Evropa potrebuje.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Goebbels (PSE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem proti sprejetju direktive o vračanju nezakonitih priseljencev. Bil sem pripravljen podpreti direktivo, ki bi kljub pomanjkljivostim zagotovila uporabne smernice za tiste evropske države članice, ki nimajo svojih zakonov o priseljevanju, ali za tiste, ki imajo prestrogo zakonodajo.

Ker je večina desno usmerjenih strank in liberalcev zavrnila 10 predlogov sprememb socialdemokratov, skupaj s tistimi, ki se nanašajo na boljšo zaščito mladoletnikov, sem na koncu skupaj z večino moje politične skupine glasoval proti. Še naprej sem prepričan, da čeprav ne more poskrbeti za vse težave sveta, bi morala Evropa ostati odprta za priseljevanje, ki je pozitivno in nadzorovano.

Z nezakonitim priseljevanjem, s človeško tragedijo in bedo, ki sta povezani z njim, ter s kaznivimi dejanji, ki so povezani z nezakonitimi mrežami te vrste, se je treba spopasti. Državljane tretjih držav, ki so vstopili nezakonito, bi morali vrniti v domovino, vendar mora biti to storjeno s postopki, vrednimi pravno sestavljene države.

Pripravljen sem bil podpreti direktivo, ki bi kljub nepopolnostim zagotovila uporabne smernice za tistih devet evropskih držav članic, ki nimajo svojih zakonov o priseljevanju, ali za tiste, ki imajo prestrogo zakonodajo.

 
  
MPphoto
 
 

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Junijska lista se glede tega poročila in kompromisa, ki ga podpirajo nekatere politične stranke, opredeljuje zelo kritično. Begunska politika je strogo nacionalna zadeva in o njej se je treba odločati znotraj okvira pravne kulture države. S tem poročilom EU dela velik korak proti vsiljevanju evropske politike priseljevanja, ki je zelo stroga do nezakonitih priseljencev. Predvideva samovoljno in sistematično pridržanje oseb, ki niso storile kaznivega dejanja, ampak so samo prečkale mednarodno mejo. Poročilo predlaga, da bi morali biti ljudje popolnoma izključeni iz evropskega ozemlja za obdobje petih let, ne glede na njihov položaj, kar dejansko pomeni, da bo Evropa postala utrdba.

EU bi morala biti unija vrednot, ki človekove pravice in vrednote obravnava s častjo, vendar ta predlog zanika vse to. Organizacije, kot sta UNHCR in pisarna komisarja Združenih narodov za begunce, že delujejo za ohranjanje človekovih pravic ranljivih oseb in določajo sprejemljiva pravila in standarde za človeško obravnavanje.

Junijska lista to poročilo zavrača in upa, da bodo tako storili tudi drugi poslanci.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Na žalost je predlog, ki smo ga vložili za zavrnitev te nizkotne direktive, večina v tem parlamentu zavrnila zaradi zaveze socialdemokratov in desno usmerjenih političnih skupin.

Z našim glasovanjem smo želeli preprečiti napredovanje sporazuma Sveta, saj je njegov cilj politika priseljevanja Skupnosti, ki je omejevalna, izbirna in kriminalizirana ter ne spoštuje človekovih pravic priseljencev.

Številni nesprejemljivi vidiki te direktive vključujejo: možnost pridržanja priseljencev za največ 18 mesecev; pridržanje družin, tudi družin z mladoletniki; izgon mladoletnikov, pri čemer jih ni treba izročiti družinskemu članu ali pravno določenemu skrbniku; ter omejitev vstopa v države članice EU za obdobje do petih let za priseljenca, ki je bil izgnan.

Če želijo institucije EU sprejeti ukrepe za priseljence, potem bi morale predlagati, da države članice ratificirajo konvencijo ZN o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in njihovih družinskih članov.

Dostojanstvo ljudi ne sme biti vprašljivo. Njihove pravice morajo biti zaščitene in priznane, ne glede na stanje njihovih dokumentov. Ne smemo uvesti politik, ki kršijo človekove pravice in kriminalizirajo ljudi, ki si prizadevajo za delovno mesto in v številnih primerih za temeljno pravico do življenja.

 
  
MPphoto
 
 

  Erna Hennicot-Schoepges (PPE-DE), v pisni obliki – (FR) O človekovih pravicah se ne pogaja.

Odvzem prostosti, kot jo določa ta dokument, je resno dejanje, čeprav gre za odvzem prostosti za omejeno obdobje. Zakaj se namesto o centrih za pridržanje raje ne pogovarjamo o sprejemu tistih, ki pridejo na ozemlje Evrope, ter o zmogljivostih za njihov sprejem? Že desetletja vemo, da imajo tihotapci kriminalne interese v zvezi s trgovanjem z ljudmi ter da za te nezakonite delavce pogosto skrbijo tudi soudeleženci, pri čemer so nezakoniti delavci slabo plačani ter so nastanjeni v slabih pogojih.

Menim, da so nujno potrebni pravni ukrepi za boj proti dejavnostim teh tihotapcev in trgovcev z ljudmi. Podpora politiki prostovoljnega vračanja s politiko usmerjenega sodelovanja bi bila znatno boljša od zapiranja tistih, ki niso ničesar krivi. Nismo lastniki zemlje, nimamo pravice, da se obravnavamo kot gospodarji celine, in celo pravno sestavljene države, kot je naša, niso upravičene do nasprotovanja pravici do osebne integritete.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. Glasoval sem proti poročilu gospoda Webra in obsojam pogoje iz predlagane direktive o vračanju nezakonitih priseljencev. Direktiva bo državam članicam omogočila, da priseljence pridržijo do 18 mesecev, tudi zaradi vzrokov, na katere ne morejo vplivati. Tako ravnanje ni znak civilizirane politike priseljevanja in kaže na pomanjkanje standardov, ki bi jih morali pričakovati od EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Mikel Irujo Amezaga (Verts/ALE), v pisni obliki. − (ES) Glasoval sem proti sprejetju tega poročila: gre za zelo občutljivo temo, ki vpliva na vse več ljudi, in dejstvo, da jo obravnavamo kot logistično težavo namesto kot človeško težavo, je nesprejemljivo. Številne določbe so preprosto nesprejemljive: uvedba prepovedi o ponovnem vstopu na evropsko ozemlje za obdobje do petih let, možnost pridržanja družin in mladoletnikov brez spremstva, možnost vračanja ljudi preko tranzitnih območij, nizka raven zaščite ljudi, občutljivih za ločitve, dejstvo, da ne preprečujejo pridržanja prosilcev za azil in pomanjkanje znatnih zagotovil v zvezi z vračanjem in odločitvami o skrbništvu.

Poleg tega je priseljevanje tesno povezano z razvojno politiko. EU mora vzpostaviti ukrepe in pomoč, ki so potrebni za zagotavljanje pravega razvoja v tretjih državah. Priseljenci in nezakoniti priseljenci, ki nimajo dokumentov, niso sami izbrali tega položaja: v svojih matičnih državah ne morejo ostati, ker v številnih primerih ni poskrbljeno za njihove osnovne potrebe. V 21. stoletju je to dejstvo, zaradi katerega bi se morali sramovati.

 
  
MPphoto
 
 

  Jaromír Kohlíček (GUE/NGL), v pisni obliki. − (CS) Vračanje nezakonitih priseljencev v njihove matične države je zelo kontroverzna tema. Širša razlaga Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz leta 1950, konvencija ZN o statusu beguncev iz leta 1951, kot jo spreminja protokol iz leta 1967, ter konvencija ZN o otrokovih pravicah iz leta 1989 večinoma prepoveduje takšna dejanja. Če poleg zgoraj navedenih besedil upoštevam kritike odborov (na primer odbora LIBE), moram reči, da direktiva, ki omogoča pridržanje ljudi za 18 mesecev, ter tudi pogoji, ki so jih poslanci izkusili med obiski v centrih za pridržanje, še bolj očitno izpostavljajo kontroverznost. Vsaka oseba, ki zagreši kaznivo dejanje, bi morala biti kaznovana, skupaj s tistimi, ki nezakonito in pod slabimi pogoji zaposlujejo državljane tretjih držav. Skupina GUE/NGL nikakor ne more podpreti te direktive.

 
  
MPphoto
 
 

  Romano Maria La Russa (UEN), v pisni obliki. − – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, danes smo z glasovanjem za sprejetje poročila gospoda Webra morda naredili pomemben korak k oblikovanju celovitega okvira ukrepov proti nezakonitemu priseljevanju, tj. ukrepov, ki bodo ustrezali varnostnim zahtevam velikega števila evropskih državljanov, med katerimi je veliko žrtev kaznivih dejanj državljanov tretjih držav.

Veseli me, da je Evropski parlament kot garant za splošno svobodo in pravice končno podprl skupno politiko za izpolnjevanje potreb držav članic v boju proti nezakonitemu priseljevanju. Jasno smo povedali, da cilj ni le odkrivanje nezakonitih prebivalcev, ampak tudi vzpostavitev jasnih, preglednih in hitrih postopkov vračanja.

Ne gre le za omejevanje pojava, na primer s prepovedjo ponovnega vstopa, ampak tudi za zagotavljanje pomoči mladoletnikom. Ti ukrepi so prilagojeni natančnemu spoštovanju človekovih pravic v sprejemnih centrih. V boju proti nezakonitemu priseljevanju si je treba predvsem prizadevati za sporazume z državami izvora, ki ne morejo samo čakati, da nastane ne le nacionalna, ampak tudi evropska tragedija, ter poslati jasno sporočilo tistim, ki se pripravljajo, da bodo nezakonito vstopili v Evropo. Naša celina nikakor ni zemlja, ki jo je treba osvojiti; treba je spoštovati dolžnosti in pravice.

 
  
MPphoto
 
 

  Carl Lang (NI), v pisni obliki. – (FR) Levica je imela veliko za povedati, skrajna levica pa je poskušala stigmatizirati poročilo gospoda Webra, razlago Parlamenta v zvezi z direktivo o vračanju, ki ni popolnoma kos potrebam, kar zadeva politiko priseljevanja.

Komaj si upamo povedati očitno, in sicer, da je nezakonito prečkanje meje brez vizuma ali dovoljenja za bivanje prepovedano in da ga je treba tako obravnavati.

Če nezakoniti priseljenci namerno izgubijo svoje dokumente ali nočejo povedati, od kje prihajajo, da jih ne bi vrnili v njihove države izvora, so sami krivi za obdobje pridržanja, za katerega nekateri napačno menijo, da je predlogo.

Govorjenje o človekovih pravicah le prikriva dejanske razmere: Evropo je preplavilo nezakonito priseljevanje, ki ga dejansko ni mogoče nadzirati in do katerega prihaja poleg zakonitega preseljevanja, ki ga spodbujajo nacionalni in evropski organi.

Poročilo gospoda Webra je korak v pravo smer, čeprav je pomanjkljivo za ta namen. Upam, da je to le prva faza. Ali so se nacionalne vlade in Evropski parlament končno začeli zavedati resnosti problema? Je že precej pozno …

 
  
MPphoto
 
 

  Roselyne Lefrançois (PSE), v pisni obliki. – (FR) Besedilo, ki smo ga danes sprejeli, predstavlja ponovno preučitev dela, opravljenega v odboru LIBE, ki je omogočil bistveno izboljšanje prvotnega predloga Komisije.

Ta tako imenovani kompromis dejansko ne bo prinesel nobenih sprememb, ki bi lahko izboljšale zaščito oseb v državah članicah, ki imajo najmanj sprejemljive politike priseljevanja. Prvi razlog za to je omejeno področje uporabe dokumenta: prosilci za azil in osebe, ki so pridržane na mejnih kontrolah, so izključeni, čeprav predstavljajo velik del nezakonitih priseljencev. Drug pomembnejši razlog je, da državam članicam dopušča preveč svobode glede ključnih vprašanj, kot so pravice mladoletnikov in dolžina obdobja pridržanja. V nasprotju s šestimi meseci, ki jih je predlagala skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu, je bilo slednje podaljšano na 18 mesecev.

Sramujem se, da je večina v tem parlamentu podprla zamisel, da se za tako dolgo obdobje zapre ljudi, katerih edini zločin je, da so v iskanju boljših življenjskih pogojev prišli sem, in ki so pogosto zelo ranljivi.

Po svojem prepričanju sem glasovala proti temu dokumentu. Če so nekatera osnovna skupna pravila zares potrebna, potem jih je treba oblikovati v okviru odgovornega in človeškega pristopa do nezakonitega priseljevanja ter nikakor ne smejo biti uvedena na račun žrtvovanja temeljnih pravic in vrednot, ki jih cenimo.

 
  
MPphoto
 
 

  Marine Le Pen (NI), v pisni obliki. – (FR) Medijsko izpostavljeno direktivo o vračanju, kot jo je predlagala Komisija v Bruslju ter sta jo levica in skrajna levica popolnoma napačno označili kot „direktivo sramote“, ki krši človekove pravice, je v njuno veliko nezadovoljstvo Evropski parlament pravkar sprejel.

Vendar ta direktiva, ki naj bi predvidevala vračanje nezakonitih priseljencev, sploh ni represivna. Priseljencev, ki so nezakonito vstopili v Evropo, ne kriminalizira. Še več, daje jim možnost izbire med legalizacijo in prostovoljno vrnitvijo, vse to pa je podprto s privilegiji in jamstvi, ki varujejo bistvene človekove pravice.

Kaj pa pravica ljudi, da se zaščitijo in da jih ne preplavi svetovno priseljevanje? Nič.

Evropska trdnjava, ki jo vsi mediji v Franciji in drugje obsojajo, ne obstaja. To je fantazija, ki je ustvarjena za olajšanje zakonodaje, ki je naklonjena priseljevanju in priseljencem, pod pretvezo represije.

To ni dobra direktiva. To je pesek v oči. Vendar ima eno dobro stran, tj. predstavlja prvi korak k politiki, ki bo manj imigracijska. Ne sme zakriti dejstva, da se pripravljajo tudi druge določbe, kot je sistem evropske modre karte, ki zagotavlja zakonito priseljevanje za namene zaposlovanja, in da je naveden cilj teh ukrepov zgolj spodbujanje dodatnega priseljevanja v Evropo.

 
  
MPphoto
 
 

  Astrid Lulling (PPE-DE), v pisni obliki. (DE) Glasovala sem za poročilo gospoda Webra, ker verjamem, da se lahko Evropska unija bori proti nezakonitemu priseljevanju in ga preprečuje le s strogimi, vendar poštenimi skupnimi pravili. Ta direktiva o vračanju je uspešen začetek skupne evropske politike priseljevanja.

Evropa je lahko za zakonito priseljevanje odprta le, če je nezakonito priseljevanje jasno opredeljeno in se lahko učinkovito obravnava na podlagi skupnih pravil.

Po mojem mnenju direktiva ustrezno upošteva humanitarno skrb glede postopka izgona, zlasti z uvedbo najdaljšega obdobja pridržanja šestih mesecev. Glede na to, da devet držav članic, vključno z Luksemburgom, prej najdaljšega obdobja pridržanja ni omejevalo, je to velik korak naprej.

Osebe, vključene v postopek izgona, bodo imele tudi možnost pravnega sredstva pred sodiščem, v okviru katerega se bodo lahko pritožile zoper postopek, kar kot zadnjo možnost vključuje Sodišče Evropskih skupnosti. Zagotavlja tudi, da je osebam, ki nimajo zadostnih finančnih sredstev, na voljo brezplačna pravna pomoč. To bo odpravilo samovoljno politiko izgona, ki jo vodijo nekatere države članice, in okrepilo pravno državo.

Rada bi tudi pojasnila, da se lahko najdaljše obdobje pridržanja 18 mesecev, ki se lahko naloži s podaljšanjem šestmesečnega obdobja za nadaljnjih 12 mesecev, uporabi le v izrednih in izjemnih primerih. To je predvideno le, če oseba predstavlja grožnjo javni varnosti ali da se prepreči neizbežno tveganje za pobeg.

 
  
MPphoto
 
 

  Ramona Nicole Mănescu (ALDE ), v pisni obliki. − (RO) Predlog direktive, o katerem smo razpravljali včeraj in glasovali danes, prvič neposredno pristopa k evropski politiki priseljevanja z oblikovanjem standardov in postopkov za izgon priseljencev, ki nezakonito prebivajo na ozemlju držav članic. Poleg cilja pravne uskladitve položaja priseljencev je bil pravi izziv te direktive doseči kompromis, ki bi spoštoval človekove pravice in prosti pretok oseb ter hkrati upošteval potrebo po individualni in zlasti kolektivni varnosti.

Večina držav članic se srečuje s pojavom priseljevanja, ukrepi, ki so jih sprejele njihove vlade, pa se razlikujejo glede na pritok priseljencev. Zato menim, da poročilo gospoda Webra ureja te razlike med politikami priseljevanja držav članic, tako da upošteva načela vseh pravnih sistemov ter uvaja skupne standarde in postopke za izvajanje. Lahko torej rečem, da sem za to poročilo glasovala ravno zaradi celostnega pristopa k priseljevanju.

Ukrepi, kot so prostovoljno vračanje v državo izvora, začasno pridržanje in namenjanje posebne pozornosti zaščiti mladoletnikov brez spremstva ter dostop do zdravstvenih in izobraževalnih storitev, ne predstavljajo kršitve evropske konvencije o človekovih pravicah, ampak so dokaz, da je Evropska unija naredila še en korak k oblikovanju skupne politike na področju nezakonitega priseljevanja.

Svetu in gospodu Webru čestitam za kompromis, dosežen s pogajanji.

 
  
MPphoto
 
 

  Erik Meijer (GUE/NGL), v pisni obliki. (NL) Vojne, diktatorstva, diskriminacija, naravne nesreče in revščina silijo ljudi iz Afrike in Azije, da bežijo v Evropo. Za mnoge begunce to ni odločitev, da bodo izboljšali okoliščine, ampak zgolj želja po preživetju. Vrhu v Tampereju je leta 1999 poskušal zmanjšati pritok beguncev v številne države članice EU. To ni bilo storjeno s pozivanjem k vzajemni solidarnosti, da se begunci bolje porazdelijo po ozemlju držav EU, ampak le s še strožjim omejevanjem vstopa v Evropo na zunanjih mejah. V zadnjih letih se pojavlja vedno več strašnih primerov. Mnogo ljudi se utopi v morju; če dosežejo kopno, jih za nekaj časa zaprejo, prisiljeni so v nezakonitost ali pa so nasilno poslani nazaj v državo, v kateri ne morejo preživeti.

Poročilo gospoda Webra in poskus, da se doseže sporazum s Svetom na prvi obravnavi, sta stanje še poslabšala. Z dobrim razlogom na mnogih straneh prihaja do vse več nasprotovanj. Če bo to kljub nasprotovanjem sprejeto, bo mogoče ljudi brez sodnega postopka zapreti za šest mesecev, lažje bo izgnati otroke in tistim, ki bodo izgnani, bo pet let prepovedano potovati v EU ne glede na to, ali se bodo v tem času razmere v njihovih državah stalnega prebivališča poslabšale.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Večino od števila beguncev, leta 2007 ocenjenih na 42 milijonov, so predstavljali gospodarski begunci, ki so se ujeli v past članov organizirane gangsterske tolpe in tvegali svoja življenja, da bi dosegli boljše življenje. Posledica tega niso samo številne človeške tragedije, ampak tudi obremenitev socialnih sistemov namembnih držav in preobremenjenost njihovih sodišč z brezupnimi zadevami v zvezi z azilom, kar otežuje življenje tistim, ki lahko resnično zaprosijo za azil.

V preteklosti so nekatere države članice privabljale dodatne milijone nezakonitih priseljencev z množičnimi legalizacijami ali kratkim pridržanjem, ki mu je sledila samodejna odobritev dovoljenja, da ostanejo. Čeprav so ukrepi, predlagani v direktivi o vračanju, preveč popustljivi, so vsaj korak v pravo smer, zlasti če je predlagano najkrajše obdobje pridržanja strožje, kot je zdaj predvideno v nekaterih državah članicah, zaradi česar sem glasoval za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Cristiana Muscardini (UEN), v pisni obliki. (IT) Rada bi čestitala kolegom iz odbora LIBE za kompromis, ki so ga dosegli s Svetom. Unija je prvič uspela oblikovati skupna pravila za vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU. Hvalevredno je, da je pri določanju skupnih in preglednih postopkov vračanja cilj direktive zagotoviti humano obravnavanje vseh vpletenih ter izboljšati sodelovanje z nacionalnimi organi migrantov in med državami članicami, vključno z vzpostavitvijo prepovedi ponovnega vstopa, ki velja v celotni Uniji in traja največ 5 let.

Prostovoljno vračanje, trajanje začasne omejitve prostosti z nadomestnimi možnostmi za nekatere primere, organizacija objektov omejitve prostosti, prepoved skupinskih vračanj, zlasti obravnavanje mladoletnikov in ranljivih oseb pri sprejemanju odločitev o vrnitvi ter ohranjanje enotnosti družine: vse to so pozitivni elementi predloga direktive, kot tudi brezplačna pravna pomoč, če se zanjo zaprosi, pri pritožbi zoper odredbo o odstranitvi.

Glasujem za ta ukrep, ker vem, da bo s skupnimi in preglednimi pravili boj proti nezakonitemu priseljevanju učinkovitejši. Ta pravila bodo pripomogla k večji varnosti naših državljanov, kar ponovno potrjuje, da mora Evropa pri skupnih problemih, kot so problemi na področju priseljevanja, nastopati enotno ter potrditi, da sta pojma sprejema in zakonitega ravnanja neločljiva.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Navarro (PSE), v pisni obliki. – (FR) Evropski parlament je danes z večino sprejel predlog direktive o vračanju. Ta predlog direktive, katerega cilj je oblikovanje minimalnih skupnih standardov za obravnavo nezakonitih priseljencev, je bil prvotno namenjen odzivu na pogosto tragične razmere v približno 224 centrih za pridržanje po Evropi. To je občutljiva pobuda, ker vemo, da nekatere države nimajo nobenih pravil ali omejitev glede pridržanja tujcev, ki v njih prebivajo nezakonito. Med glasovanjem v odboru so socialistični poslanci dosegli pomemben napredek pri določitvi osnovnih jamstev človekovih pravic, ki jih v prvotnem predlogu ni bilo. Te sta Svet in poročevalec iz skupine PPE zdaj umaknila, ker se zdi, da dajeta prednost represivnejšemu paketu v upanju, da bo to odvračalo tiste, ki so že obupani. Rezultat je direktiva, ki podpira postopek kriminalizacije migrantov, dolgotrajno stiskanje v nesprejemljivih pogojih in ločitev mladoletnikov od njihovih staršev, medtem ko bosta tako imenovani jamstvi pravice do pravne pomoči in do pritožbe prepuščeni presoji držav članic. To je enostavno nesprejemljivo in v nasprotju z vrednotami, ki naj bi jih Evropa predstavljala. Zato sem se odločil, da glasujem proti temu besedilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Dimitrios Papadimoulis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Konservativna večina v Evropskem parlamentu ponovno ni upoštevala mnenja državljanov in zdravega razuma. Sprejetje „direktive sramote“, da bi se ustvarila evropska trdnjava, priseljencem odvzema osnovne človekove pravice in jih obsoja na nezakonitost. Nesprejemljiv in nečloveški spravni sporazum Sveta je v nasprotju z veljavnim mednarodnim pravnim okvirom. Zagotovila za večjo zaščito priseljencev v Evropi so v popolnem nasprotju s krutimi podobami „sprejemnih“ centrov.

Evropa se ne more skrivati za to nesprejemljivo zakonodajo in zapreti vrata priseljencem.

Vlada Nove demokracije in njeni poslanci Evropskega parlamenta, ki so dejavno podprli današnjo odločitev, so v veliki meri odgovorni. Kar je gospod Karamanlis povedal pred televizijskimi kamerami, ko je pred nekaj dnevi obiskal sprejemni center za priseljence na otoku Samosu, so dejanja Nove demokracije ovrgla.

 
  
MPphoto
 
 

  Tobias Pflüger (GUE/NGL), v pisni obliki. − (DE) Moji razlogi za glasovanje proti direktivi o vračanju so naslednji.

Direktiva, ki so jo notranji ministri EU dosegli s pogajanji, uvaja možno 18-mesečno obdobje pridržanja pred izgonom za tako imenovane „državljane tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU“; poleg tega predvideva petletno prepoved ponovnega vstopa za tiste, ki so bili izgnani. Zaradi direktive okoli osmim milijonom državljanov držav nečlanic EU, ki nimajo veljavnega dovoljenja za bivanje, grozita pridržanje in izgon v njihove „matične države“.

Poleg tega direktiva omogoča pridržanje in odstranitev mladoletnikov brez spremstva, kar je jasna kršitev konvencije ZN o otrokovih pravicah. Načrtuje se izgon migrantov v tranzitne države, ki niso njihove matične države. Mnoga postopkovna jamstva in zakonite pravice migrantov do pritožbe zoper izgon so izginile iz končnega besedila, kar bi lahko ogrozilo tudi pravice tistih migrantov, ki lahko zaprosijo za azil.

Na kratko, direktiva ustvarja podlago za stigmatizacijo in kriminalizacijo migrantov, ki jim bo odvzeta svoboda in ki bodo pridržani v objektih za pridržanje v pogojih, ki niso vredni človekovega dostojanstva, brez da bi zagrešili kaznivo dejanje. Direktiva z dodatnim slabšanjem življenjskih razmer migrantov spodkopava evropske in mednarodne standarde človekovih pravic. Ta nov ukrep je v skladu z logiko politike priseljevanja in azila držav članic EU, ki se izvaja od leta 1990 in ki je znana po ukinitvi pravic migrantov. Zdaj je treba nasprotovati izvajanju direktive.

 
  
MPphoto
 
 

  Lydie Polfer (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Cilj predloga direktive o vračanju državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU, je Evropski uniji zagotoviti skupno politiko priseljevanja z določitvijo meril za najdaljše obdobje začasne omejitve prostosti, s podpiranjem postopka prostovoljnega vračanja in z zagotavljanjem prepovedi ponovnega vstopa v Evropsko unijo tistim, ki so bili izgnani.

Predlagano besedilo je kompromis in se lahko kot vsak kompromis izboljša. Najdaljše obdobje pridržanja šestih mesecev, ki je lahko podaljšano na 12 mesecev, je veliko daljše od najdaljšega obdobja omejitve prostosti, ki je predvideno v moji državi Luksemburgu (trije meseci).

Po drugi strani dokument določa nekatera jamstva za družine in dojenčke ter navaja pogoje, ki urejajo nevračanje v državo izvora.

Ker ta zadeva spada v postopek soodločanja, je Parlament enakovreden Svetu ministrov in bi glasovanje proti povzročilo zamude, ki bi bile škodljive za to občutljivo vprašanje.

Zato sem kljub nekaterim zadržkom glasovala za predlog direktive.

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. (PT) Na območju s skupnimi zunanjimi mejami in brez notranjih mej morajo biti nekatera pravila o vstopu, gibanju, prebivanju in odhodu državljanov tretjih držav usklajena. Uspešno gospodarstvo in socialna država z visoko stopnjo zaščite v primerjavi s sosednjimi državami mora določiti pravila in pogoje za vstop državljanov tretjih držav.

Zato sta urejanje in doseganje določene usklajenosti pravil na različnih območij s skupno mejo bistvena. Pri tem je treba upoštevati, da je priseljevanje za namembne države prednost in korist ter za države izvora potencialna korist, če je urejeno in zakonito. Treba je tudi upoštevati, da je humanost, ki jo pokažemo s sprejemom tistih, ki imajo težave, znak civilizacije, ki ji ne moremo obrniti hrbta.

Podpiram bistvo tega poročila, ker nas ne sili v zmanjšanje naših jamstev, ampak jih pravzaprav uvaja tam, kjer jih ni, čeprav nezadostno.

Menim, da smo v razpravi o tej temi na nekaj pozabili. Namembni kraj priseljevanja se vsaj pri priseljevanju znotraj Evrope spreminja. Glede na to, da so migracijski tokovi eden od najboljših gospodarskih kazalcev, si ta tema zasluži več pozornosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Čeprav se mi besedilo zdi pomanjkljivo v zvezi z nekaterimi točkami, zlasti glede pridržanja mladoletnikov in zdravstvenih vprašanj, ta kompromis, ki je bil z vztrajnostjo dosežen v nekaterih državah članicah, zdaj, po treh letih pogajanj s Svetom, končno uvaja pravila za tiste države, ki jih do zdaj niso imele, drugim pa ne prepoveduje, da obdržijo svojo zakonodajo ali da uvedejo še prožnejšo zakonodajo, kar je ključno.

Ne podpiram lova na čarovnice, ki ga nekateri danes tukaj ponovno izvajajo proti tistim, ki poskušajo postaviti meje priseljevanju v Evropo. Ne, Evropa ni trdnjava. Vsako leto pride na zakonit način sem skoraj dva milijona priseljencev. Ne, direktiva ne uvaja 18-mesečno pridržanje: Splošno pravilo je največ šest mesecev z zelo strogimi izjemami v tistih devetih državah, ki imajo neomejeno obdobje pridržanja, na kar je treba opozoriti. V Belgiji je na primer povprečno obdobje pridržanja 22 dni.

Lažje in bolj privlačno za medije je danes glasovati proti, vendar sem prepričana, da v tem primeru to ne bo koristilo tistim, ki jih to najbolj zadeva, in sicer migrantom, ki jim je treba pomagati in jih v nekaterih primerih prepričati.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasujem za poročilo gospoda Webra. Evropa je končno začela reševati problem nezakonitega priseljevanja na odgovoren in učinkovit način. Direktiva o vračanju je začeten korak k ustrezni politiki za boj proti temu pojavu. Čeprav je treba spoštovati minimalne standarde, ki zagotavljajo človeško ravnanje z nezakonitimi priseljenci, morajo ti zapustiti Evropo. Kot smo vedno trdili, je nezakonito priseljevanje zelo resen problem in odgovornost za njegovo reševanje je treba prepustiti posameznim državam. Kljub temu je to pogosto evropski problem, zato ne morejo biti vse obveznosti in stroški preloženi na nekatere države, predvsem Italijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. – (NL) Predolgo obdobje pridržanja je eden od najpomembnejših razlogov za moje glasovanje. Možnost zapiranja odraslih in celo otrok za nič manj kot 18 mesecev gre predaleč, zlasti ker bodo pridržani tudi, če njihova država izvora ne bo sodelovala in predložila pravih dokumentov. Pogosto sami niso nič krivi, da se ne morejo vrniti. Prav tako ni rešitev dejstvo, da se lahko ljudi, ki so na ozemlju nezakonito, pošlje nazaj v državo, prek katere so potovali. Prepoved ponovnega vstopa za največ pet let je nezdružljiva z zamislijo, da je treba ljudem v Evropi nuditi zaščito, če jo potrebujejo. Ta ukrep bo povzročil tudi nezakonito trgovino z ljudmi in tihotapstvo. Unija nujno potrebuje sporazume o tem, kdo lahko vstopi, vendar zdaj vsa svoja prizadevanja usmerja v izgon. Zato je predlog enostranski in zelo neuravnotežen. Sporazumi, kot je ta, so sprejemljivi le, če nudijo pravno varstvo ljudem brez veljavnih dokumentov. Žal ta kompromis tega ne nudi v zadostni meri. Če bi glasoval za to, ne bi naredil nič dobrega za evropsko politiko priseljevanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. Umik predloga spremembe 98 o obravnavi mladoletnikov brez spremstva, tj. otrok, in predloga spremembe 103 o pogojih, trajanju in zakonitosti pri pridržanih migrantih je zelo zaskrbljujoč za tiste, ki verjamemo v človekovo dostojanstvo.

 
  
MPphoto
 
 

  Daniel Strož (GUE/NGL), v pisni obliki. − (CS) Po mojem mnenju predlog direktive o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU, ni dobro besedilo. Z upravnimi in represivnimi metodami poskuša „rešiti“ resen problem, ki dejansko poziva k politični rešitvi, katere cilj bi bil odstraniti razloge za nezakonite migracije. Osnutek poročila, ki ga je gospod Manfred Weber Evropskemu parlamentu predstavil na plenarnem zasedanju, vsebuje le (bolj ali manj) lepotne spremembe, ki ne obravnavajo bistva zadeve.

Uvedba represivnih ukrepov proti tako imenovanim nezakonitim priseljencem, kot so tako imenovana začasna omejitev prostosti in pridržanje v nesprejemljivih pogojih, kakršni veljajo v nekaterih centrih za pridržanje (glede na odbor LIBE), pomeni kršitev mednarodno priznanih konvencij za varstvo človekovih pravic.

Poleg tega se temeljna težava pojavlja v obrazložitvi, ki vpliva na celoten koncept dokumenta. Čeprav ponuja drugo možnost – možnost odobritve zakonitega dovoljenja za bivanje tako imenovanim nezakonitim priseljencem – predlog Komisije in poročilo, ki ga bo sprejel Evropski parlament, temeljita na enem samem načelu: da morajo nezakoniti priseljenci zapustiti Evropo. Če upoštevamo zgornja dejstva, priporočam, da se poročilo zavrne.

 
  
MPphoto
 
 

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE), v pisni obliki. − (RO) Unija je zgrajena na skupnih vrednotah in varuje človekove pravice. Glasovala sem za predloge sprememb evropskih socialistov, ker od držav članic zahtevajo, da resno bolnim osebam zagotovijo nevezano dovoljenje za bivanje ali drugačno dovoljenje, ki jim podeljuje pravico do bivanja.

Namen tega je, da jim omogočijo ustrezen dostop do zdravstvenega varstva, razen v primerih, ko je mogoče dokazati, da lahko zadevne osebe dobijo ustrezno zdravniško oskrbo in zdravstveno varstvo v svoji državi izvora. Prav tako se mi zdi bistvenega pomena, da je državljan tretje države takoj izpuščen, če je bila omejitev prostosti nezakonita. Mladoletniki, ki jim je bila omejena prostost, morajo imeti možnost sodelovanja pri zabavnih dejavnostih, vključno z igro in rekreacijskimi dejavnostmi, ki so primerne za njihovo starost, ter dostopa do izobraževanja.

Otrokom brez spremstva mora biti zagotovljeno bivanje v ustanovah, ki imajo na voljo osebje in opremo, s katerimi se upoštevajo potrebe oseb njihove starostne kategorije. Pri omejitvi prostosti mladoletnikom, ki čakajo na izgon, se največ pozornosti posveča največjim koristim otroka. Obžalujem, da ti predlogi sprememb niso bili sprejeti. Menim, da brez teh predlogov sprememb poročilo gospoda Webra ni v skladu z evropskimi vrednotami, zato sem glasovala proti temu poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Jeffrey Titford (IND/DEM), v pisni obliki. − Glasovali smo za zavrnitev poročila, ker ne želimo nikakršne skupne evropske politike priseljevanja. Menimo, da bi se morale posamezne države same odločiti, koga bodo izločile iz svojega ozemlja in v kakšnih okoliščinah.

Medtem ko skoraj nikoli ne glasujemo za sprejetje zakonodaje, izpostavljamo, da smo glasovali za sprejetje predloga spremembe 75, ki je zavrnil predlog Komisije za skupno politiko izgona, vendar ne zaradi razlogov ali pojasnil, ki jih je podala skupina, ki je predlog spremembe vložila. Imeli smo lastne razloge za zavrnitev.

To velja ne glede na dejstvo, da se direktiva ne uporablja v Združenem kraljestvu. Našo odločitev pri glasovanju je spodbudilo načelo, ki stoji za tem.

 
  
  

– Poročilo: Eluned Morgan (A6-0191/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Konstantinos Droutsas (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Za dopolnitev prevladujočega položaja trgov EU z električno energijo in zemeljskim plinom z obsežnimi interesi kapitala Komisija zdaj pripravlja paket petih predlogov za tretji zakonodajni sveženj. Cilj je spremeniti družbeno dobrino v tržno blago ter spodbuditi kapitalistično prestrukturiranje energetskega sektorja prek masovne privatizacije proizvodnje in distribucije energije.

Predlog vzpostavlja ostro konkurenco, zlasti pri veleprodajnem trgu z električno energijo. Prispeva k popolnemu ločevanju omrežij (prenosna omrežja ali omrežja za upravljanje s prenosom) od dobave in proizvodnje. Načeloma torej ne bo diskriminacije med javnim in zasebnim sektorjem, zaradi česar bodo javna podjetja izgubila svoje primerjalne prednosti in bodo konkurenti, ki bodo vstopali na trg, zaščiteni.

V času, ko se mednarodne cene nafte hitro zvišujejo, so delavci v stiski; EU daje prednost interesom kapitala ter ohranjanju in povečevanju svojega dobička.

Žrtve te politike so delavci v energetskem sektorju in na splošno delavski razredi. Soočali se bodo z višjimi cenami in upadanjem storitev, kar se pri privatizaciji energetskega trga vedno zgodi.

Množična mobilizacija delavcev in glasovanje proti na referendumih kažeta vedno večje ogorčenje med ljudmi nad to politiko ter odpirata pot njeni razveljavitvi.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Zanimivo je, kako se v temu tretjemu paketu za liberalizacijo elektroenergetskega sektorja še vedno uporabljajo enaki argumenti kljub dejstvu, da imamo vedno manj nadzora nad dejanji gospodarskih in finančnih skupin, ki delujejo na trgu, uvajajo svoja pravila, zvišujejo cene, odpuščajo delavce, povečujejo negotovost zaposlitve ter vedno manj izpolnjujejo svoje obveznosti glede javnih storitev.

Čeprav je res, da bo Evropska unija brez učinkovitega trga z električno energijo in plinom vedno težje zagotavljala zanesljivost oskrbe, trajnost energetskega trga z nekaj viri premoga in svetovno konkurenčnost, je tudi res, da bo ta trg mogoč le, če bo javni sektor močan.

Vendar je predlagano ravno nasprotno. Poziva se k večji liberalizaciji in uničenju tega, kar je v nekaterih državah ostalo od tega javnega sektorja. Potem se v neuspešnih poskusih, da bi se to prikrilo, predlaga listina o varstvu odjemalcev. Počakali bomo, da vidimo, kako se bo to uporabljalo. V vsakem primeru je osnovno vprašanje liberalizacija sektorja, zato smo morali na koncu glasovati proti temu poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Neena Gill (PSE), v pisni obliki. − Gospod predsednik, v razpravi sem govorila o poročilu gospe Morgan, nisem pa imela priložnosti govoriti o predlogu spremembe 159. Ta predlog spremembe bi državam članicam prepovedal odobritev izgradnje novih elektrarn, ki sprostijo več kot 350 g ogljikovega dioksida na proizvedeno kilovatno uro. Rada bi pojasnila stališče stranke EPLP, katere člani so prejeli več pisem v zvezi s tem predlogom spremembe.

Čeprav priznavamo, da so podnebne spremembe resnične in prisotne ter da imamo obveznost, da jih obravnavamo, smo glasovali proti predlogu spremembe 159, ker bi preprečil razvoj vseh novih plinskih elektrarn, elektrarn na nafto in termoelektrarn na premog. To bi škodilo zanesljivosti oskrbe Evrope in zagotavljanju elektrike v Evropi.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Goebbels (PSE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem proti poročilu gospe Morgan in energetskemu paketu, ker menim, da je to napačna pot. Predlagana agencija bo še eno birokratsko telo. Mreža nacionalnih regulatorjev z razširjenimi pooblastili bi bil učinkovitejši način, da se majhnim proizvajalcem zagotovi dostop do omrežij. Ločevanje je postalo neke vrste čarobni napoj, medtem ko izkušnje tistih držav, ki so ga uporabljale, gotovo ne govorijo v prid takšnemu liberalnemu ukrepu. Energetski trg je svetovni trg. Konkurenca Gazpromu in državam, ki so proizvajalke nafte, ne bodo zadruge, ki proizvajajo bioplin, ampak velika evropska podjetja.

 
  
MPphoto
 
 

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE), v pisni obliki. (PL) Evropski parlament je, ko je glasoval za obvezno ločevanje lastništva energetskih koncernov v Evropski uniji, naredil odločen korak k oblikovanju skupnega trga z električno energijo. Delitev teh koncernov na podjetja, odgovorna za proizvodnjo energije, in podjetja, odgovorna za njen prenos, je edini način za oblikovanje odprtega in konkurenčnega trga brez navzkrižja interesov.

Predlagane spremembe morajo najbolj koristiti odjemalcem. Sprejeti predlog znatno izboljšuje pravice odjemalcev. Med drugim daje odjemalcem pravico do odstopa od pogodbe z dobaviteljem električne energije brez dodatnih stroškov. Odjemalci imajo tudi pravico, da v zelo kratkem obdobju zamenjajo dobavitelja energije.

Treba je upoštevati, da na trgu z električno energijo zdaj prevladujejo monopoli, ki zlorabljajo svoj položaj na nekonkurenčnih trgih. Menim, da bodo zgornje meje cen zaščitile uporabnike energije pred izkoriščanjem energetskih koncernov, brez da bi nova podjetja odvračale od vstopa na trg.

Jasno je, da predlagane rešitve ne bodo rešile vseh težav, ki so povezane z energijo in s katerimi se zdaj soočamo, kot je dvig cen nafte. Kljub temu so te rešitve ustrezni koraki k razvoju bolj konkurenčnega trga. Razprava se bo nadaljevala v Svetu. Vendar je žal malo verjetno, da bodo vsi predlogi Evropskega parlamenta sprejeti. Kot je poročevalka pravilno opozorila, želijo mnoge države članice zaščititi svoje nacionalne interese.

 
  
MPphoto
 
 

  Jacky Hénin (GUE/NGL) , v pisni obliki. – (FR) Ta tretji energetski paket dogmatično vztraja pri popolnemu ločevanju med proizvodnjo energije in distribucijskimi omrežji.

Njegov cilj je cel energetski sektor podrediti zgolj zakonom prostega trga in temu, da vsak z vsakim tekmuje.

Ker enaki vzroki povzročijo enake učinke, bo to v Evropski uniji povzročilo še večjo katastrofo, kot jo je doživela Kalifornija leta 2000.

Ta politika je slaba za odjemalce, zaposlene v industriji, mala in srednja podjetja, male in srednje industrije, delovna mesta, varnost ter okolje. Trg in zasebni sektor nista sposobna izpolniti potreb Evropejcev po energiji ter odgovoriti na izzive globalnega segrevanja in obdobja po fosilnih gorivih. Njun glavni cilj je čim več plačati delničarjem in ne delovati v splošnem interesu naroda.

V Evropi potrebujemo pravi notranji trg z energijo in to se bo doseglo le na podlagi sodelovanja. Energetski sektor mora usmerjati usklajeno delovanje držav članic v imenu javnosti in ne le dejavnosti na finančnih trgih. EU mora sprejeti ukrepe za zagotovitev, da se energija prizna kot globalni javni vir ter ne le kot blago, ki se ga kupi in proda.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. Razočaran sem bil, da predlog spremembe moje skupine o odgovornosti za jedrsko nesrečo ni bil sprejet. Kljub temu končno poročilo gospe Morgan vsebuje veliko stvari, ki so vredne pohvale, in podpiram dodana sklicevanja na predlagano listino o pravicah odjemalcev energije. Ob upoštevanju navedenega sem torej lahko glasoval za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Tunne Kelam (PPE-DE), v pisni obliki. (ET) Odločno podpiram te predloge sprememb, ker krepijo svobodno konkurenco v Evropski uniji, prispevajo k ohranjanju cen na razumnih ravneh in hkrati omogočajo odjemalcem, da uveljavljajo pravico do zamenjave dobavitelja električne energije, kadar koli to želijo. Poleg tega to spodbuja čezmejno souporabo električne energije ter s tem tudi varuje države in odjemalce pred nenadnimi primanjkljaji elektrike. Pozivam k hitremu ukrepanju na tem področju za odstranitev nepotrebne birokracije in obremenitev, da se elektroenergetskim podjetjem EU omogočita prosto delovanje v Uniji in krepitev svobodne konkurence ter da bodo lahko odjemalci sprejemali premišljene odločitve.

 
  
MPphoto
 
 

  Roselyne Lefrançois (PSE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem proti temu poročilu, ki naj bi določalo skupna pravila za notranji trg z električno energijo, pa pravzaprav predlaga odpravo dediščine tradicionalnih omrežij Evrope.

Ločevanje proizvodnje električne energije in distribucije električne energije po mojem mnenju ne bo zagotovilo nobenih dodatnih jamstev glede učinkovitosti, zanesljivosti ali dostopnosti omrežja, zlasti v sedanjih razmerah nenehnega povečevanja svetovnega povpraševanja po električni energiji in velike negotovosti glede virov.

Slednji dejavnik poziva k še več strukturnim naložbam, da se zaščitijo naše zaloge ter spodbujajo raziskave in inovacije, kar je vidik, ki se zdi v veliki meri nezdružljiv s filozofijo močne konkurence in kratkoročne donosnosti, ki je temelj za izbiro popolne deregulacije tega sektorja.

„Tretja pot“, ki jo podpirajo francoski socialisti in ki žal ni bila sprejeta, se zdi veliko razumnejša rešitev, ker nam omogoča ohranitev patrimonialne celovitosti velikih energetskih skupin Evrope in hkrati prepušča organizacijo distribucije električne energije neodvisnim regulatorjem.

Kljub temu podpiram napredek, ki ga to poročilo predstavlja glede varstva odjemalcev, zlasti z uvedbo pravil o boju proti pomanjkanju energije ter zagotavljanju preglednosti in dostopnosti informacij za končnega uporabnika.

 
  
MPphoto
 
 

  Erik Meijer (GUE/NGL), v pisni obliki. (NL) Dobava električne energije ni trgovina, ampak storitev energetskega omrežja. Ta storitev mora biti zagotovljena vsem zainteresiranim stranem brez prekinitve in z najmanjšim vplivom na okolje. Ta zahteva je neskladna s tveganji pri konkurenčnih podjetjih, ki so povezana z mednarodno trgovino. Električna energija bo tudi v prihodnosti redek in občutljiv izdelek, še posebej zdaj, ko fosilnih goriv zmanjkuje in se globalno segrevanje nadaljuje.

Zato je dobro, da so v mnogih državah članicah EU elektrarne in elektroenergetska omrežja razvili država ali lokalni organi. Privatizacija teh storitev energetskega omrežja je nezaželena in tvegana. Njihova prodaja ustvarja nove lastnike in monopol nad prenosnim omrežjem. To omrežje je neprofitni vir med proizvodnjo in prodajo, njegovo lastništvo pa se lahko zlorabi za uvedbo visoke pristojbine za potrošnike in konkurente. Določanje cen električne energije prek borze vodi k cenam za odjemalce, ki so precej višje od proizvodnih stroškov.

Države članice EU imajo prav, ko preučujejo, kako se je treba boriti proti tem tveganjem. Razmere so v posameznih državah članicah zelo različne. Najbolje je, da se ta vprašanja obravnavajo tam. Strinjam se, naj imajo države članice čim več svobode, kar je tretja pot, ki jo omenja predlog spremembe gospoda Glanteja, vendar sem proti tej evropski direktivi kot celoti.

 
  
MPphoto
 
 

  Lydia Schenardi (NI) , v pisni obliki. – (FR) Jasno je, da pravi cilj tega tretjega energetskega paketa ni zanesljivost oskrbe, kakovost storitev, dostopnost cene ali možnost potrošnikov, da prosto izbirajo svojega dobavitelja, ampak trajna odprava tega, kar je ostalo od starih javnih monopolov na področju električne energije.

Odločnost, ki so jo pokazali Komisija in mnogi poslanci tega parlamenta z željo po uvedbi „ločevanja“, to pomeni prisilo, da se „zgodovinski“ operaterji, kot je EDF, odpovedo lastništvu svojih omrežij, je popolnoma nesprejemljiva. Dejavnosti, ki so jih obtožena ta podjetja, in sicer omejevanje dostopa konkurentov do omrežja in namerno omejevanje naložb v projekte infrastrukture, niso bile nikoli dokazane. Prav tako ni jasno, kako lahko zaupanje nadzora nad omrežjem enemu operaterju, ki ni dobavitelj električne energije, zagotavlja ustrezno in zadostno stopnjo naložb, nezlorabo ključnega položaja ali boljše uravnavanje prezasedenosti.

Zato bomo kljub temu, da smo vedno branili izključno primarnost držav članic na področju energije, ki je preveč pomembno strateško področje, da bi se ga prepustilo evrokratom, kot manjše zlo podprli rešitev „učinkovitega ločevanja“, ki jo med drugim predlagata Francija in Nemčija. Glasovali bomo tudi proti tistim besedilom, katerih stališča v osnovi zavračamo.

 
  
MPphoto
 
 

  José Albino Silva Peneda (PPE-DE) , v pisni obliki. − (PT) To poročilo sem moral podpreti. Podpreti vse sile liberalizacije trga električne energije pomeni podpreti pravičnejši, konkurenčnejši in preglednejši trg.

Vendar me ni pritegnila samo korektnost tega poročila, ki potrošnika postavlja v bistvo vprašanja. Z višanjem cen energije in pomanjkanjem konkurence na nacionalnih trgih se pojavlja nevarnost povečanja števila državljanov, izključenih iz dostopa do energije. Zato se strinjam z izpostavljenimi socialnimi skrbmi, pri čemer je bil prvič opredeljen pojav „revščine zaradi visokih stroškov porabe energije“, ki je opozoril na pomembnost tega, da države članice razvijejo nacionalne načrte, ki zajemajo vse državljane.

Glede na sedanje razmere na nacionalnih energetskih trgih v EU je nesprejemljivo, da ima ena družba v lasti omrežje električne energije in je tudi odgovorna za prenos električne energije ter ima tako dejanski monopol, ker lahko prepreči dostop do trga novim upravljavcem, ki so v veliko primerih konkurenčnejši.

Ta dokument torej odločno opredeljuje potrebo po povečanju ravni preglednosti in konkurenčnosti v energetskem sektorju ter učinkoviti zaščiti potrošnika pred posledicami zaprtega in neprilagodljivega trga.

 
  
MPphoto
 
 

  José Albino Silva Peneda (PPE-DE) , v pisni obliki. − (PT) To poročilo sem moral podpreti. Podpreti vse sile liberalizacije trga električne energije pomeni podpreti pravičnejši, konkurenčnejši in preglednejši trg.

Vendar me ni pritegnila samo korektnost tega poročila, ki potrošnika postavlja v bistvo vprašanja. Z višanjem cen energije in pomanjkanjem konkurence na nacionalnih trgih se pojavlja nevarnost povečanja števila državljanov, izključenih iz dostopa do energije. Zato se strinjam z izpostavljenimi socialnimi skrbmi, pri čemer je bil prvič opredeljen pojav „revščine zaradi visokih stroškov porabe energije“, ki je opozoril na pomembnost tega, da države članice razvijejo nacionalne načrte, ki zajemajo vse državljane.

Glede na sedanje razmere na nacionalnih energetskih trgih v EU je nesprejemljivo, da ima ena družba v lasti omrežje električne energije in je tudi odgovorna za distribucijo električne energije ter ima tako dejanski monopol, ker lahko prepreči dostop do trga novim upravljavcem, ki so v veliko primerih konkurenčnejši.

Ta dokument torej odločno opredeljuje potrebo po povečanju ravni preglednosti in konkurenčnosti v energetskem sektorju ter učinkoviti zaščiti potrošnika pred posledicami zaprtega trga.

 
  
  

– Poročilo: Alejo Vidal-Quadras (A6-0228/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) To je še en del tretjega paketa ukrepov za liberalizacijo energetskih trgov v Evropski uniji, ki izhajajo iz priporočil, ki jih je Evropski parlament sprejel leta 2007. Poročevalec se strinja z vključitvijo trdnejših in neodvisnejših pooblastil regulatorjev; večjimi zahtevami po preglednosti na trgu; izboljšanim okvirom za sodelovanje na evropski ravni med nacionalnimi regulatorji in med upravljavci prenosnih omrežij; večjim poudarkom na nadaljnjem razvoju zmogljivosti medsebojnega povezovanja med državami članicami ter predlogom o lastniškem ločevanju podjetij, kot najučinkovitejšem, vendar ne edinem, načinu za spodbujanje naložb in preprečevanje diskriminacije novih konkurentov.

Z drugimi besedami, Evropska unija je izsilila privatizacijo sektorja, ki ima strateški pomen za gospodarski razvoj, in si zdaj prizadeva za sprejetje ukrepov za obravnavo resnih težav, ki so jih povzročile gospodarske skupine, ki so prevzele sektor. Zato tudi sam poročevalec izpostavlja nekatera vprašanja o prostovoljnem izvajanju kodeksov in pravil, pri čemer trdi, da bi morali biti obvezni.

Nihče pa ne priznava, da bi resnična rešitev bila ohranitev trdnega javnega sektorja na področju energije, zato smo glasovali proti temu poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Družbi E.ON in RWE svojih prenosnih omrežij nista prodali le zaradi pritiska Komisije; zaradi izvedenega ločevanja se je v veliki meri izgubil strateški dejavnik dostopa do omrežja, in sicer izključitev novih konkurentov. V Evropi je velika potreba po naložbah v stare elektrarne in infrastrukturo omrežij, ki so že desetletja stare. Kot so pokazale izkušnje z radikalno privatizacijo železniških storitev v Združenem kraljestvu, se vlagatelji le malo zanimajo za posodobitev infrastrukture. Zelo verjetno je, da bodo imele nove določbe o dostopu do omrežja, za katere se prizadeva, enak učinek. Zato sem glasoval proti poročilu Vidal-Quadrasa.

 
  
MPphoto
 
 

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. (PL) Poročevalec je pripravil zelo dobro in temeljito poročilo.

Prepričan sem, da bo predlog Evropskega parlamenta v svoji sedanji obliki omogočil nadaljevanje dela v zvezi z vključevanjem energetskega trga Unije. Prepričan sem, da bo mogoče skleniti sporazum glede vseh čezmejnih vprašanj.

 
  
  

– Poročilo: Giles Chichester (A6-0226/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) To je še en del energetskega paketa. Zadeva vzpostavitev Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev, ki je del globalne strategije za liberalizacijo in ureditev energetskega trga, ki sta jo oblikovala Evropska komisija in Svet ter poimenovala „energetski paket“.

Strategija je vedno enaka. Najprej se izvede privatizacija javnega sektorja. Nato se pojavijo težave in vzpostavijo se regulatorji, nova birokracija ter večji nadzor pristojnosti nad dogodki v posamezni državi članici.

Po mnenju poročevalca (iz skupine PPE-DE), moramo preseči predloge Komisije ter tej agenciji omogočiti večjo neodvisnost in več pristojnosti odločanja. Ponavlja se argument, da je treba uvesti standarde, kodekse, tržna pravila in tudi odločbe višjih organov v interes gospodarskih skupin. Agencija bo nadnacionalna institucija s pristojnostmi na strateškem področju, tj. področju energije, kar vpliva na vse dele družbe.

Posledice poseganja v politično strategijo in gospodarstvo posamezne države članice so lahko resne. Zato zavračamo poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. Energetski trgi so vedno bolj vseevropske narave in predlagana Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev bo imela pri razvoju trgov pomembno vlogo. Agencija mora imeti ustrezne pristojnosti za uresničevanje svojih nalog in lahko sem podprl poročilo, ki predvideva te pristojnosti, hkrati pa zagotavlja neodvisnost nacionalnih regulatorjev.

 
  
MPphoto
 
 

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. (PL) Poročevalec je pripravil zelo dobro in temeljito poročilo.

Prepričan sem, da bo predlog Evropskega parlamenta v svoji sedanji obliki omogočil nadaljevanje dela v zvezi z vključevanjem energetskega trga Unije. Omogočil bo tudi okrepitev pristojnosti agencije v zvezi z vsemi čezmejnimi vprašanji. S tem se bo spodbudilo učinkovito sodelovanje med državami članicami.

 
  
  

– Poročilo: Francesco Ferrari (A6-0081/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Adam Bielan (UEN) , v pisni obliki. (PL) Število nesreč, ki vključujejo pešce, se je lani na Poljskem povečalo za 5,7 %, število nesreč, ki vključujejo kolesarje, pa za 16,8 %. Podpiram poročilo gospoda Ferrarija in prepričan sem, da je treba povečati varnostne zahteve. Kljub temu, moramo tudi upoštevati, da s tem povezanih stroškov ne smejo v večini kriti lastniki vozil.

Zastopam vojvodstvo Male Poljske, ki ima najnižje število nesreč v državi, in sicer 7/100. Kljub temu je veliko črnih točk zaradi prekomerne gostote prometa in neustrezne cestne infrastrukture.

 
  
MPphoto
 
 

  Francesco Ferrari (ALDE), v pisni obliki. − Menim, da je to poročilo še en pozitiven korak naprej pri zmanjševanju števila pešcev v EU, ki se v avtomobilskih nesrečah poškodujejo ali smrtno ponesrečijo. Vsako leto umre 40 000 državljanov.

Izboljšana oblika vozila in izboljšani avtomobilski sistemi, vključno z delom za ublažitev udarca na prednjem delu vozila, so pozitivni ukrepi, ki jih je treba spodbujati. Odstranitev varnostnega loka z vozil, na katerih niso potrebni ali zanje niso namenjeni, na primer z nekmetijskih delovnih vozil, je še en primer doslednosti EU v zvezi s pešcu prijaznimi izboljšavami.

Podprl bom ta vprašanja v tem glasovanju in menim, da so za pešce v EU zelo pomembna nadaljnja prizadevanja za izboljšanje njihove varnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Neena Gill (PSE), v pisni obliki. − Glasovala sem za to poročilo, ker podpiram razvoj sistemov za pasivno in aktivno varnost, ki bi zmanjšali posledice prometnih nesreč, ki vključujejo pešce in druge ranljive udeležence v cestnem prometu. Čeprav nesreče povzročajo različni dejavniki (hitrost, človeška napaka), je treba samo vozilo tako prilagoditi, da se zmanjša udarec pri nesreči. Podpiram obveznosti iz poročila o določitvi minimalnih zahtev za konstrukcijo in delovanje vozil ter prednjih zaščitnih sistemov.

Vendar menim, da v tem poročilu manjka velika priložnost za sodelovanje z državami v razvoju in hitro rastočimi državami. To pa zato, ker je večina smrtnih žrtev na cestah, približno 70 %, v državah v razvoju. 65 % smrtnih žrtev je pešcev, od tega je 35 % otrok. Samo v Indiji se zgodi 10 % vseh prometnih nesreč s smrtnim izidom na svetu.

EU mora z državami v razvoju deliti svoje znanje in izkušnje na področju zbiranja podatkov in analiz o prometnih nesrečah ter razvoja sistemov za aktivno in pasivno varnost. Odločno se zahteva prenos tehnologij iz EU v države v razvoju, s čimer bi se lahko zmanjšalo število prometnih nesreč in njihove posledice za udeležence v cestnem prometu.

 
  
MPphoto
 
 

  Genowefa Grabowska (PSE), v pisni obliki. − (PL) Poudarila bi pomen tega poročila in čestitala poročevalcu za rezultat. Dejstvo je, da v Evropski uniji vsako leto umre 8 000 udeležencev v cestnem prometu. Veliko žrtev je pešcev in kolesarjev. Dodatnih 300 000 ljudi utrpi poškodbe. Te razmere vključujejo osebne tragedije ter imajo tudi pomembne družbene in gospodarske posledice. Zato je treba posebej pozdraviti ukrepe Unije, usmerjene v zagotavljanje boljše zaščite pešcev in drugih ranljivih udeležencev v cestnem prometu pred poškodbami, ki izhajajo iz trčenj z motornimi vozili.

Od oktobra 2005 in v skladu z veljavnimi določbami morajo nekatera vozila opraviti več preskusov delovanja na podlagi priporočil skupnega raziskovalnega središča. Poleg tega predlaga Unija uvedbo bistveno strožjih zahtev glede preskusov za motorna vozila, dana na evropski trg po letu 2010. Poročilo pred nami zagotavlja povezavo ukrepov za aktivno in pasivno varnost ter predvideva prihodnjo uvedbo sistemov za preprečevanje trkov. Do danes na trgu še ni na voljo učinkovit sistem, ki bi ščitil pešce pred trkom, zato Komisija industrijo upravičeno spodbuja k razvoju takšnega sistema. Prav tako se strinjam s poročevalcem, da je treba stalno spremljati tehnične možnosti zagotavljanja višjih standardov pasivne varnosti in tudi možnosti zahtev po večji varnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. V Evropi je v prometnih nesrečah vsako leto poškodovanih ali ubitih več tisoč pešcev in kolesarjev. Evropska zakonodaja je imela pomembno vlogo pri zmanjševanju števila smrtnih primerov in primerov poškodb, vendar vso pomembni tudi posodobljeni standardi. Predloge na tem področju je treba pozdraviti, zato sem glasoval za poročilo gospoda Ferrarija.

 
  
MPphoto
 
 

  Zita Pleštinská (PPE-DE), v pisni obliki. (SK) Statistični podatki o prometnih nesrečah v EU so zaskrbljujoči. Ocenjeno je, da je vsako leto ubitih 8 000 ranljivih udeležencev v cestnem prometu, pešcev in kolesarjev, 300 000 pa je poškodovanih. Do 80 % se zgodi v mestih in vaseh, kjer je omejitev hitrosti med 40 in 60 km/h. To kaže, da vzrok prometnih nesreč ni le prehitra vožnja, ampak so to lahko tudi kakovost cestne infrastrukture in zlasti varnost vozila.

Pozive k uporabi javnega prevoza, pešačenju in kolesarjenju namesto uporabe avtomobilov je treba izravnati z ukrepi za zmanjšanje števila primerov poškodb. Zdaj ni na trgu nobenih sistemov za preprečevanje trkov, ki lahko učinkovito in pravočasno zaznajo pešce ali druge ranljive udeležence v prometu.

Pozdravljam in podpiram poročilo gospoda Francesca Ferrarija glede predloga uredbe o zaščiti pešcev in drugih ranljivih udeležencev v prometu. Cilj evropske avtomobilske industrije mora biti prodaja avtomobilov, ki niso le tehnološko zelo napredni in ekološki, ampak tudi zelo varni.

Da se zagotovi visoka raven varnosti v vseh razmerah, obvezna vgradnja aktivnih sistemov pomoči za zaviranje v vsa nova vozila od leta 2009 naprej, kot predvideva predlog Komisije, ne sme nadomestiti sistemov pasivne varnosti na visoki ravni, ampak jih mora dopolnjevati.

Prepričana sem, da bo ta uredba pripomogla k izboljšanju varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu.

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. (PT) Varnost v cestnem prometu je prednostna naloga evropske prometne politike, resnična skrb nosilcev političnih odločitev in steber vseh državljanov v boju proti tragedijam, ki so na evropskih cestah žal vse prepogoste. Namen poročila gospoda Ferrarija je okrepiti zahteve Skupnosti na področju varnosti in s tem izboljšati varnost pešcev. Zato se ne smemo obotavljati pri zahtevah po čim večji pozornosti in najboljših razpoložljivih instrumentih za zagotovitev varnosti na naših cestah. Zlasti je pomembno, da je izvajanje zakonodaje še naprej čim bolj strogo ter da se sprejeti ukrepi ustrezno spremljajo in ocenjujejo za zagotovitev, da so potrebne izboljšave pravočasne pri preprečevanju nadaljnjih tragedij. Pozdravljamo poskus tega poročila za opredelitev načinov nadoknadenja izgubljenega časa in zagotovitev, da so predlagani sistemi za preprečevanje trkov najpravilnejši in najustreznejši za žrtve trkov z motornimi vozili.

Končno in ker so največje težave včasih povezane s podrobnostmi, je naša naloga tudi na bolj tehničnih področjih zagotoviti, da zakonodaja, ki jo oblikujemo, vedno zagotavlja najboljše načine zaščite naših državljanov.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Glasujem za poročilo gospoda Ferrarija. Podpiram cilj tega predloga, ki je okrepiti zahteve Skupnosti glede izboljšanja varnosti pešcev in drugih ranljivih udeležencev v cestnem prometu v primeru poškodb zaradi trčenja z motornim vozilom.

Prepričan sem, da je s časovnega in tehničnega vidika mogoč hiter napredek na področju oblikovanja in izvajanja ustreznih načinov prilagoditve vozil. Pozdravljam zlasti uvedbo obveznosti, da se vozila opremijo s sistemom pomoči pri zaviranju, ki bo pripomogel k zmanjšanju števila trkov vozil s pešci.

 
  
MPphoto
 
 

  Brian Simpson (PSE), v pisni obliki. − Ti poročilo podpiram, ker krepi veljavno zakonodajo in si ponovno prizadeva za izboljšanje varnosti v cestnem prometu, zlasti na področju varnosti kolesarjev in pešcev. Vsako leto je na cestah EU ubitih 8 000ljudi – pešcev in kolesarjev – 300 000 pa je poškodovanih.

Veliko število teh nesreč je mogoče preprečiti z boljšim usposabljanjem voznikov ali izboljšano konstrukcijo motornih vozil. Z uvedbo sistemov pomoči pri zaviranju, strožjih preskusov delovanja in krajšega obdobja izvajanja se bo zmanjšalo vsakodnevno prelivanje krvi na naših cestah.

Predvsem sem zadovoljen, da bodo morali ubijalci, znani kot varnostni loki, prestati enake preskuse delovanja na vozilih, na katera se namestijo, čeprav še vedno odkrito podpiram kampanjo za prepoved varnostnih lokov.

Poročevalcu čestitam za poročilo in se veselim hitrega sklepa Sveta v zvezi s tem vprašanjem.

 
  
MPphoto
 
 

  David Sumberg (PPE-DE), v pisni obliki. − Rad bi obrazložil svoje glasovanje v zvezi s poročilom Francesca Ferrarija glede zaščite pešcev in drugih ranljivih udeležencev v cestnem prometu.

Čeprav podpiram pomembne cilje tega poročila, saj si vsi želimo zmanjšati pretresljivo število smrtnih primerov in poškodb na naših cestah, pa poročilo zahteva zelo hiter časovni razpored izvajanja, ki po mojem mnenju ni uresničljiv.

Predlaganih je nekaj precej radikalnih zahtev, zato bo obremenitev industrije prevelika, če se predlogi uvedejo prehitro.

V času recesije moramo upoštevati, da morajo naši volivci zavarovati svoja delovna mesta, prenagljena zakonodaja pa lahko pogosto ogrozi za cilj.

 
  
MPphoto
 
 

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. (PL) Glasoval sem za poročilo o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti pešcev in drugih izpostavljenih udeležencev v prometu (2007/0201).

Zdaj ni na trgu nobenih sistemov za preprečevanje trkov, ki lahko učinkovito zaznajo pešce in druge izpostavljene udeležence v prometu ter so usklajeni z vsemi potrebnimi pogoji. Strinjam se s poročevalcem, da je treba prednost dati uvedbi ukrepov za zmanjšanje števila primerov poškodb in predvsem števila smrtnih primerov med pešci in drugimi izpostavljenimi udeleženci v cestnem prometu. Treba je poudariti, da je namen predlogov sprememb poostritev določb uredbe, kjer je to mogoče. Glasoval sem za poročilo, ker sem prepričan, da je treba spremljati razvoj tehnologije za zagotavljanje aktivne varnosti, vendar tudi preučiti možnost uvedbe strožjih določb na področju pasivne varnosti v zvezi s konstrukcijo vozil.

 
  
MPphoto
 
 

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM), v pisni obliki. (PL) Pešci in kolesarji so pogosto udeleženi v prometnih nesrečah. Zaščita njihovih življenj je velik izziv za industrijo motornih vozil.

Elektronski sistem za zaščito pešcev je odlična rešitev. Ta sistem zmanjša učinek posledic trka z vozilom. Prednji del avtomobila absorbira silo trka, s čimer zmanjša resnost poškodb žrtve.

Druga uspešna metoda zagotavljanja varnosti pešcev je z aktivnim prednjim pokrovom vozila, ki je vgrajen v C6. V trenutku trka s pešcem se pokrov motorja samodejno dvigne. S pomočjo senzorja za zaznavanje udarca in sprožitvenega mehanizma se pokrov dvigne za 65 milimetrov v 0,4 sekunde. Ločen mehanizem zadrži pokrov v dvignjenem položaju kljub sili udarca, s čimer se absorbira nastala energija. V primeru manjšega udarca zagotavlja zaščito tudi del, opremljen z blažilcem sunkov.

Za vsa vozila je treba opraviti vse potrebne preskuse za namene izboljšanja varnosti na cestah Evropske unije.

 
  
  

– Poročilo: József Szájer (A6-0088/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) To poročilo zadeva nekatere pozitivne spremembe običajnega postopka med Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom. Člen 5a spremenjenega Sklepa 1999/468/ES uvaja nov regulativni postopek s pregledom za splošne ukrepe, katerih namen je spremeniti nebistvene elemente osnovnega instrumenta, sprejetega v skladu s členom 251 Pogodbe, med drugim s črtanjem nekaterih od teh elementov ali z dopolnitvijo instrumenta z dodatkom novih nebistvenih elementov.

Po pregledu veljavne zakonodaje in postopkov, ki se izvajajo, je Evropska komisija predložila ta predlog, ki vključuje 59 zakonodajnih aktov, ki jih je treba prilagoditi novemu regulativnemu postopku s pregledom.

V sklepu z dne 12. decembra 2007 je konferenca predsednikov imenovala odbor za pravne zadeve za glavni odbor pri obravnavi tega usklajevanja komitologije, specializirane odbore pa za svetovalne odbore. Na konferenci predsednikov odborov dne 15. januarja 2008 so bili sprejeti načini sodelovanja med odborom za pravne zadeve in drugimi vpletenimi odbori. To poročilo torej vsebuje omejeno število predlogov sprememb, ki so jih v svoja mnenja vključili drugi odbori in jih predložili v obliki pisem.

 
  
  

– Poročilo: Gerardo Galeote (A6-0213/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. (PL) Glasoval sem za poročilo gospoda Galeota Queceda glede predloga uredbe Sveta o odprtju in upravljanju avtonomnih tarifnih kvot Skupnosti za uvoz nekaterih ribiških proizvodov na Kanarske otoke.

Poročilo zagovarja odpravo skupne carinske tarife za uvoz nekaterih ribiških proizvodov na Kanarske otoke za obdobje 2007-2013. Omeniti je treba, da so določbe, na katere vpliva predlog, prenehale veljati 31. decembra 2006. Predlog o vzpostavitvi brezcarinskih kvot in določb za njihovo upravljanje je v skladu s členom 299(2) Pogodbe o Evropski uniji, ki predvideva posebne ukrepe za pomoč najbolj oddaljenim regijam.

Zato sem glasoval za to poročilo, ker menim, da edinstven geografski položaj Kanarskih otokov v zvezi z viri oskrbe nekaterih ribiških proizvodov, ki so bistveni za domačo porabo, povzroča dodatne stroške v tem sektorju. Eden od načinov reševanja naravnih težav zaradi geografskega položaja je začasna opustitev uvoznih dajatev za zadevne proizvode iz tretjih držav.

 
  
  

– Poročilo: Anneli Jäätteenmäki (A6-0076/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za poročilo gospe Jäätteenmäki o statutu evropskega varuha človekovih pravic.

Kot član parlamentarnega odbora za peticije sem sam videl, da veliko in vedno večje število državljanov na institucije Skupnosti vlagajo pritožbe zaradi neusklajenosti držav članic s predpisi EU.

Peticije, ki so predložene Evropskemu parlamentu in ki jih preuči odgovorni odbor, se zelo pogosto ne morejo šteti za sprejemljive. V zvezi s tem izpostavljam ključno točko: urad evropskega varuha človekovih pravic mora povečati in izboljšati svoja prizadevanja na področju zunanjih komunikacij z državljani. Povprečen državljan se pogosto sploh ne zaveda obstoja varuha človekovih pravic, ki je lahko način vzpostavitve bolj funkcionalne in učinkovitejše povezave z institucijami EU. Statut, o katerem danes glasujemo, določa nove mehanizme za večjo učinkovitost dela varuha človekovih pravic. Izid bomo morali spremljati mi, poslanci.

 
  
MPphoto
 
 

  Lydie Polfer (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Podpiram samoiniciativno poročilo gospe Jäätteenmäki o dostopu evropskega varuha človekovih pravic do informacij in potrebi po jasnejšem sklopu predpisov, ker si prizadeva za določitev natančnejših pravil na tem področju.

Glede na besedilo morajo različni organi in institucije Evropske unije varuhu človekovih pravic predložiti vse zahtevane informacije, medtem ko se je lahko do zdaj dokument zavrnil na podlagi zaupnosti.

Podobno se bo odpravila obveznost uradnikov, da pričajo „v skladu z navodili svojih uprav“, medtem ko se bo od zadevnega uradnika zahtevalo, da iskreno pove vso resnico.

Namen predlogov gospe Jäätteenmäki je okrepiti zaupanje javnosti v dejavnosti evropskega varuha človekovih pravic, zato jih je treba izvajati.

 
Zadnja posodobitev: 28. oktober 2008Pravno obvestilo