Przewodniczący. − Kolejnym punktem porządku dziennego są oświadczenia Rady i Komisji dotyczące przygotowania szczytu UE/Rosja (26-27 czerwca 2008 r.)

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Zelo sem vesel, da vam danes lahko predstavim priprave na vrh EU-Rusija, že enaindvajseti vrh EU-Rusija, ki bo potekal konec tega meseca, 26. in 27. junija, v mestu Hanti-Mansisk, v zahodni Sibiriji.

Predsedstvo ocenjuje, da je ta prihajajoči vrh velika priložnost, predvsem za obe strani, Evropsko unijo in Rusko federacijo, da odpreta novo poglavje v svojih medsebojnih odnosih. Predvsem moramo biti pripravljeni izkoristiti morebitni pozitivni zagon, ki bi ga lahko v odnose med Evropsko unijo in Rusijo prinesel novo izvoljeni ruski predsednik Medvedev.

Osrednji cilj vrha je seveda začetek pogajanj z Rusko federacijo o novem okvirnem sporazumu. Predsedstvo je zelo veselo, da je Svet 26. maja sprejel pogajalski mandat za nov sporazum. Predsedstvo si je namreč v preteklih mesecih skupaj s Komisijo na najvišji ravni močno prizadevalo za razrešitev preostalih problemov na strani Evropske unije.

Med pogajanji, ki bodo zdaj sledila, pogajanji za novi sporazum, si bo Evropska unija prizadevala še bolj poglobiti sodelovanje z Rusko federacijo na vseh področjih, ki so v skupnem interesu, in se hkrati, obenem, soočiti tudi s tistimi vprašanji, kjer se naša stališča, stališča Evropske unije in ruska stališča, razlikujejo. Poleg omenjenega bo srečanje na vrhu, kot ponavadi, tudi priložnost za oceno napredka pri izvajanju štirih skupnih prostorov. Dovolite mi, da zelo na hitro izpostavim trenutne glavne značilnosti pod posameznih prostorih.

Kar zadeva prvi, skupni gospodarski prostor, se bomo na vrhu zavzeli za uporabo mehanizma zgodnjega opozarjanja na področju energije. Ponovno bomo izpostavili, da je za tuje naložbe v Rusiji izredno pomembna vzpostavitev predvidljivih in ustaljenih pravil. Poleg tega namerava Evropska unija poudariti, da se uradna pogajanja o poglobljenem in celovitem sporazumu o prosti trgovini lahko začnejo takoj, ko bo Rusija dokončno pristopila k Svetovni trgovinski organizaciji.

Kar zadeva dolgotrajni problem zaračunavanja taks za prelete čez Sibirijo, se bo Evropska unija še naprej zavzemala za podpis obstoječega sporazuma.

V okviru drugega skupnega prostora, ki se nanaša na območje svobode, varnosti in pravice, namerava Evropska unija izraziti zaskrbljenost zaradi stanja na področju človekovih pravic, demokracije in pravne države v Rusiji, zlasti ob izvedbi nedavnih volitev. Naj dodam, da tukaj predsedstvo v celoti deli svojo zaskrbljenost z Evropskim parlamentom. Vrh bo tudi priložnost za oceno napredka pri izvajanju sporazumov o vizumskih olajšavah in o ponovnem sprejemu.

V okviru tretjega skupnega prostora, to je zunanje varnosti, bo Evropska unija prednostno izpostavila, da so za nadaljnje sodelovanje znotraj skupnega sosedstva potrebna konkretnejša dejanja. Še zlasti bomo poudarili, da si mora Rusija prizadevati za rešitev spora v Pridnestrju in v Gruziji. Ob tem želimo pozdraviti sodelovanje Rusije v operaciji EUFOR v Čadu ter se dogovoriti o nadaljnjem sodelovanju v okviru evropske varnostne in obrambne politike.

Kar zadeva četrti skupni prostor, raziskave, izobraževanje in kulturo, pa bomo na vrhu lahko pozdravili prvo srečanje stalnega partnerskega sveta za raziskave, ki je potekalo maja v Sloveniji. Nenazadnje bo vrh, poleg vsega omenjenega, tudi priložnost za preučitev aktualnih mednarodnih vprašanj, kot so zamrznjeni konflikti, Bližnji vzhod, Iran, Afganistan in drugo.

Spoštovane poslanke in poslanci, naj zaključim z naslednjim: pomemben poudarek na vrhu bo posvečen tudi prizadevanju obeh strani za stabilen in demokratičen razvoj držav v skupni soseščini. Za reševanje problemov, ki so v evropskem in ruskem interesu in ki zadevajo obe strani, zlasti glede zamrznjenih konfliktov, je konkretno sodelovanje med Evropsko unijo in Rusijo v okviru skupnega sosedstva bistvenega pomena.

S tem bom končal in bom z zanimanjem prisluhnil vaši razpravi.

(aplavz)

  Benita Ferrero-Waldner, Member of the Commission. − Mr President, with a new Russian President in office, as has just been said, and also with our mandate finally in place to negotiate a new agreement with Russia, I think we have an opportunity to redefine this essential partnership with our largest neighbour based on a number of common interests. Getting the EU-Russia relationship right is one of the most important challenges in European foreign policy: we all know that.

The launch of negotiations will be the centrepiece of the first EU-Russia Summit with President Medvedev in Khanty-Mansiysk at the end of June. Right after that the negotiators will begin the first session of their work.

The new agreement between the EU and Russia gives us the chance to update the legal framework underpinning our relationship so as to reflect the substantial changes in both Russia and the European Union, because we have changed a lot since the current partnership and cooperation agreement was negotiated in the 1990s. I believe it will also help us to unlock the potential of our relationship, because there is huge potential, and to pursue the interests of our Member States much more vigorously.

The hallmarks should be: results-orientated political cooperation, deep economic integration, a level playing field for our energy relations enshrining the principles at least of the Energy Charter Treaty, and ever closer relations in the field of freedom, security and justice, as well as a progressive opening of our educational and scientific systems to each other.

At the same time, we should continue to implement the cooperation with Russia under the four common spaces, which the President-in-Office of the Council has just mentioned, and their road maps. They indeed comprise a wide range of actions giving concrete expression to this strategic partnership.

The new agreement should also provide the legal framework to build on these for the future.

The summit will also be an opportunity to hear at first hand where President Medvedev sees Russia’s priorities with the European Union. I think we always have to look to what he has said, for example in an important Financial Times interview where he said he wants more rule of law in Russia and he also wants a greater modernisation of the Russian economy. Of course, we will judge him by his deeds.

While there will certainly be, at the beginning, strong continuity of policies in Russia, the new President has stressed his commitment to the rule of law and the modernisation of the Russian economy, and I think we should encourage him to match all his words with clear action, and with action that should happen soon.

While we pursue our common interests with Russia, we must nevertheless remain clear and firm on democracy and human rights. We will continue to remind Russia of the commitments that we have both signed up to, notably, for instance, with the Council of Europe and also the OSCE.

We are often close partners with Russia in tackling international challenges, for example as members of the Middle East Quartet – most probably we will again be in Berlin next week – but we also need, as our colleague has said, to see a Russia that pursues a positive agenda with its other neighbours; so it is true that we are concerned that recent Russian moves in Georgia could undermine stability in the region. Therefore during my visit to Moscow some 10 days ago I had a very long conversation with Foreign Minister Lavrov in which I discussed this important issue.

We should gradually establish with Russia a continuous high-level non-confrontational dialogue covering all the aspects of conflict resolution, including peace-keeping and peace mechanism aspects, since Russia indeed will clearly remain an essential actor in any peace efforts regarding the frozen conflicts.

On the other hand, it is natural that Tblisi is seriously concerned about maintaining its territorial integrity and in the summit discussion on frozen conflicts we will certainly firmly underline that Georgian and Ukrainian sovereignty and territorial integrity must be respected; but I think we also need to be pragmatic, realistic and have an inclusive approach from the Georgian side.

In my regular contacts with both Georgia and Russia, I am indeed urging pragmatism and an end to the setting of mutually exclusive conditions: these will not work.

In conclusion, the EU-Russia Summit is a chance to embark on a constructive relationship with the new administration, defending our values and promoting our common interests. I look forward to your input and to the discussion in the House.

(Applause)

  Charles Tannock, on behalf of the PPE-DE Group. – Mr President, EU-Russia relations rank as one of the top challenges for the EU and opinions vary widely within this Parliament whether to wield the big stick and confront the bear or speak softly with a mixture of carrot and stick in dealing with Russia under its new President Medvedev, which rather aptly means ‘bear’ in Russian.

Nevertheless, we must give him the benefit of the doubt on his helpful comments about improving the rule of law, human rights and the fight against corruption – with the EU being more engaged in the strategic partnership and new PCA with what is still the largest country in the world, which now projects renewed confidence due to its mineral-resource-driven trillion-dollar economy.

Priorities for the summit must include energy security as a reliable trading partner for oil and gas but also, with Russia’s imminent accession to the WTO, legal certainty for Western natural resource companies in their foreign direct investments in Russia.

Russia must be leant on to respect the sovereignty and territorial integrity of its near neighbours and within the UN help resolve the problems in the Middle East as well as nuclear proliferation in Iran and North Korea.

Russia plays a key role in the Western Balkans, including resolving the Kosovo question, and should not fear expansion of NATO to include Ukraine and Georgia and could even help improve the repressive political climate in neighbouring Belarus.

There is much to talk about at the Khanty-Mansiysk summit. Let us hope that the new Putin-Medvedev double act will be coming in a genuine spirit of reconciliation with the European Union and not hoping that the ‘no’ vote in Ireland means an end to an EU common front for the 27 Member States vis-à-vis Russia.

  Jan Marinus Wiersma, on behalf of the PSE Group. – Mr President, I would like to react to what was said by the President-in-Office and the Commissioner. We also hope that, with a new President in Russia and, finally, a mandate for negotiations on a new contractual arrangement with Russia, we will now enter into a more positive period of cooperation with the Russians.

Over the last 10 years we have seen enormous growth in the interdependence between the European Union and Russia. For that reason, I think it is good to work with them with a clear mandate to define more concretely the work we want to do in the four areas of common spaces as we have been developing over the last few years. Of course, we also want to use the new possibilities to continue – and maybe to intensify – to be partners in the international arena.

We also have to work on creating a secure and transparent framework for energy relations, including, of course, trade, but also improving the investment climate in Russia, where admittance and entry into the WTO could be very helpful.

I also think we have to work together to enable ourselves to work on the problems in the shared neighbourhood. We have already talked about Transnistria and the Caucusus, but we also have to look at how we can find a kind of compromise in the near future on the issue of Kosovo.

We also have to create necessary and effective mechanisms to deal with human rights violations and also – to say it more positively – to help promote the rule of law in Russia.

I would like to make two final remarks. I would like to emphasise, as we have done many times before, that, in order to make these negotiations successful from our side, we have to speak with one voice. I would also like to say – and I have said it before – that we also have to remain somewhat pragmatic. Our leverage is limited: Russia is not a candidate country; it does not want to join the European Union; it is following its own course. It wants to cooperate and not integrate. I think we should take that into account in our dealings and talks with them in the years to come.

  Janusz Onyszkiewicz, w imieniu grupy ALDE. – Panie Przewodniczący! Zbliżający się szczyt Unia Europejska – Rosja będzie pierwszym spotkaniem przywódców krajów Unii Europejskiej z nowymi władzami Rosji wyłonionymi po ostatnich wyborach. Będzie to więc znakomita okazja, by uzyskać większą wiedzę na temat kierunków rosyjskiej polityki, a także sposobów jej uprawiania.

Nieco światła na to, jaka ta polityka pewnie będzie rzuciło przemówienie prezydenta Miedwiediewa wygłoszone w Berlinie. Można w nim znaleźć szereg obiecujących sformułowań dotyczących walki z korupcją, dotyczących rządów prawa, tyle tylko, że podobnie wypowiedział się jego poprzednik, prezydent Putin na początku swej prezydentury, a jaka była i jest rzeczywistość dobrze wiemy. W przemówieniu tym została też zawarta jednak także inna niż byśmy pewnie chcieli wizja świata. Według niej Unia Europejska, a raczej kraje Unii Europejskiej są redukowane do roli wyłącznie gospodarczego partnera Rosji, która działania polityczne chce realizować w znacznie szerszej przestrzeni od Vancouver do Władywostoku.

Jest jeszcze drugi, wart podjęcia temat, znacznie bardziej szczegółowy, ale pilny. To relacja Rosji z Gruzją. W Abchazji, części Gruzji, w wyniku porozumienia z 1994 r. stacjonują wojska rosyjskie z mandatów Wspólnoty Niepodległych Państw, a więc ugrupowania krajów postsowieckich. Wszystko wskazuje na to, że nie pełnią roli rozjemczej, a są po prostu stroną w konflikcie między abchaskimi separatystami i rządem Gruzji. Świadczy o tym dowodnie zestrzelenie przez samolot rosyjski bezzałogowego gruzińskiego aparatu latającego. Ostatnio jednostronną decyzją wyłącznie władz rosyjskich siły te zostały bardzo istotnie wzmocnione.

W tej sytuacji byłoby rzeczą ogromnej wagi, aby w rozwiązywanie tego konfliktu włączyła się Unia Europejska, jako rzetelny, godny zaufania czynnik.

  Rebecca Harms, im Namen der Verts/ALE-Fraktion. – Herr Präsident! Ich bin etwas irritiert darüber, dass in den Präsentationen der Verhandlungen, der bevorstehenden Gespräche, nicht stärker darauf eingegangen worden ist, dass Europa bei diesen meiner Meinung nach ziemlich entscheidenden Gesprächen mit dem neu gewählten Präsidenten Medwedew zu vielen Themen ja gar nicht einstimmig oder geeint auftreten kann. Das gilt als erstes für den gesamten Bereich der Energiepolitik. Es ist ein großes Problem, dass wir zwar viel über die Abhängigkeit von Importen von sowohl Gas als auch Öl aus Russland diskutieren, dass wir aber überhaupt nicht wirklich zu einer gemeinsamen Strategie bei diesen Importen kommen, sondern dass nach wie vor die großen Mitgliedstaaten, einzelne Mitgliedstaaten, ihre eigenen Strategien verfolgen und es bisher überhaupt noch nicht zu einer wirklich gemeinsamen europäischen Strategie zur Versorgungssicherheit – was die Verträge mit Russland angeht –gekommen ist.

Dasselbe gilt in einem anderen, sehr sensiblen Themenbereich. Ich finde es ganz gut, dass außer dem Thema Georgien jetzt auch noch die Einzelkonflikte angesprochen worden sind, dass wir, wenn wir Georgien sagen, auch von Abchasien und Ossetien sprechen. Mir fehlt in der Einleitung von Rat und Kommission einfach eine Aussage dazu, wie man nach der Entscheidung zum Kosovo jetzt über diese so genannten frozen conflicts mit Russland verhandeln will. Wir als Parlament sollten darüber etwas mehr wissen, und als Mitglied der Delegation, die zuletzt in Moskau war, hätte ich das sehr große Interesse, dass Sie für die Nichtregierungsorganisationen in Russland, die sehr unter einem furchtbaren Gesetz leiden, etwas tun und das auch bei Ihren Gesprächen zum Thema machen.

  Adam Bielan, w imieniu grupy UEN. – Panie Przewodniczący! Od jakiegoś czasu obserwujemy bulwersujący obyczaj kolekcjonowania byłych premierów państw Unii Europejskiej przez rosyjski Gazprom. Najlepszym tego przykładem jest były kanclerz Niemiec Gerhard Schröder, który najpierw podpisał z Rosją umowę o budowie gazociągu Nord Stream, by potem objąć stanowisko w radzie nadzorczej spółki. Podobne działania widzimy na południu Europy, przy kolejnym projekcie rosyjskiego koncernu, gazociągu South Stream. Chciałbym tu podkreślić, że żadna z zachodnich spółek energetycznych nie jest tak ściśle powiązana z państwem jak Gazprom z Kremlem. W przypadku jego projektów mamy do czynienia z zimną polityczną kalkulacją, kiedy normalne zasady rynkowe po prostu nie działają.

Najwyższy czas, by Unia Europejska to sobie uświadomiła i podjęła kroki, by zapobiec sytuacji, gdy sponsorowana przez państwo firma zamienia gazociągi w narzędzie politycznego nacisku. Energetyczna dominacja Rosji nieuchronnie doprowadzi do kolejnego wzrostu cen energii w Europie. Rosja będzie mogła również wymusić jeszcze większe koncesje polityczne za dostawę gazu i ropy.

Unia Europejska bez wątpienia musi budować dobre relacje z Rosją, aczkolwiek by je budować skutecznie musi pokazać jedność, jedność, której w tej chwili nie mamy. Chciałbym, by nadchodzący szczyt Unia – Rosja był dowodem solidarności Unii Europejskiej wobec energetycznej ekspansji Rosji.

  Vladimír Remek, za skupinu GUE/NGL. – Vážení přítomní, vítám, že se nakonec podařilo překonat překážky, kterými některé členské státy blokovaly zahájení rozhovorů s Ruskem o nové dohodě o partnerství a spolupráci. To, že po 18 měsících v předvečer summitu dostala konečně Komise mandát k jednání, může přinést oběma stranám prospěch. Ale nedělejme si iluze. Když budeme jednat o tak složitých problémech jako třeba energetická spolupráce, klimatické změny nebo bezpečnostní otázky takovým způsobem, že po sobě budeme halasně vystřelovat ze zákopových pozic nejrůznější často nesplnitelné podmínky, prakticky ultimáta, nedostaneme se nikam. Pořád ale jsou mezi námi někteří, kteří to nechápou. Pak ale logicky jako v šachové hře může nastat „pat“. Jenomže my vzájemně potřebujeme novou rovinu vztahů na úrovni 21. století a je tu pro ni šance. Řekl bych, že občanům Evropské unie prospějeme nejvíce tím, že ji využijeme.

  Bernard Wojciechowski, on behalf of the IND/DEM Group. – Mr President, ‘Russia is a riddle wrapped in a mystery inside an enigma,’ Churchill once said. The European Union has agreed on what it wants from Russia. The question is, how fast?

Energy politics turns Germany blind to Polish and Lithuanian demands. Nord Stream, Depal – it looks like all pipelines from Russia lead over the heads of central European countries. This is not a pipe dream, as the perestroika guy, Gorbachev, said. The Economist admits that the Baltic pipe was conceived in secret. Lithuanian demands for firmer terms concerning energy seem, therefore, relevant. Many Eurocrats fumed about that to strengthen the view of neurotic post-Communist countries.

On the other hand, Germany’s economy minister threatens that his country will not let the EU Commission dictate decisions in the backrooms in Brussels. He definitely did not mean human rights, I guess.

The initiative of the ‘Eastern Partnership’ launched by Poland and Sweden may be spectacular. Bravery is good, but brains are better.

The partnership between the EU and Russia is uneasy. It will not be successful without Poland, which is Russia’s natural neighbour by land, water and air. It is something that all sides obviously need to take into consideration, especially today when the Treaty of Lisbon was pulled down and its falling bricks may damage whatever stands in its way. Good resolutions are useless attempts if they interfere with sovereign nations.

‘Perhaps there is a key to Russia. That key is Russian national interest,’ Churchill added. The opinion that ‘nothing is impossible in Russia but reform’ seems to be no longer true. Whatever the approach, the EU needs to cooperate with Russia, and vice versa.

  Bruno Gollnisch (NI). – Monsieur le Président, mes chers collègues, les relations avec la Russie, comme l'a dit M. Wojciechowski, l'orateur précédent, sont extrêmement délicates et marquées d'ambiguïté. Je comprends l'attitude, en particulier de nos collègues d'Europe centrale et orientale et des pays baltes, qui ont eu gravement à souffrir de la domination russe à travers la domination soviétique, à travers un système implacable d'oppression des peuples qui, aujourd'hui, a heureusement disparu et régressé. Je crois qu'il faut saisir cette occasion pour nouer des relations plus amicales avec le grand peuple russe qui est indiscutablement un peuple européen et qui en est aujourd'hui un peu la sentinelle, car la Russie est confrontée aux mêmes problèmes que nous; elle est confrontée aux problèmes de la dénatalité, et l'immense espace que représente la Sibérie pourrait être très attractif pour le milliard et demi de Chinois qui considèrent qu'une partie de ce territoire leur a été arrachée.

Je pense que les malentendus qui peuvent exister et subsister avec la Russie et dont nous espérons qu'ils se dissiperont au sommet du 14 novembre prochain sont en partie aussi de notre responsabilité. Nous avons arrimé notre char à celui de la politique américaine, nous avons réintégré – je parle pour la France – l'Organisation du traité de l'Atlantique Nord, l'OTAN, qui était une réponse au Pacte de Varsovie. Au moment où ce Pacte de Varsovie a disparu, je pense que cela peut aussi légitimement susciter la méfiance de la Russie à notre égard et je souhaiterais voir ces malentendus se résorber de façon bilatérale.

  Elmar Brok (PPE-DE). – Herr Präsident, Frau Kommissarin, Herr Ratspräsident! Nachdem einige Kolleginnen und Kollegen, die gegen den Vertrag von Lissabon sind, eine einheitliche Politik gegenüber Russland eingefordert haben, möchte ich Sie daran erinnern, dass in Moskau nach dem Votum in Irland Champagnerflaschen geöffnet worden sind, weil die Schwäche Europas dadurch erneut unter Beweis gestellt wurde und sie wieder mit einzelnen Ländern allein fortfahren können.

Ich bin froh darüber, dass jetzt das Partnerschafts- und Kooperationsabkommen ausgehandelt werden kann, in dem wir eben die kritischen Fragen wie Energiesicherheit, für die wir erst durch den Vertrag von Lissabon die Kompetenz bekommen werden, wie auch Fragen der Menschenrechte behandeln können.

Ich bin sicher, dass die slowenische Ratspräsidentschaft bei dem Gipfel genauso wie Bundeskanzlerin Merkel europäische Interessen vertreten wird und auch Frau Merkel in Sotschi für Menschenrechte und die politischen Interessen eintreten wird. Ich glaube, dass dies gelingt, und wir müssen Herrn Medwedew daran erinnern, was er gesagt hat, nämlich dass ein Staat an der Entwicklung von Demokratie und Rechtsstaatlichkeit gemessen wird. Und was er gesagt hat, sollten wir ernst nehmen.

Wir sollten aber auch deutlich machen, dass wir gemeinsame Interessen mit Russland haben, nicht nur in Energiefragen, wo wir Sicherheit zustande bringen müssen. Russland ist nämlich Mitglied des Sicherheitsrates. Wie können wir die Verbreitung der Massenvernichtungswaffen stoppen, wenn wir nicht das Sicherheitsratmitglied Russland an unsere Seite kriegen, etwa in der Iran-Frage, im Nahen Osten und manchen anderen Bereichen? Deswegen sollten wir das klar machen. Aber gleichzeitig darf Russland über Gasprom nicht zu viel Macht bekommen. Da müssen sie sich genauso der Wettbewerbskontrolle unterwerfen!

Gestatten Sie mir eine letzte Bemerkung: Wenn wir mit Russland gemeinsame Interessen im Rahmen einer strategischen Partnerschaft anstreben, muss klar sein, dass es Politik von Near Abroad und Einflusszonen nicht mehr geben kann. In einem Europa der unabhängigen Staaten muss jedes Land nach dem Abkommen von Helsinki das Recht haben, einem Bündnis beizutreten oder nicht. Kein anderes Land hat ein Vetorecht gegen eine unabhängige Entscheidung eines anderen Staates in Europa. Auch dies muss klargemacht werden.

  Hannes Swoboda (PSE). – Herr Präsident! Es gibt viele Kolleginnen und Kollegen in diesem Haus, die aus Ländern kommen, die mit der Sowjetunion eine schlechte Erfahrung hatten. Die Frau Kommissarin und ich kommen aus einem Land, das sowohl schlechte als auch gute Erfahrungen mit der früheren Sowjetunion hatte. Das Russland von heute erinnert in manchen Dingen an die Vergangenheit der Sowjetunion, aber es ist auch ein neues Russland, und es hat ein neues Potential.

Es gilt nun, mit aller Kraft daran zu arbeiten, dass wir eben ein neues Russland bekommen, das nicht mehr an diese Vergangenheit der Sowjetunion erinnert. Dazu bedarf es zweier Dinge: einer klaren, eindeutigen Haltung und der Dialogbereitschaft mit diesem neuen Russland. Ob es um das Kosovo-Problem geht: Wir haben eine andere Haltung als Russland, aber dennoch müssen wir mit Russland darüber reden, um die Probleme lösen zu können. Ob es um die Nachbarschaft geht: Wir haben ein anderes Angebot an die Nachbarschaftsländer. Russland hat oft noch immer dieses imperialistische Gehabe gegenüber den Nachbarschaftsländern.

Wenn wir den Ländern helfen wollen, dann müssen wir zum Beispiel Georgien und alle anderen Länder klar unterstützen, aber gleichzeitig auch mit Russland darüber reden, wie wir zu einer friedlichen Lösung der Konflikte kommen – ob es nun um Abchasien oder um Südossetien geht.

Was die Energiefragen betrifft, müssen wir schauen, dass wir eigene Ressourcen bekommen, dass wir zum Beispiel eine Nabucco-Pipeline bekommen, damit wir auch in einer stärkeren Verhandlungsposition gegenüber Russland sind. Dennoch müssen wir mit Russland bezüglich Energie- und anderer Fragen verhandeln. Daher schließen meine Fraktion und ich nicht aus, dass wir beides brauchen – eine klare, eindeutige Haltung und eine eigenständige Politik – und trotzdem aus dieser starken Haltung heraus Verhandlungen und Gespräche mit Russland. Ich hoffe, dass wir da zum Ziel kommen.

PRESIDÊNCIA: MANUEL ANTÓNIO DOS SANTOS
Vice-Presidente

  Henrik Lax (ALDE). – Energifrågan blir viktig på toppmötet. EU behöver gas från Ryssland, och Ryssland behöver exportintäkterna från Europa. Toppmötet kan bli avgörande för om Nord Stream-gasröret från Ryssland till Tyskland genom Östersjön ska bli verklighet.

Detta projekt kan allvarligt störa Östersjöns sårbara ekosystem, men det allvarligaste hotet mot detta projekt är dock bristen på förtroende mellan Ryssland och länderna kring Östersjön. Om gasröret ska förverkligas behövs klara förtroendeskapande åtgärder från två håll, från Ryssland och från Tyskland. Ryssland måste bl.a. ratificera Esbokonventionen som reglerar ansvarsfördelningen i transnationella projekt som kan ha miljökonsekvenser för grannländer, och Ryssland måste sluta upp med allt tal om att den ryska flottan och militären ska delta i byggandet av röret. Det kommer aldrig att tillåtas, åtminstone inte på Finlands territorialvatten. Tyskland i sin tur måste för det första erkänna att projektet berör alla EU:s medlemsländer kring Östersjön och är en gemensam EU-angelägenhet. Tyskland måste visa solidaritet med Polen och de tre baltiska länderna, och övertyga dem att de inte blir diskriminerade i sin energiförsörjning p.g.a. projektet. Tyskland måste leva upp till det förslag till resolution som vi nu diskuterar, där det sägs att EU ska agera enat gentemot Ryssland i energiprojekt av omfattande storlek. Gasröret får inte leda till att EU:s inre marknad sätts på spel. Det är EU och inte ryska Gazprom som ska sätta reglerna för energihandel på den inre marknaden.

  Ģirts Valdis Kristovskis (UEN). – Kolēģi! Komisāres kundzes uzruna ļauj pieņemt, ka Parlamenta rezolūcija ir izcils politkorektuma paraugs; varbūt pat tāds kā reveranss jaunajam Krievijas prezidentam Medvedevam. Tomēr joprojām paturēsim prātā, ka Putins – prezidents un Putins – premjers ir viena un tā pati persona, kas realizē "skaldi un valdi" politiku tieši pret Eiropas Savienības dalībvalstīm. Un tieši šādā situācijā ir svarīgi, lai partnerattiecību līgums būtu veiksmīgs. Eiropas Savienība nedrīkst parādīt vājumu. Sarunās jādemonstrē dalībvalstu vienotība un solidaritāte kā spēks. Ir jāmazina līdzšinējā Krievijas nekonsekvence un jāsekmē integrēta tirgus un brīva pieeja infrastruktūrai un investīcijām Krievijā. No Krievijas jāprasa gatavība nodrošināt Pasaules Tirdzniecības organizācijas prasības. Jāstiprina Eiropas Savienības vienota nostāja stratēģiskajos jautājumos pret valstīm, kurās pastāv nedemokrātiski režīmi. Eiropas Savienībai jāapliecina, ka tā turpina būt demokrātijas un kopējo vērtību citadele.

  Sylwester Chruszcz (NI). – Panie Przewodniczący! Syberyjskie spotkanie przedstawicieli Unii Europejskiej i Rosji powinno być spotkaniem przyjaciół, którzy szukają realnego porozumienia. Jeśli chcemy poprawy naszych stosunków, to powinniśmy naszego partnera traktować poważnie. Tylko chociażby na tej sali słyszałem, że Unia Europejska będzie chciała pouczać Rosję, co do reguł demokratycznych, a to przecież w Brukseli mamy deficyt demokracji. Przecież nawet na tej sali podważało się wyniki referendum w Irlandii.

Słyszałem na tej sali, że są Państwo zaniepokojeni sytuacją w Gruzji. Czyż to nie są Himalaje hipokryzji? Jednego dnia narusza się integralność terytorialną Serbii uznając Kosowo, a dzisiaj mówi się do Abchazów zabierając im możliwość niepodległości, że są krajem, gdzie się stosuje inne reguły? Muszą Państwo wiedzieć, że to Stalin zabrał Abchazję i wtłoczył ja do Gruzji. Dzisiaj nie możemy wkraczać w ten świat, którego nie rozumiemy. Wydaje mi się, że aby rozmawiać z Rosją, trzeba poznać nie tylko historię, ale i mentalność Rosjan. Dzisiaj musimy dostrzec, że Rosja jest dobrze rządzona. Ludziom w Rosji żyje się coraz lepiej, a Rosja staje się krajem demokratycznym. Niczym nie uzasadniony, mentorski ton urzędników brukselskich wywołuje w Moskwie jedynie uśmieszek irytacji.

  Ria Oomen-Ruijten (PPE-DE). – Voorzitter, mevrouw de commissaris, alleen als je met elkaar spreekt, voorkom je misverstanden. Dat met elkaar spreken gaat nu intens gebeuren, want we gaan de dialoog aan met de Russische Federatie, wanneer we over het partnerschaps- en samenwerkingsverdrag gaan spreken. Het is goed dat de onderhandelingen nu gaan beginnen. Er is in de afgelopen tien jaar, zowel in Rusland als in de Europese Unie ongelooflijk veel veranderd, maar we zijn ook meer dan ooit afhankelijk van elkaar geworden. Daarom zijn goede bindende afspraken over energie, maar ook over klimaatverandering voor beiden noodzakelijk. Voorzitter, bij die afspraken mogen we ook een aantal klassiekers niet vergeten. Hoewel sommige collega's misschien twijfels hebben, moeten we nu juist inzetten op gemeenschappelijke waarden, zoals versterking van de rechtsstaat, bestrijding van corruptie alsook het belang van een onafhankelijk maatschappelijk debat in Rusland zelf.

Voorzitter, de onderhandelingen zullen niet eenvoudig zijn. Een nieuw akkoord hoeft, wat mij betreft, geen encyclopedie te worden, maar het moet wel een aantal heel essentiële onderwerpen voor beide partners bindend vastleggen.

Voorzitter, we kunnen niet wachten tot het akkoord er ligt, want er moeten ook op een aantal andere punten nu al positieve geluiden uit het Kremlin komen; ik maak me echter ook zorgen over een aantal ontwikkelingen. Ik noem hier Tsjetsjenië, ik noem hier de zaak TNK versus BP en ook Abchazië. Ik zou van het voorzitterschap willen weten, wat u nu precies bedoelt met joint action.

  Кристиан Вигенин (PSE). – Уважаеми г-н Председател, уважаема г-жо Комисар, уважаеми колеги, позволете ми да започна с това, че светът днес е много по-различен и блоковото противопоставяне остана в историята. Много се промени и Русия. Русия през юни 2008 г. е съвсем различна от Русия през юни 2000 г., например. Европейският съюз е изправен пред предизвикателството да изгражда и развива нов тип отношения, които нямат аналог. Трябва да изграждаме тези отношения с ясното разбиране, че нас ни обединява много повече отколкото ни разделя. Има много проблеми, които можем да решим само в сътрудничество с Русия. Те засягат и глобални въпроси като промените в климата, борбата с глада и пандемиите, тероризма. Има други, които имат регионален характер, но са от огромно значение за Европейския съюз: енергийната сигурност, търговско-икономическите връзки, отношенията с общите съседи. Има и въпроси, които ни разделят: човешките права, свободата на словото, разбирането за демокрация и демократична система. Но трябва да бъдем достатъчно прагматични и да развиваме нашия диалог неконфронтационно, като се концентрираме върху общите цели.

Факт е, че в последните години се натрупа недоверие, но сега имаме шанс да започнем нов диалог с новия стопанин на Кремъл. Бих искал да обърна внимание на ролята на Русия в Западните Балкани. Смятам, че имаме нужда от много активен диалог, за да ангажираме Русия в решаването на проблемите в региона, да я убедим да подкрепи усилията на Европейския съюз за гарантиране на дългосрочната стабилност, включително чрез мисията на EULEX в Косово. Бих искал предстоящата среща на върха да се занимае и с ролята на Русия в Черноморския регион и да каже, че от нас зависи дали към нас ще се прилага политиката "разделяй и владей".

  István Szent-Iványi (ALDE). – Elnök úr! Biztos asszony! Medvegyev elnök beiktatási beszédében hitet tett a demokrácia mellett, és legfontosabb feladatának tekintette a jogállamiság helyreállítását. Ha erről nem csak beszél, hanem ezt meg is valósítja, akkor valódi esély van a kapcsolatok érdemi javítására. Nincsenek eltúlzott várakozásaink, de nyitottak és bizakodóak vagyunk. Alapvető érdekünk, hogy Oroszország stabil és kiszámítható partner legyen, hozzájáruljon a befagyott konfliktusok feloldásához, a nukleáris proliferáció megakadályozásához. Mi partnernek tekintjük Oroszországot, de nekik is el kell dönteniük, hogy partnert látnak bennünk, vagy egymással szembefordítható, kijátszható riválist. Üdvözöljük az új partnerségi megállapodás szándékát, ennek a megállapodásnak ki kell terjednie az energetika területére, és tartalmaznia kell az energiacharta alapelveit is. Európának határozottan és egységesen kell fellépni a tárgyalásokon, ha valódi eredményeket akar elérni.

Pozitív jelzésnek tekintem, hogy a csúcstalálkozóra Chanti-Manysi központjában kerül sor, ezzel egyidejűleg itt rendezik meg a finnugor népek világkongresszusát is. Remélem, hogy nem egy egyszeri gesztusról van szó, amit a finnugor népeknek tesznek, hanem valódi szándékról a finnugor népek helyzetének javítására, jogainak biztosítására. És itt kérem meg a biztos asszonyt és a Bizottságot, hogy gyorsítsa föl a finnugor népeket segítő „preparatory action” előkészületi munkálatait, mert úgy látjuk, hogy ezen a téren nagyon nagy a lemaradás. Köszönöm.

  Inese Vaidere (UEN). – Godātie kolēģi! Krievijas Ārlietu ministrija ir izstrādājusi aptverošu stratēģiju, kā Eiropas Savienībā, īpaši Baltijas valstīs, izmantot tautiešus, lai nostiprinātu savu politisko un ekonomisko ietekmi. Nupat prezidents Medvedevs parakstījis ukazu, atceļot iebraukšanas vīzas Krievijā Latvijas un Igaunijas nepilsoņiem, būtībā atzīstot viņus par savējiem. Līdz ar to nepilsoņi, kuriem, lai saņemtu pilsonību, tik vien kā nepieciešams nedaudz apgūt vietējo valodu, iegūst daudz lielākas privilēģijas nekā pilsoņi un mazāk stimulu pilsonības iegūšanai. Šāds akts – tāpat kā aicinājums piešķirt viņiem pašvaldību vēlēšanas tiesības – ir būtisks šķērslis nepilsoņu integrācijai. Krievijas tā saucamā kontrolētā demokrātija izpaužas preses, vārda un pulcēšanās brīvību pieaugošos ierobežojumos. Krievijas īstenie demokrāti gan Cilvēktiesību komitejā, gan arī vizītes laikā Maskavā lūdza vairāk mūsu atbalsta. Tomēr rezolūcijā iecerētais pragmatisms ir licis mūsu principus aizmirst, kaut gan praktiski viss ekonomikas pieaugums Krievijā balstās uz mūsu maksājumiem par energoresursiem.

  Jana Bobošíková (NI). – Dámy a pánové, Evropská unie, čímž myslím Rada, by měla jasně definovat, jak si představuje své vztahy s Ruskem. Zda budou např. o dodávkách plynu, Kosovu, svobodě slova a lidských právech vyjednávat jednotlivé členské státy odděleně nebo zda je možné najít alespoň elementární shodu na některých společných zájmech. Domnívám se, že je ve prospěch občanů, aby Unie postupovala vůči Rusku jednotně, což se bohužel neděje. Měli bychom tlačit na vytvoření stabilnějšího podnikatelského a politického klimatu v Rusku, které by zahrnovalo méně dovozních bariér a vytvořilo větší prostor pro investory z Unie. Členství Ruska ve Světové obchodní organizaci by tomu určitě napomohlo. A samozřejmě v rámci takového partnerství důrazně a vzájemně vyžadovat dodržování základních lidských práv a svobod. Je nutné, aby se Unie jako silné uskupení a Rusko jako velmoc přestaly chovat jako dvě města, která spojuje jen úzká silnice a plynovod. Měly by lépe integrovat své ekonomiky a uzavřít partnerství z rozumu, nikoliv sňatek z lásky.

  Tunne Kelam (PPE-DE). – Mr President, when welcoming the words of President Medvedev on the importance of civil rights and rule of law, the EU should make it absolutely clear that the credibility of his statements can be measured only by showing, first of all, full respect for the verdicts of the European Court of Human Rights and contributing to the reform of this body.

The most important starting point in aspiring to better relations is unity amongst the EU Member States. We especially stress the need to give priority to the long-term benefits of a joint position over the possible short-term advantages of bilateral deals on single issues.

These priorities are especially relevant in the field of economics and energy, where the principles of transparency and reciprocity can be the only basis for long-term cooperation, together with equal access to markets, infrastructure and investment.

  Reino Paasilinna (PSE). – Arvoisa puhemies, arvoisa komissaari, edessäni on venäläisistä liikemiehistä tänä vuonna julkaistu tutkimus. Yllättäen heillä on samantapaisia ajatuksia kuin meillä. Minkälaisen Venäjän he haluaisivat vuonna 2020? 50–70 prosenttia heistä haluaa, että venäläiset ovat vapaita, toiseksi koulutettuja, kolmanneksi aktiivisia, neljänneksi lakeja kunnioittavia ja viidenneksi, että heillä on hyvä terveys. Nämä eivät millään muotoa ole pahoja tarkoituksia. Rikkautta toivoi vain 30 prosenttia kyseisistä liikemiehistä. Ei siis ole enää kysymys pelkästään oligarkeista, niin kuin me muistamme.

Venäjän tarkoituksena on modernisoitua, ja kyseinen tavoite on yhteinen niin valtion johdolle kuin kansalaisillekin. Haastateltujen liikemiesten huolenaiheet ovat meille tuttuja, 70 prosenttia heistä on sitä mieltä, että väestön ikääntyminen on suuri huolenaihe, samoin kuin meillä. Korkeasta korruptiosta voidaan todeta, että meillä se on alhaisempi, mutta siellä hyvin yleistä. Tuomioistuinten riippumattomuus ja kansalaisoikeudet ovat yli 50 prosentin mielestä tärkeitä. Koulutuksen huono taso on huolenaihe. Puutteelliseen infrastruktuuriin ja vaikeaan byrokratiaan me voimme tarjota esimerkkejä ja apua. Siksi olen sitä mieltä, että meillä on mahdollisuus nyt, kun olemme riippuvaisia Venäjän energiasta, antaa osaamistamme maan modernisaation edistämiseksi, joka on heidän päämääränsä.

  Christopher Beazley (PPE-DE). – Mr President, Commissioner Ferrero-Waldner spoke of the importance of getting the relationship between the EU and Russia right.

One area that is particularly important, it seems to me, is the question of civil society. Does she envisage the possibility of launching some specific programmes or projects that we might begin to consider in terms of university exchanges, cultural and artistic exchanges, and, if so, what?

I think it is worth repeating our disappointment in this context. The British Council offices in St Petersburg and Ekaterinburg were closed, against all normal diplomatic practice.

It is also worth reflecting on the energy relationship. As a good customer, we are in a strong situation. Gazprom has quite clearly failed to convince this Parliament, in the Committee on Foreign Affairs, in the Committee on Industry, Research and Energy, and in the Committee on Petitions. They need to think again. We need a good relationship where we are not naive, where we do not rely on wishful thinking and where our Russian partners and colleagues are not suspicious, and do not feel threatened or that they need to show aggression.

  Adrian Severin (PSE). – Mr President, the next European Union-Russia summit will take place between a Russian Federation on the rise – be it only provisionally – and an EU not only affected by the Irish ‘no’ on the Lisbon Treaty but, moreover, by the lack of a clear vision on how to get out of this crisis.

Russia itself is a divisive issue in the European Union. Actually, it divided us into ideologists and pragmatics; into confrontational geo-strategists and conciliatorists; into old Cold War fighters and new utilitarian opportunists.

On the other hand, a major problem is that Russia does not have a European Union policy but prefers to deal with each member of the Union separately. We will not be able to change this situation before we put in place a true common European policy for Russia. We must tell Russia that, in order to be able to do good business with us and benefit from the mutual opening of the markets, one needs an institutional and political interoperability guaranteeing the separation between economic policies and geo-political strategies.

Therefore, a common space of justice, freedom and security characterised by transparency, accountability and openness is needed.

  Francisco José Millán Mon (PPE-DE). – Señor Presidente, la relación de la Unión Europea con Rusia debe ser constructiva, pero también exigente. Es, como nosotros, miembro del Consejo de Europa, por lo que debe respetar sus principios y valores.

Celebro que el Presidente Medvédev haya resaltado recientemente la importancia de los derechos humanos y del imperio de la Ley.

La Unión Europea y Rusia tienen un gran potencial de relación y ahora nos encontramos ante el reto de la negociación del nuevo acuerdo de colaboración y cooperación, que permitirá avanzar más rápido en los llamados «cuatro espacios comunes».

Quiero destacar la importancia de uno de estos espacios: las relaciones económicas. Más de la mitad del comercio ruso se realiza con la Unión. La creación de un mercado integrado, con normas más transparentes y no discriminatorias, intensificará y diversificará las relaciones económicas y comerciales entre Rusia y la Unión Europea. Además, es imprescindible aumentar la seguridad jurídica en Rusia.

Señorías, Moscú es un actor clave en el plano internacional. Miembro permanente del Consejo de Seguridad, su cooperación es necesaria para lograr la paz y la estabilidad en Europa y en el mundo.

Por nuestra parte, necesitamos una actitud unitaria de los 27 en las relaciones con Rusia. Todos los analistas, recientemente Mark Leonard, en un interesante estudio, subrayan que la ausencia de una posición unitaria perjudica a la Unión...

(El Presidente interrumpe al orador)

  Csaba Sándor Tabajdi (PSE). – Tisztelt Elnök úr! A közelgő csúcs több mint másfél éves patthelyzetet old föl, és remélhetőleg érdemi előrelépés lesz az EU-orosz kapcsolatokban. Az Uniónak szüksége van Oroszországra, de ne essünk tévedésbe, Oroszországnak legalább akkora szüksége van Európára, gazdasági partnerként és energiafogyasztóként. Kölcsönösen függünk egymástól energetikai téren és számos kérdésben. Ezért eltúlzottnak tartom az orosz befolyás növekedésétől való félelmeket, bár számos orosz vezetői nyilatkozat ennek alapot is ad. Az Európai Unió és az Oroszország közötti stratégiai viszony továbbfejlesztése érdekében kulcsfontosságú a kölcsönös vízummentesség mielőbbi elérése, ez kell a kapcsolatok előrelépéséhez. Végezetül az Európai Parlament finnugor fóruma elnökeként megismételném Szent-Iványi kollégám kérését, hogy támogassák a finnugor népeket az EU csúcson részt vevő uniós államfők. Köszönöm a figyelmet.

  Bernd Posselt (PPE-DE). – Herr Präsident! Auch ich bin der Meinung, dass die Pipeline zwischen Deutschland und Russland nur gebaut werden soll, wenn die anderen EU-Mitgliedstaaten, die betroffen sind, dem zustimmen. Aber dann dürfen diese Mitgliedstaaten auch nicht mit einer anderen Macht, nämlich mit den USA, über Raketen oder über Visa verhandeln. Dieses Europa wird gegenüber den USA und gegenüber Russland nur dann eine starke Stellung haben, wenn es endlich geschlossen handelt.

Ich möchte ganz klar sagen, dass es unsere Aufgabe ist, den Russen zu sagen, dass es in ihrem existenziellen Interesse ist, mit uns eine gute Partnerschaft zu pflegen. Dazu gehört aber, dass sie andere Staaten nicht bevormunden, bloß weil sie sie einmal okkupiert hatten, wie die Ukraine oder Georgien, die souveräne Staaten sind, die souverän über ihr Schicksal zu entscheiden haben.

Wenn Herr Medwedew in Berlin erklärt hat, er will eine Verbesserung der Beziehungen, so kann er auf zwei Gebieten beginnen. Erstens, bei der Rechtsstaatlichkeit, das heißt z.B., etwas in Sachen der Jukos-Häftlinge zu tun. Und zweitens – ganz wesentlich: Hören Sie, Herr Medwedew, bitte auf mit der Blockade der größten Friedensmission in der Geschichte der EU, der Kosovo-Mission!

  Andrzej Jan Szejna (PSE). – Panie Przewodniczący! Złożone relacje między Unią Europejską a Rosją wymagają sprawnie prowadzonych i spójnych działań dyplomatycznych. Zbliżający się szczyt Unia Europejska - Rosja wzbudza wiele emocji, gdyż negocjowane mają być porozumienia o bardzo dużym znaczeniu zarówno dla Rosji, jak i Unii Europejskiej. Unia musi m.in. zadbać o zapewnienie Europie bezpieczeństwa energetycznego, gdyż w dobie wciąż rosnących cen surowców i energii ma to strategiczne znaczenie zarówno dla całej gospodarki Unii Europejskiej, jak i dla poszczególnych gospodarstw domowych.

W przeddzień szczytu Unia Europejska - Rosja musimy uzmysłowić sobie, jak ważne dla przyszłości Unii jest, aby mówiła ona jednym, spójnym głosem na arenie międzynarodowej. Z tego względu szkoda, iż niepewne jest wejście w życie traktatu lizbońskiego, bowiem zawiera on uregulowania, które będą czyniły z Unii Europejskiej solidnego partnera w stosunkach międzynarodowych. Cieszę się, że Unia Europejska pomogła Polsce w sporze z Rosją w sprawie eksportu naszych produktów i wierzę, że także Polska w kolejnych latach będzie pomagać w rozwijaniu pozytywnych stosunków między Rosją a Unią Europejską.

  Josef Zieleniec (PPE-DE). – Summitu EU-Rusko se poprvé zúčastní prezident Medveděv. Jeho nástupu by měla Unie využít k posunutí vzájemných vztahů k pragmatickému, realistickému, strategickému partnerství. Toto partnerství je přitom z dlouhodobého hlediska důležitější pro samotné Rusko. Prezident Medveděv dává prioritu právnímu státu, jak říká, a modernizaci ekonomiky. A zde Evropu potřebuje. Také v mezinárodních a obchodních vztazích potřebuje Rusko stabilnějšího a solidnějšího partnera, než jsou Čína či Írán. Od Evropské unie Rusku nehrozí žádné nebezpečí. Naopak může Rusku pomoci udržet statut klíčového hráče, který by jinak postupně vlivem jednostranně orientované ekonomiky a demokracie ztrácelo. Strategické partnerství však může stát pouze na symetrickém dialogu rovného s rovným. Z ruské strany musí jeho příkladem být ukončení malicherného rozdělování Evropy a přístup k Unii jako k celku. Krátkozraké půtky a provokace vznik reálného partnerství s EU zbytečně oddalují a měly by se vzít v úvahu záležitosti dlouhodobého významu pro jednání o nové smlouvě o partnerství a spolupráci s EU.

  Zita Pleštinská (PPE-DE). – Strategické partnerstvo EÚ – Rusko je dôležitým faktorom pri zabezpečovaní diverzity a bezpečnosti dovozov energetických zdrojov do EÚ. Zároveň je potrebné prízvukovať, že táto dohoda je dôležitá nielen pre EÚ, ale aj pre Rusko, keďže až 60% vývozu ruskej ropy smeruje do EÚ.

Podľa môjho názoru je potrebné, aby európski lídri prízvukovali Rusku, že by nemalo používať dodávky energie ako nástroj politického nátlaku nielen voči členským štátom EÚ, ale ani voči štátom bývalého Sovietskeho zväzu, predovšetkým voči Ukrajine.

V súčasnosti vyjednávajú členské štáty dodávky ropy a plynu z Ruska bilaterálne. Pri návšteve Štátnej dumy Ruskej federácie v apríli 2007 som sa presvedčila, že aj Rusko má eminentný záujem rokovať v oblasti energetiky s EÚ ako s celkom.

Na záver by som chcela podobne ako môj kolega Elmar Brok vysloviť svoje obavy, že po neúspešnom írskom referende k Lisabonskej zmluve sa môže oslabiť postavenie EÚ ako strategického partnera, keďže kompetencie EÚ v oblasti spoločnej energetickej politiky sú zakotvené práve v Lisabonskej zmluve.

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE). – Arvoisa puhemies, Euroopan unionin ja Venäjän välisen yhteistyösopimuksen tekeminen toivottavasti onnistuu pian. On tärkeää, että EU:lla ja Venäjällä on suora, toimiva ja rehellinen suhde. Kumppanuuden on oltava reilua ja molempia osapuolia hyödyttävää.

Pragmaattisesta lähestymistavasta huolimatta EU ei saa unohtaa, eikä se ole unohtanutkaan, ihmisoikeuksia, vaan sen on pyrittävä aktiiviseen ihmisoikeusvuoropuheluun Venäjän kanssa.

Energiaturvallisuus on tärkeä aihe koko Euroopassa, ja kun puhutaan energiasta, puhutaan yleensä myös Venäjästä ja EU:n ja Venäjän välisestä yhteistyöstä. EU haluaa turvata energiansaannin ja samalla vähentää riippuvuuttaan EU:n ulkopuolisesta energiasta. Toivottavasti huippukokouksessa käytävä keskustelu on avoin, rehellinen ja ennen kaikkea tuloksekas.

  Milan Horáček (Verts/ALE). – Herr Präsident! Als Herr Swoboda gesprochen hat, hat mich das daran erinnert, dass Swoboda auf Deutsch Freiheit heißt. Da kommt es mir in den Sinn, dass wir natürlich Freiheit brauchen. Menschenrechte und Freiheit sind die wichtigsten Säulen der EU, und wir brauchen das auch für den Dialog mit Russland.

Weil dieser nächste Dialog aber in Sibirien stattfindet, kam mir dann gleich auch in den Sinn, dass Tschita auch in Sibirien liegt und dass da die Jukos-Häftlinge Platon Lebedjew und Michail Chodorkowski und andere inhaftiert sind. Deshalb bitte ich Sie, sich dafür einzusetzen, dass sie freikommen. Aber nicht nur das, auch dass in Russland Meinungs- und Pressefreiheit herrscht und dass die NGO auch frei arbeiten können. Das alles ist für unsere gesamteuropäische Zukunft sehr wichtig.

  Hanna Foltyn-Kubicka (UEN). – Panie Przewodniczący! Jesteśmy wspólnotą szanującą prawo jako jeden z fundamentów naszej tożsamości. Powinniśmy domagać się jej poszanowania także od naszych partnerów politycznych i gospodarczych. Wzywam przedstawicieli Unii Europejskiej, aby poruszyli na szczycie temat pełnego przestrzegania przez Rosję wyroków Europejskiego Trybunału Praw Człowieka.

Stworzyliśmy ten trybunał nie po to, by był instytucją fasadową, której woli ulegają tylko popełniający przeciw wolności drobne i czasem dyskusyjne wykroczenia. Jest on powołany, aby oprawcy, gwałciciele i mordercy zawahali się przed zadaniem kolejnej krzywdy wiedząc, iż może spotkać ich za to zasłużona kara.

Dlatego też Federacja Rosyjska musi jak najściślej współpracować z trybunałem, a jego orzeczenia muszą być przez Rosjan respektowane. Logicznym jest, iż państwo, które nie dotrzymuje umów nie może być traktowane jako wiarygodny partner. Działania Rosjan pozostają w rażącej sprzeczności z deklaracjami – jesteśmy wiarygodnym dostawcą surowców energetycznych. To jest jedno z ulubionych zdań rosyjskich dyplomatów. Jeśli tak wiarygodnym jak w sprawie Czeczeni, Politkowskiej czy Litwinienki, to Unia Europejska zostanie zapamiętana przez historyków jako najbardziej naiwna instytucja w historii.

  Gerard Batten (IND/DEM). – Mr President, I raise an issue on behalf of Mrs Marina Litvinenko, whose husband, Alexander Litvinenko, was murdered in London in December 2006. The murder weapon was polonium-210, a radioactive material, 97% of which is manufactured in the Avangard nuclear facility in Russia. The murder has all the hallmarks of a highly sophisticated assassination, such as those carried out by the Russian security services. The chief suspect in the case, Mr Andrei Lugovoi, is a Member of the Russian Parliament and cannot be extradited under the Russian Constitution.

If I may address myself to Mrs Ferrero-Waldner directly: Mrs Litvinenko asks that the Council and the Commission raise the issue of Mr Litvinenko’s murder with President Medvedev during the summit. Mrs Litvinenko wants the murder of her husband to be solved and those concerned brought to justice. The summit is an ideal opportunity to move that process forward. Please assist her.

(Applause)

  Vytautas Landsbergis (PPE-DE). – Mr President, I continue in the vein of the previous speaker’s remarks. The Russian Government should do everything in its power to prove that it did not order the terrorist assassination of a British citizen – which also means a European citizen – Alexander Litvinenko. As the Russian Government has failed to prove that it is not giving the orders and even refuses due cooperation with the British investigating authorities, this shows, consequently, that Russia’s official involvement in the murder is politically proved.

The new Russia, as many say, is repeatedly acting like a terrorist state, and at the summit in Khanty-Mansiysk the EU must call on President Medvedev to put a stop to such practices.

The mothers of Beslan, trying to find out who ordered the attack on the school and the use of bazookas and heavy machine guns against everybody there, including their children, should not have court cases initiated against them. The EU must at least support those weaker than itself, the British Government and the Beslan mothers.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Bom zelo kratek glede na pozno uro. Mislim, da je bil gospod poslanec Severin, ki je rekel – bom citiral v angleščini – "Russia is a divisive issue in the European union". Ne glede na to mislim, da sem v današnji razpravi v tem Parlamentu slišal predvsem dva elementa zelo širokega soglasja, zelo širokega.

Prvič, da potrebujemo dobre odnose med Evropsko unijo in Rusko federacijo. S tem se seveda lahko samo strinjam. Ruska federacija, kot je bilo rečeno nekajkrat, je svetovna sila, eden od ključnih igralcev na mednarodnem prizorišču, kot je rekel gospod Millán Mon, in poleg tega tudi naša soseda. Skratka, obsojeni smo na sobivanje z Rusko federacijo, to sobivanje pa bo kvalitetno le, če bo temeljilo na partnerstvu in sodelovanju. To predsedstvo je odločeno gojiti dialog v smeri poglabljanja tega partnerstva in sodelovanja, dialog, ki vključuje vsa vprašanja, ki zanimajo obe strani, tudi tista, glede katerih se ne strinjamo in o čemer sem govoril v svojem uvodnem nastopu.

Drugi pomemben element zelo širokega soglasja, ki ga zaznavam tukaj v tem prostoru, je pomen, ki ga poslanke in poslanci pripisujete skupnim stališčem Evropske unije. Tukaj se ne bi mogel strinjati bolj. Področje, kjer je bilo to še posebej izpostavljeno in največkrat izpostavljeno, je področje energetike. Dejstvo je, da nobena posamezna država članica v ločenih pogovorih z dobavitelji, kot je Ruska federacija, ne more dobiti tako dobrega dogovora, kot ga lahko dobi Unija kot celota. In zato je skrajni čas, da v resnici zaživi skupna zunanja evropska energetska politika.

V tem kontekstu so bili omenjeni tudi plinovodi, naftovodi. Naj rečem samo to: če bi mi v Evropski uniji bili sposobni doslej že vzpostaviti pravi, realni notranji energetski trg, bi bilo popolnoma vseeno, kje poteka kakšen plinovod ali naftovod.

Naj končam z naslednjim: slovensko predsedstvo se zelo veseli dejstva, da se naše predsedovanje končuje ravno z vrhom EU-Ruska federacija, z vrhom, ki tokrat zaradi določenih novih okoliščin, novega predsednika v Rusiji in mandata, ki ga je po dolgotrajnih pogajanjih vendarle uspelo doseči, vrha, ki torej zaradi teh novih okoliščin veliko obeta, in upamo, da bodo ta pričakovanja uresničena.

  Benita Ferrero-Waldner, Member of the Commission. − Mr President, I think that the key in our relationship is mutual interdependence, which many speakers have mentioned. On the one hand, it is in our interests to have a good relationship with Russia, a strategic partner and a neighbour, as our President rightly said. However, it is also important that Russia should be a partner in the solution of problems and not a partner for problems, and that is the other part of it.

I have listened very carefully and I have taken note of all your comments. I will not be able to answer all your questions and comments now, but let me make a few general and more specific remarks.

Firstly, Russia is today a very important energy partner and, as a result of getting the negotiating mandate for the new agreement, we already have a common EU position on energy, because we have a common mandate. It was not easy to get the mandate, but now we have it and this is the framework of our negotiations. Therefore, it was very important to get it. As I said before, we want to enshrine the principles of the Energy Charter in the new agreement. The EU-Russia relationship is based on that – it is not a one-way street. We are an important market and a source of investment, just as Russia is a very important supplier to us. So, again, this interdependence is there and we have to have the same principles: reciprocity, transparency and non-discrimination.

One of the objectives of the European Union energy policy is to diversify routes of supply and sources of energy to increase competition and security in the EU energy market. This is not an anti-Russian policy. I think Russia will remain a key supplier to us, but any rational consumer spreads risks, particularly with energy prices skyrocketing. Given our growing interdependence on imports, particularly gas, the volume of Russian gas that we would like to buy is likely to grow, so we need a clear policy of diversification.

Let me turn to trade in general. It is very important that Russia becomes a member of the WTO. This is important not only for Russia but also for us. We will continue, therefore, to work actively in Geneva and bilaterally to get a deal. I think Russia needs membership of the WTO to modernise its economy, and with this President I am sure that is possible, as it was also possible with President Putin, who, himself, supported this issue.

Let me quickly mention NGOs and human rights issues: we are in regular contact with Russian NGOs and we reflect their concerns in our talks with the Russian authorities. We are ready to raise specific cases, where necessary, and we continue to support them financially through our European Instrument for Democracy and Human Rights.

On the question of human rights in general: we hold human rights consultations with the Russians. Indeed, we speak about specific cases, human rights defenders, and sometimes about judicial cases. Our particular concerns relate to the situation in the Northern Caucasus. I only have five minutes and I could speak at length about the Northern Caucasus, Georgia, Abkhazia, South Ossetia and also on Nagorno-Karabakh and Moldova, so please do not take it that we did not know. This will be very important and is important.

I also wanted to say on the issue of the British Council that the EU has supported the UK Government in its dispute with Russia concerning the British Council offices in St Petersburg and Yekaterinburg. I think we now have a good dialogue on cultural cooperation with Russia, which I hope will provide an opportunity to emphasise the value of these contacts. We will, of course, consider whether anything more can be done.

Concerning the Finno-Ugric minorities: as you know, we are working on the implementation of the preparatory action for EUR 2.5 million, which Parliament put into the budget for this year and we see in this context implementation of the Council of Europe convention on minority rights, to which Russia is also a party. I think it should also cover national minorities in Russia.

Concerning university exchanges: I would just say that we promote such exchanges with Russia through, on the one hand, the Erasmus Mundus and the Tempus Programmes. We will be increasing our cooperation in those programmes in the coming years. In addition, Russia has also shown great interest in being a member of the Seventh Research and Development Framework Programme, which perhaps in future will be a very important sign for SIGMA. We have a European Studies Institute and we – both Russia and the European Union – might go on to work with this Institute and maybe even double our input.

A last general word before concluding: the official launch of this new agreement is, as I think everybody here would agree, a very important occasion and it is an opportunity. There is huge potential and I totally agree with our presidency that this will be a very important occasion.

We know that the negotiations will not be easy. They have to be comprehensive and because they are comprehensive – because we have a huge mandate – they will be somewhat complex and they will not be finished soon. However, this solid mandate also shows that we have a unity there. The unity of the mandate is there. It was very difficult to get it, but now that we have it, let us move forward and I urge you to back us on that.

Finally, as we all know, the relationship has to be strategic. Let us, therefore, take a step back from the daily irritants and the news from the wires and let us look at the broader historical context of Europe and Russia, as well as at the many interests we have in common. We have to find a way to manage our divergences while, at the same time, keeping a door open for dialogue. There is an opportunity. We have to take it, and together I am sure we will get a solid partnership out of that.

  Presidente. − Comunico que recebi seis propostas de resolução⁽¹⁾apresentadas em conformidade com o nº 2 do artigo 103º do Regimento.

O debate está encerrado.

A votação terá lugar na quinta-feira, 19 de Junho de 2008.

Declarações escritas (artigo 142º)

  Ramona Nicole Mănescu (ALDE), în scris. – Summitul EU/Rusia ce se va desfasura pe 26/27 iunie la Khanty-Mansiik, Siberia, marcheza un dublu inceput : pe de-o parte este primul contact pe care Uniunea Europeana il are cu noul presedinte rus, Dimitry Medvedev, iar pe de alta parte se are in vedere negocierea unui nou Acord de Parteneriat care sa constituie cadrul dezvoltarii relatiilor intre Uniunea Europeana si Rusia.

Avand in vedere ca 40% din gazele naturale importate de europeni provin din Rusia, aceasta din urma trebuie sa faciliteze investitiile UE prin adoptarea unei legislatii transparente si deschiderea sistemului sau de conducte care sa permite companiilor europene sa cumpere gaz direct de la producatorii din Asia Centrala.

Uniunea Europeana nu trebuie sa ramana indiferenta la soarta celor ce traiesc in zone de conflict; impreuna cu Rusia si ceilalti actori implicati trebuie sa gasim o cale de solutionare a conflictelor « inghetate » precum cel din Moldova sau cele din Caucaz.

Sper ca Acordul de Parteneriat sa fie un cadru in care relatiile dintre Uniunea Europeana si Rusia sa evolueze; insa nu trebuie sa uitam ca obiectivul nostru nu e semnarea unui Acord de Parteneriat, ci includerea in acest acord a clauzelor care sa duca la democratie, securitate si cresterea nivelului de trai in Europa, de la Caucaz pana la Atlantic.

  Katrin Saks (PSE), kirjalikult. – Lp eesistuja, sel nädalal toimub Hantõ-Mansiiskis Euroopa Liidu ja Venemaa järjekordne tippkohtumine, millele järgneb samas soome-ugri rahvaste 5. maailmakongress. Soomeugrilaste hulka kuuluvad ka selle piirkonna põliselanikud, põhjapõdrakasvatajad handid ja mansid, kes sellele Siberis, soode ja tundrate keskel asuvale paigale on nime andnud.

Sellele maailmakongressile läheb ka Euroopa Parlamendi viieliikmeline delegatsioon – kuuluvad ju ungarlased, soomlased ja eestlased samuti soome-ugri rahvaste hulka ja nendegi algkodu on Siberis. Ma loodan, et meil õnnestub sellega tähelepanu tõmmata väikerahvastele, kelle keel on hävimisohus ja tuhandete aastate vanust kultuuri asendamas esindusüritused.

Euroopa Liit peab oma väärtustele truuks jääma ja neid kaitsma, mitte laskma end pimestada piirkonnas, kust pärineb suurem osa Vene energiaressursist. Sealsed naftajõed on viinud vastuollu põliselanike traditsioonilise eluviisi ja inimkonna järjest suureneva vajaduse nafta järele.