Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2008/2596(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B6-0305/2008

Razprave :

PV 18/06/2008 - 12
CRE 18/06/2008 - 12

Glasovanja :

PV 19/06/2008 - 5.4
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0308

Razprave
Četrtek, 19. junij 2008 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

6. Obrazložitev glasovanja
PV
  

Ustne obrazložitve glasovanja

 
  
  

Resolucija – Zmogljivost odzivanja Evropske unije na nesreče (B6-0303/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Oldřich Vlasák (PPE-DE). - (CS) Gospa predsednica, gospe in gospodje, rad bi razložil svoje glasovanje glede resolucije Evropskega parlamenta o okrepitvi zmogljivosti odzivanja Unije na nesreče. Nedvomno je ton solidarnosti in medsebojne pomoči v dokumentu ustrezna rešitev. Barnierovo poročilo nas poziva k praktičnim korakom, pri čemer nam sporočilo Komisije v zvezi s tem kaže pot naprej. Resnično moramo zagotoviti skladnost in okrepiti čezmejno sodelovanje med zaščitnimi silami naših držav na različnih ravneh. Žal nisem mogel podpreti resolucije, ker naš ustni predlog spremembe ni bil sprejet. V njem nasprotujemo vzpostavitvi pravno zavezujočih instrumentov, ki bi vplivali na nacionalno zakonodajo, politike in programe, pri čemer bi vplivali na element solidarnosti. Preprosto menim, da bomo boljšo zaščito pred vplivom katastrof dosegli s podpiranjem zaščitnih sil v naših državah članicah z usklajevanjem in naložbami v njihovo opremo, ne s sestavo nove zakonodaje, zaradi katere bi bilo v celotnem procesu le še več birokracije.

 
  
  

Resolucija – Štirideseta obletnica carinske unije (B6-0297/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Zita Pleštinská (PPE-DE). - (SK) Od leta 1968 ima carinska unija pomembno vlogo pri ohranjanju in razvijanju enotnega trga. Štirideset let carinske unije predstavlja velik dosežek in koristi za podjetja ter državljane EU.

Strinjam se z resolucijo gospe Arlene McCarthy v imenu odbora za notranji trg in zaščito potrošnikov o štirideseti obletnici carinske unije, pri čemer sem glasovala zanjo.

Zaradi globalizacije in tehnološkega napredka se mora carinska unija spopadati z izzivi, kot so ponarejeno blago, povečan uvoz nevarnih izdelkov in potreba po vzpostavitvi sistemov elektronske carine. Le medsebojno sodelovanje med carinsko upravo in organi za nadzor na mednarodni ravni lahko zaščiti trg EU pred uvozom nevarnih in ponarejenih izdelkov, pri čemer se bo okrepila zaščita potrošnikov. O tem sem se prepričala med obiskom nacionalnih carinskih organov in carinske uprave v Pragi, Antwerpnu, Washingtonu, Pekingu in Šanghaju.

Ta obletnica je primerna priložnost za zahvalo carinskim uradnikom za njihovo zahtevno in pogosto nevarno delo ter za izraz spoštovanja do uspešnosti, ki jo dosegajo v boju proti nevarnim izdelkom, ponarejenim izdelkom in piratstvu.

 
  
MPphoto
 
 

  Daniel Hannan (NI). - Gospa predsednica, štirideseta obletnica se zdi primeren trenutek, da spregovorimo o zmotnem mišljenju, ki v naši državi po mojem mnenju obstaja, odkar so se vaši in moji volivci pred 35 leti odločili, da se bodo pridružili, tako so mislili, skupnemu trgu, pri čemer ta zmota zadeva razliko med območjem proste trgovine in carinsko unijo.

Mislim, da je večina Britancev skupni trg razumela kot vzajemno priznavanje izdelkov, tj. če se lahko izdelek prodaja v Združenem kraljestvu, se lahko prodaja tudi v Nemčiji, Franciji in Španiji ter obratno.

Seveda imamo namesto tega standardizacijo. Zahteva se, da izdelek vsebuje nekatere sestavine, da njegova količina ni manjša od „x“ in večja od „y“, pri čemer se lahko izdelek označi kot nezakonit in prepove celo v lastni državi, tudi če nikoli ni bil namenjen izvozu ter nikoli ni prešel meje; to se pogosto dogaja zaradi tekmeca nekje v EU, zelo pogosto v Britaniji, pri čemer ta izdelek tako ali tako že ustreza vsem skupinam specifikacij, vendar se mehanizmi Evropske unije uporabijo, zato da bi tekmeci zaradi njega imeli višje stroške.

Menim, da je sramotno, da smo izgubili prvotni koncept prostega pretoka blaga in storitev zaradi usklajevanja, ki zmanjša izbiro potrošnikov.

 
  
MPphoto
 
 

  Syed Kamall (PPE-DE). - Gospa predsednica, čudovito vas je videti na tem mestu.

Med mojimi govori v mojem volilnem okrožju Londonu, pri čemer ste morda slišali za London, najuglednejše mesto na svetu in prestolnico najuglednejše države na svetu, moji volivci pogosto poudarjajo, da so leta 1973 mislili, da se pridružujejo carinski uniji. Nato rečem: „Mar ne razumete narave zveri? Mar ne razumete narave evropskega projekta? Bistvo je nadaljnje politično in gospodarsko združevanje.“

Dejansko je med mojim prvim tednom v Parlamentu vodja moje skupine Hans-Gert Pöttering vstal in rekel: „Nič ne sme ovirati evropskega združevanja; nič ne sme ovirati evropskega projekta.“ Očitno se torej narava projekta v mojem volilnem okrožju razume napačno.

Tiste v tem parlamentu, ki podpirate projekt, prosim: bodite odkriti glede njegovih namenov. Če poskušate zanikati resnico o tem projektu, ga bodo ljudje zavrnili, kot so to storili na referendumu na Irskem.

 
  
  

Resolucija – Uvoz perutninskih trupov (B6-0309/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Marian Harkin (ALDE). - Gospa predsednica, tudi jaz sem vesela, da vas vidim na tem mestu.

Glasovala sem za predlog spremembe 6, ker menim, da bi odobritev uvoza kloriranih piščancev oslabila evropske standarde, pri čemer se bo to zgodilo na dveh področjih. Prvič, obstaja premalo znanstvenih podatkov o okoljskem in zdravstvenem vplivu uporabe predlaganih snovi. Drugič, ob upoštevanju režima, v okviru katerega delujejo proizvajalci perutnine, ni smiselno imeti dveh različnih standardov s stališča proizvajalcev in s stališča potrošnikov, kar je še pomembnejše.

Prejšnji govornik je omenil referendum o lizbonski pogodbi na Irskem. Nedvomno je eno od vprašanj na terenu, na katera sem naletela med agitiranjem, da ljudje nasprotujejo različnim standardom. A danes se v Parlamentu ukvarjamo s tem, zato sem vesela, da je Parlament sprejel to resolucijo.

 
  
  

Skupna resolucija – Kriza ribiškega sektorja zaradi naraščanja cene goriva (RC-B6-0305/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Marian Harkin (ALDE). - Gospa predsednica, v celoti podpiram resolucijo, ki jo je sprejel Parlament. Ena od zadev, o katerih pogosto govorimo v Parlamentu, je to, kako se odzivamo na potrebe državljanov. Mislim, da je tu odziv jasno potreben.

Ribiško industrijo je zajela kriza, saj se je cena goriva v zadnjih petih letih povečala za več kot 300 %, medtem ko so cene rib podobne tistim izpred dvajsetih let. Bistveno je, da ribiči ne morejo preživeti, zmanjkuje jim dela, pri čemer mislim, da bodo nekateri vaši predlogi v tej resoluciji pomagali izboljšati položaj.

Veseli me, da je slovensko predsedstvo dejalo, da bo to upoštevalo, pri čemer pozivam svet ministrov za ribištvo, da na srečanju naslednji teden posebno pozornost nameni tej resoluciji.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica. − Gospod Kamall, predvidevam, da nam boste predstavili položaj ribičev v Londonu.

 
  
MPphoto
 
 

  Syed Kamall (PPE-DE). - Gospa predsednica, mislim, da jih sploh ni več zaradi skupne ribiške politike.

Zelo se vam zahvaljujem za priložnost, da razložim, kako sem glasoval v zvezi s to pomembno razpravo. Dejansko želim kolegom v Parlamentu sporočiti, da si oglejmo resnično težavo. Kadar koli nastane mednarodna kriza, jo hočete okriviti za težave ribiške industrije. Dejansko naraščanje cene goriva ni resnična težava ribiške industrije. To je skupna ribiška politika, sistem osrednjega načrtovanja, na katerega bi bili Sovjeti ponosni. Neverjetno se mi zdi, da so kolegi v tem parlamentu tako pripravljeni zagovarjati sovjetsko gospodarstvo.

Oglejmo si nekatere uspešne sisteme varstva rib po svetu. Če si na primer ogledate sisteme na Islandiji in Novi Zelandiji, boste ugotovili, da temeljijo na pravni državi in lastninski pravici ter prenosljivi lastninski pravici. Če resnično hočemo rešiti težavo ribiške industrije, je čas za zaupanje v pravno državo; čas za zaupanje v lastninsko pravico; čas za zaupanje v prosti trg.

 
  
  

Resolucija – Uvoz perutninskih trupov (B6-0309/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Peter Skinner (PSE). - Gospa predsednica, nočem govoriti o tej točki, ampak o prejšnji. Hotel sem pritegniti vašo pozornost.

O vprašanju perutninskih trupov nisem glasoval predvsem zato, ker menim, da obstajajo dokazi, ki zavračajo trditve, da moramo ohraniti prepoved. Zlasti mislim, da obstajajo znanstveni dokazi, ki omogočajo odpravo te prepovedi. A v vsakem primeru te razprave ni bilo.

Namesto tega imamo v Evropi zelo drag postopek za čiščenje perutninskih trupov. To je resnična težava, saj bi se vsi trupi, ki bi prispeli v Evropsko unijo, zdeli cenejši; posledično bi se hitreje prodali in seveda zadovoljili potrošnike.

To niso zdravstvene trditve, ampak protekcionizem. Mislim, da je zelo žalosten dan za Evropo, da je ta razprava tako kratka in okrnjena, pri čemer jo ta teden v Parlamentu hitro obravnavamo kot resolucijo.

Zaradi tega ne bom glasoval, pri čemer menim, da je naš odnos z Združenimi državami in drugimi državami posledično omadeževan.

 
  
  

Skupna resolucija – Vrh EU-Rusija v Hanti-Mansisku 26. in 27. junija 2008 (RC-B6-0235/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE). - (SK) Vrhu EU-Rusija se upravičeno namenja veliko pozornosti. Ob upoštevanju pomembnega geopolitičnega položaja Rusije ter njenih trajnih zgodovinskih in kulturnih vezi z Evropo podpiram oblikovanje močnega političnega partnerstva med EU in Rusko federacijo.

To partnerstvo bi moralo vključevati medsebojno pomoč pri varnostnih vprašanjih, tj. boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, ter premagovanje ovir na področju svobodne trgovine in potovanja. Vendar ne smemo prezreti več problematičnih vidikov v odnosu med Unijo in Rusijo. V zvezi s tem je za EU pomembno, da je enotna.

Nobena država članica, ki resno jemlje skupno zunanjo in varnostno politiko, ne bi smela vzpostaviti dvostranskih odnosov z Rusijo na način, ki bi škodoval pravičnim interesom držav članic. Na področjih, ki zadevajo občutljiva mednarodna vprašanja, bi morali EU in Rusija doseči soglasje, ki bi temeljilo na spoštovanju mednarodnega prava in ozemeljske celovitosti, na primer v primeru Srbije in Kosova.

Za konec naj povem, da bi morala EU pomagati Rusiji razvijati in krepiti demokracijo, pravno državo ter zaščito človekovih pravic.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). - (PL) Gospa predsednica, vrh EU-Rusija se približuje. To je pomemben dogodek, zato je bila razprava v Parlamentu o pripravah tako pomembna.

Odnosi med Evropsko unijo in Rusijo so zelo pomembni za stabilnost, gospodarsko rast in varnost v Evropi ter vsem svetu. Ti odnosi so dobili novo razsežnost, ko se je EU pridružilo 12 novih držav predvsem iz Srednje in Vzhodne Evrope. To so države, ki so bile v preteklosti gospodarsko, politično in vojaško tesno povezane z nekdanjo Sovjetsko zvezo.

Do zdaj so dvostranski trgovinski odnosi s posameznimi državami potekali na ravni EU in Rusije. Vendar se Rusija stalno poskuša dogovoriti s posameznimi državami, pri čemer bi obšla EU. Za to dvostransko sodelovanje se pogosto navajajo izredne okoliščine.

Rusija je zelo velika država z velikimi političnimi in vojaškimi težnjami ter obsežnimi viri energije, ki določajo njen položaj v Evropi in svetu. Z ratifikacijo kjotskega protokola je Rusija pomembna partnerica, ki bi jo bilo treba vključiti v ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in ukrepe v zvezi z varstvom okolja.

 
  
MPphoto
 
 

  Tunne Kelam (PPE-DE). - Gospa predsednica, v primeru odstavka 29, ki se konča z „naj ponudi večje sodelovanje EU pri reševanju tega spora“, podpiram prvotno različico, ki dodaja in nadaljuje „vključno z možnostjo, da se tja napoti mirovna misija EU, ki bi zamenjala vojake Skupnosti neodvisnih držav in Rusije“.

Menim, da je zdaj zelo pomembno, da pošljemo jasno sporočilo v imenu EU, da smo pripravljeni sprejeti konkretno obveznost v obliki mirovne misije v Abhaziji.

 
  
  

– Poročilo: Liam Aylward (A6-0196/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Jim Allister (NI). - Gospa predsednica, glasoval sem za to poročilo, ker sem zaskrbljen zaradi upadanja proizvodnje ovčjega mesa v EU zaradi vse večjega uvoza, kar je vidno tudi v drugih sektorjih.

To ni le vprašanje prihodka kmetij, ampak so to ustrezna okoljska vprašanja, ker od vseh živali na kmetiji ovce najbrž največ prispevajo k naravnemu vzdrževanju manj rodovitnih območij in ohranjanju biološke raznovrstnosti.

Zaradi vse manj ovčjereje bo nastala degradacija okolja na veliko višinskih območjih in območjih z omejenimi možnostmi. Zato je treba ohranjati to dejavnost in premisliti o plačilih, povezanih z okoljem, s katerimi bi jo podprli.

Menim tudi, da bi lahko ustrezen režim označevanja države porekla veliko prispeval k spodbujanju rasti uživanja lokalne jagnjetine, zlasti ob naraščanju uvoza.

Končno, hitenje Komisije z uvedbo elektronskega označevanja bo pomenilo dodatne stroške za sektor, ki že tako propada zaradi nizkega donosa. Tako označevanje bi moralo biti za vsako državo članico in regijo kvečjemu prostovoljno.

 
  
MPphoto
 
 

  Marian Harkin (ALDE). - Gospa predsednica, strinjam se z zadnjim govornikom glede elektronskega označevanja. Nedvomno bi moralo biti prostovoljno.

Podprla sem predlog spremembe 4, ker hočem prositi Svet in Komisijo, naj premislita o uvedbi neke vrste financiranja Skupnosti za sistem elektronskega označevanja. Sektorje kozjereje, ovčjereje in jagnjetine je zajela kriza, pri čemer si nedvomno ne morejo privoščiti, da se jim naložijo dodatni stroški.

Resnično bi bila bolj zadovoljna s predlogom spremembe 1, ki je seveda propadel ob sprejetju predloga spremembe 4, v katerem se je priporočilo, da se izvajanje sistema elektronske identifikacije preloži vsaj na leto 2012. Strinjam se s prejšnjim govornikom, kot sem rekla, da birokracija in stroški, ki so vpleteni, izrazito zasenčijo katero koli prednost.

 
  
MPphoto
 
 

  James Nicholson (PPE-DE). - Gospa predsednica, kot sem rekel sinoči, je to zelo dobro poročilo. Žal je komisar sinoči izločil možnost, da bi se Komisija strinjala s predlogom poročevalca o delovni skupini, ki bi preučila dejavnost.

Delovnih skupin ne podpiram preveč, ker jih je tako veliko; ob vsaki težavi oblikujemo delovno skupino, pri čemer nato o njej nič več ne slišimo.

A menim, da bi lahko z boljšim sodelovanjem, preden smo prišli v to dvorano, predložili odločen predlog, ki bi pomagal dejavnosti in ji koristil.

Zdaj nimamo ničesar. Imamo elektronsko označevanje. Nismo dosegli, kar smo hoteli, da bi sistem odložili do leta 2012. Dejavnost si tega ne more privoščiti. A mislim, da se bomo vrnili k tej temi; ni še konec, ker moramo braniti dejavnost ovčjereje v vsej Evropski uniji.

 
  
  

Pisne obrazložitve glasovanja

 
  
  

– Poročilo: Boguslaw Liberadzki (A6-0227/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. (PT) O prevozu nevarnega blaga se je velikokrat razpravljalo, pri čemer so se varnostni standardi posledično postopno pojasnili in poenostavili. S poročilom gospoda Liberadzkega bo veljavna zakonodaja o prevozu nevarnega blaga oblikovala trdno podlago zlasti za področje uporabe direktive, ki se je razširilo na celinske plovne poti. Čestitam pogajalcem za dosežen sporazum, ki bo omogočil dokončanje te dokumentacije na drugi obravnavi.

Razširitev te direktive na celinske plovne poti bo vključevala dveletno prehodno obdobje prilagajanja za države članice, ki bodo sposobne urejati ali prepovedati prevoz nevarnega blaga na svojem ozemlju, in sicer izključno iz razlogov, ki niso povezani z varnostjo med prevozom.

Zato bi bilo treba poudariti, da je ta zakonodaja izraz naših prizadevanj, da bi prevoz nevarnih snovi v Uniji postal vse bolj učinkovit in varen, pri čemer bi se odpravila nepotrebna birokracija in dodani stroški ali pravila, zaradi katerih njegovo upravljanje ni učinkovitejše.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI) , v pisni obliki. (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, dejansko ni treba veliko razpravljati o odličnem poročilu gospoda Liberadzkega o notranjem prevozu nevarnega blaga. Za poročilo sem glasoval v odboru, pri čemer tu potrjujem svoj glas.

Menim, da bolj kot se krepi notranja trgovina, kot je trgovina med državami članicami Unije, bolj koristna je za primerljivost tokov, zlasti v zvezi z varnostjo ter tudi s stališča inšpekcijskih pregledov in s tem povezanih upravnih postopkov. Še več, nelogično bi bilo kritizirati ali celo zavrniti tako tehnično besedilo, v zvezi s katerim so potekala obsežna in kakovostno utemeljena posvetovanja z veliko strokovnjaki iz držav članic.

 
  
MPphoto
 
 

  Bart Staes (Verts/ALE) , v pisni obliki. (NL) V celoti podpiram to poročilo. Vsako leto se prepelje velika količina nevarnega blaga, kot sta klor in bencin, po celinskih plovnih poteh v Evropski uniji. Za zdaj se glede tega predpisi še niso določili, čeprav obstaja zakonodaja o cestnem in železniškem prevozu nevarnega blaga.

Zakonodaja o prevozu nevarnega blaga s čolni je nujno potrebna, ne le zaradi varnostnih razlogov, ampak tudi za urejanje zaščite okolja in javnega zdravja na evropski ravni. Veliko tovrstnega prevoza je čezmejnega. Še več, evropski predpisi bodo koristili tudi podjetjem, ki morajo zdaj izpolnjevati različne nacionalne zahteve v različnih državah članicah. Prevoz po celinskih plovnih poteh povzroča tudi manj toplogrednih plinov. Zato je zelo pomembno, da se zahteve za različne načine prevoza uskladijo. Tako bo združevanje različnih načinov postalo privlačnejše, pri čemer se del potovanja na primer opravi z vlakom in nato tovor nadaljuje pot s čolnom. To je učinkovito in predvsem trajnostno. Zato upam, da se bodo prevozna podjetja večkrat odločila za kombinacijo različnih načinov prevoza.

 
  
  

– Poročilo: Helmuth Markov (A6-0050/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Stanisław Jałowiecki (PPE-DE), v pisni obliki. (PL) Nisem glasoval glede poročila gospoda Helmuta Markova o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture. Razlog za to je, da je to poročilo v očitnem nasprotju z načelom subsidiarnosti: „večji subjekt ne sme izvajati nalog, ki jih lahko izvaja manjši“. To načelo bi se moralo čim bolj skrbno ohranjati. Žal se je celo v tem parlamentu to načelo prevečkrat kršilo. Upam, da nam je ob tej priložnosti uspelo vsaj delno zavarovati to načelo, pri čemer se je porabilo zelo veliko časa. Naše zakonodajno delo ni bilo usmerjeno k oblikovanju dobre zakonodaje, ampak k spreminjanju slabega zakonodajnega predloga. Vseeno ne mislim, da bo to zadnji napad na načelo subsidiarnosti. To je resnično nenavadno, saj ti napadi prihajajo iz istega okolja kot najglasnejše kritike Irske, države, ki je pred nekaj dnevi zavrnila lizbonsko pogodbo. Ljudje ne morejo razumeti, da so državljani te države rekli „ne“, ker je dobro znano, da to načelo Evropska unija redno krši. Dejansko bi morali prav zaradi primera Irske spoznati, da ne moremo kar spregledati subsidiarnosti ali jo žrtvovati zaradi domnevno višjih ciljev, kot je varnost v cestnem prometu. Prej ali slej, najbrž prej, se nam bo to maščevalo.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI) , v pisni obliki. (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, glasoval bom za poročilo gospoda Markova. Po mojem mnenju je to zelo celovit predlog, ki vključuje veliko vidikov, ki so usmerjeni k zagotavljanju, da se varnost upošteva v vseh stopnjah življenja cestne infrastrukture: od načrtovanja do oblikovanja in uporabe.

Strinjam se s spoštovanjem načela subsidiarnosti v predlogu, pri čemer naj se države članice same odločijo, kako intenzivno se bodo izvajale „ocene učinka varnosti v cestnem prometu“, revizije varnosti v cestnem prometu in varnostni inšpekcijski pregledi.

Sprejetje zakonodajnega instrumenta, ki je usmerjen k varnemu razvoju cestnega omrežja skozi pristop, ki ni preveč neprožen, je treba videti kot pozitiven rezultat, pri čemer bodo njegove posledice odvisne od intenzivnosti izvajanja. Vseeno menim, da je bistveno, da se določijo zavezujoči minimalni standardi, od katerih ni mogoče odstopati in ki bodo veljali v vseh državah članicah.

 
  
  

Resolucija – Okrepitev zmogljivosti odzivanja Evropske unije na nesreče (B6-0303/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Richard James Ashworth (PPE-DE), v pisni obliki. − Britanski konservativci vemo, kako škodljivi so lahko vplivi naravne nesreče. Zaradi poplav v Združenem kraljestvu se zavedamo, kakšna človeška, gospodarska in okoljska škoda se lahko povzroči. Prav tako razumemo vplive takšnih naravnih nesreč na druge države.

Kljub temu menimo, da so države članice tiste, ki se lahko najhitreje in najustrezneje odzovejo na nesreče na svojem ozemlju. Mislimo, da bi vzpostavitev evropske enote za civilno zaščito le upočasnila zmogljivost odzivanja, ker bi pomenila dodatno birokratsko obremenitev. Tisti, ki jih prizadenejo nesreče, si želijo pravočasnega in potrebnega posredovanja, ne pa več birokracije.

Končno, ne moremo se strinjati z dodatno zakonodajo EU na področju preprečevanja nesreč in odzivanja nanje. Menimo, da na ravni držav članic in na ravni EU že obstaja ustrezna zakonodaja ter da je za finančno pomoč že poskrbljeno s solidarnostnim skladom, namen katerega je ublažitev strukturne in dolgoročne škode.

S podpiranjem te resolucije na končnem glasovanju želimo pojasniti, da smo tudi mi glasovali za predloge sprememb, ki so pozivali k črtanju sklicevanj na enoto za civilno zaščito ter dodatno zakonodajo EU na tem področju.

 
  
MPphoto
 
 

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. (IT) Odločno podpiram ta predlog spremembe o okrepitvi zmogljivosti odzivanja Evropske unije na nesreče.

Kot član odbora za razvoj tega parlamenta sem imel možnost obiskati nekatera najrevnejša in nesrečam najbolj izpostavljena področja na svetu, v nekaterih primerih uničena (kot v primeru cunamija) zaradi katastrofalnih naravnih nesreč. Ob tej priložnosti želim poudariti odlično delo našega komisarja za razvoj, Louisa Michela, ki je ob teh tragičnih dogodkih vedno hitro in učinkovito ukrepal, pokazal solidarnost in bil pripravljen sodelovati.

Vendar kot poudarja resolucija, so postopki, ki so določeni v našem zakonodajnem okviru, še vedno prezapleteni: treba je urediti mehanizme in zagotoviti sredstva za izredne razmere, ki se bodo na žalost še pojavljale. Parlament danes v tem smislu posreduje jasno sporočilo. Zdaj moramo preiti od besed k dejanjem.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Kljub temu, da smo glasovali za, nam je žal, da nekateri od naših predlogov niso bili sprejeti, zlasti tisti, ki določa, da je treba v zvezi z urejanjem strukturnih skladov v primeru naravne nesreče posebno pozornost posvetiti regijam z omejenimi možnostmi ali konvergenčnim regijam, ali tisti, ki poudarja pomembnost ohranjanja upravičenosti naravnih nesreč na regionalni ravni do evropskega solidarnostnega sklada ter prilagoditev tega sklada značilnostim naravnih nesreč, kot so suša in požari, v smislu časovnih omejitev in upravičenih ukrepov.

Kljub temu menimo, da je pozitivno, da so bili sprejeti drugi predlogi v zvezi s priznanjem naravnih nesreč v Sredozemlju, tj. suše in gozdnih požarov. Vendar so potrebni podporni mehanizmi za ljudi, ki jih prizadenejo nesreče, in za pogozdovanje, ki morajo vključevati tudi področje preprečevanja nadaljnjih velikih nesreč, kot je sistem javnega kmetijskega zavarovanja, ki ga financira EU in mora v primeru nesreč na nacionalni ravni, kot so suša, požari ali poplave, kmetom zagotoviti minimalni dohodek.

Skupna kmetijska politika se mora temeljito spremeniti, da bo podpirala male, srednje velike kmetije in družinske kmetije ter tako spodbujala kmetijsko proizvodnjo, biološko raznovrstnost in uporabo zemljišč.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Menimo, da je treba med državami članicami vzpostaviti okvir sodelovanja za preprečevanje, zmanjševanje posledic nesreč in za boj proti njim. Poleg drugih vidikov se ne strinjamo tudi z vzpostavitvijo evropske enote za civilno zaščito (zlasti če vključuje vojaško razsežnost), ker morajo zmogljivosti in operativna sredstva na tem področju obravnavati države članice v okviru svoje pravne pristojnosti; države morajo zagotoviti, da bo s sredstvi in strategijami omogočeno (hitro) odzivanje na potrebe, poleg tega tudi bolj poznajo svoje ozemlje.

Menimo, da bi sprejetje predlogov, ki zagovarjajo naslednje zadeve, imelo pozitiven vpliv:

– priznanje posebnih značilnosti naravnih nesreč v Sredozemlju, kot so suša in gozdni požari, na ravni Skupnosti, ter posledična prilagoditev instrumentov Skupnosti v smislu preprečevanja, raziskav, obvladovanja tveganja in solidarnosti, da se izboljša odzivanje vseh držav članic;

– potreba po več sredstvih Skupnosti za preventivne ukrepe.

Vendar obžalujemo zavrnitev naših predlogov:

– da se poudarja, kako pomembno je ohranjati upravičenost regionalnih nesreč do evropskega solidarnostnega sklada;

– da se zagovarja prilagajanje evropskega solidarnostnega sklada posebnim značilnostim naravnih nesreč, kot so suša in požari, v smislu časovnih omejitev in upravičenih ukrepov.

 
  
MPphoto
 
 

  Margie Sudre (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Strinjam se s pobudo Komisije pri pripravi dokumenta o izboljšanju skladnosti, učinkovitosti in preglednosti odziva EU na naravne nesreče ali nesreče, ki jih povzroči človek.

Žal mi je, da to še vedno ni praktičen predlog, ki bi lahko izboljšal zmogljivost Evrope na področju civilne zaščite, vključno s preprečevanjem in hitrim odzivanjem v primeru večjih kriz, ki se zgodijo v Uniji ali zunaj nje.

Zahvaljujem se poslancem, da so podprli moj predlog spremembe o uporabi strokovnega znanja v zvezi z geografskim položajem najbolj oddaljenih regij ter čezmorskih držav ali ozemelj.

Zahvaljujem se tistim čezmorskim skupnostim, v katerih je prisotna EU, ob afriški obali (Kanarski otoki, Madeira), v Indijskem oceanu (Reunion), blizu ameriške celine (Gvajana, Guadeloupe, Martinique, Azori) ter seveda pacifiškima ČDO (Francoska Polinezija, Nova Kaledonija).

Evropska čezmorska ozemlja bi lahko postala baze za predhodno razmestitev nujnih proizvodov in logistično oskrbo. To bi olajšalo predvidevanje evropskih človeških in materialnih virov, ki so na voljo, v primeru potrebe po nujnem posredovanju zunaj Unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Geoffrey Van Orden (PPE-DE), v pisni obliki. − Seveda sta zelo pomembni boljša usklajenost in pripravljenost organizacij za odzivanje na nesreče v evropskih državah na medsebojno pomoč. Vendar Evropska komisija kot vedno čaka na drugo priložnost za razširitev svojega področja dela in svojih pristojnosti, tu je zapisano, da je treba razviti bazo znanja, ugotoviti pomanjkljivosti itd. V nasprotju z željami britanskih konservativcev poročilo poziva tudi k pravno zavezujočim instrumentom. Zato sem se vzdržal glasovanja.

 
  
  

Resolucija – Štirideseta obletnica carinske unije (B6-0297/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Kljub temu, da poročilo pozitivno ocenjuje 40 let delovanja carinske unije, imajo številni sektorji, zlasti na Portugalskem, drugačno mnenje. Pravzaprav je njihovo mnenje ravno nasprotno. Vedo, da je popolno odprtje mej v imenu svobodne konkurence povzročilo zelo nepravične razmere in okrepilo strukturni primanjkljaj zaradi neenakomernega razvoja različnih držav.

Poleg te nesorazmernosti proizvodne zmogljivosti in razvoja procesa proizvodnje so stanje poslabšali še drugi ukrepi, politike in instrumenti, najbolj oblikovanje notranjega trga, liberalizacija mednarodne trgovine, pakt stabilnosti v ekonomski in monetarni uniji ter neoliberalizem lizbonske strategije.

Zaradi tega je začetno izhodišče poročila nesprejemljivo, čeprav so v poročilo vključeni nekateri pozitivni predlogi za okrepitev sodelovanja. Zato smo glasovali proti poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) O tej resoluciji imava pozitivno mnenje, ker podpirava skupno trgovinsko politiko in carinsko zakonodajo kot predpogoj za delovanje notranjega trga. Vendar želiva poudariti, da sva zelo kritična do številnih trgovinskih sporazumov, ki jih je EU sklenila s tretjimi državami.

 
  
MPphoto
 
 

  Kartika Tamara Liotard, Erik Meijer, Søren Bo Søndergaard in Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki. Čeprav v celoti podpiramo sodelovanje med državami članicami za preprečitev uvoza nevarnih igrač, zdravil in drugih nezakonitih ali nevarnih proizvodov; čeprav v celoti podpiramo sodelovanje s trgovinskimi partnerji v ta namen, ne moremo glasovati za zadevno resolucijo zaradi velikega vpliva carinske unije na trgovino držav v razvoju.

EU uporablja carinsko unijo kot orodje za pogajanje o trgovinskih sporazumih z državami v razvoju, vendar hkrati določa visoke tarife za proizvode, ki veljajo za neželeno konkurenco proizvodom EU. Ta politika ovira možnosti za gospodarsko rast v državah v razvoju.

 
  
  

− Poročilo: Mia De Vits (A6-0202/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Na začetku to poročilo podpira različne liberalizacijske pakete za trge z električno energijo in zemeljskim plinom ter tako spodbuja privatizacijo, čeprav gre za strateške sektorje za razvoj in socialni napredek. Kot je dobro znano, je uporaba teh paketov na Portugalskem okrepila težave z oskrbo, zvišala porabniške cene ter tudi povečala brezposelnost in negotovost zaposlitve v tem sektorju.

Evropska komisija poskuša zdaj prikriti težave, ki jih je povzročila njena strategija s predstavitvijo „Evropske listine o pravicah odjemalcev energije“. Kljub omejenemu številu pravic, ki jih obravnava, se s to listino strinjamo. Vprašanje je, ali jo bodo upoštevale nadzorne gospodarske skupine zadevnega sektorja, katerim je politika Skupnosti vse bolj podrejena. Zato smo se končnega glasovanja o tem poročilu vzdržali.

 
  
MPphoto
 
 

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE) , v pisni obliki. (PL) Sprejeto poročilo o Evropski listini o pravicah odjemalcev energije zelo povečuje pravice odjemalcev energije. Odjemalcem bo na voljo več informacij, kar bo olajšalo izbiro med dobavitelji in različnimi možnostmi dobave. Ta listina predstavlja zelo pomemben korak na področju liberalizacije energetskega trga.

Prepričana sem, da bodo jasnejše in bolj berljive informacije odjemalcem omogočile najboljšo izbiro. To je zlasti pomembno, ker se cene energije nenehno višajo in postajajo področje, zaradi katerega so odjemalci vse bolj zaskrbljeni.

S sprejetjem te rešitve bo lažje primerjati ponudbe in dejansko porabo energije; to bo odjemalce spodbudilo, da bodo v primeru, da s ponujeno storitvijo ne bodo zadovoljni, dobavitelje zamenjali. Posledica tega bo dejanska konkurenca med dobavitelji energije, večje zanimanje za zadovoljstvo odjemalcev in večje možnosti za vpliv odjemalcev na odločitve energetskih družb.

Verjamem, da bo Listina o pravicah odjemalcev energije počasi, vendar zagotovo pomagala spremeniti energetski trg, za kar smo si prizadevali dolgo časa. Ne pozabimo, da so odjemalci najpomembnejši del notranjega trga in pričakujejo, da bomo uvedli dejanske spremembe.

 
  
MPphoto
 
 

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE), v pisni obliki. − (RO) Glasovala sem za poročilo gospe De Vits o Evropski listini o pravicah odjemalcev energije. Glede na vse višje cene energije je nujno zagotoviti oskrbo za državljane z nižjimi dohodki in ljudi, ki živijo v oddaljenih regijah, kjer so energetski trgi manjši in nekonkurenčni. Države članice morajo čim prej ukrepati, jasno opredeliti te skupine odjemalcev ter spodbujati in podpirati ukrepe, na primer socialne tarife, da se zagotovi stalen dostop do elektrike in zemeljskega plina.

Glasovala sem za predloge sprememb 3, 4, 5, 6 in 7 skupine evropskih socialdemokratov. Navedli so, da je treba uvesti socialne tarife, odjemalce vsako četrtletje obveščati o njihovi porabi energije, in zaprosili, da se javnost obvešča o določbah Evropske listine o pravicah odjemalcev energije. Žal mi je, da ti predlogi sprememb niso bili sprejeti.

Varstvo odjemalcev energije mora biti tudi v prihodnosti odvisno od skupnih ukrepov Unije in držav članic. Evropska listina o pravicah odjemalcev energije je način, s katerim se državljanom na učinkovitejši in enostavnejši način zagotovi podpora pri pridobivanju informacij o svojih pravicah.

 
  
MPphoto
 
 

  Geoffrey Van Orden (PPE-DE), v pisni obliki. − Zelo podpiram zagotovitev varne, zanesljive in trajnostne oskrbe odjemalcev s plinom in elektriko po sprejemljivih cenah. Pri tem imajo pomembno vlogo nacionalni regulativni organi. Vendar nasprotujem prizadevanjem Evropske komisije, da bi posegla na to področje, da bi prek „študij“, „listine“ in „uskladitve“ povečala svoje pristojnosti in področje dela, ter ne odobravam koncepta „državljan Unije“. Zato sem se vzdržal glasovanja.

 
  
  

Resolucija – Uvozi trupov perutnine (B6-0309/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Strinjamo se z ravnanjem Evropskega parlamenta, ko je kritiziral predlog Evropske komisije glede uvedbe sprememb predpisov o trženju perutnine, le da bi se odobrilo trženje protimikrobno obdelanega mesa za prehrano ljudi.

V praksi se skuša s tem predlogom Evropske komisije le ugoditi prošnji Združenih držav, da bi Evropska unija odobrila uvažanje perutnine, ki je bila obdelana s kemijskimi ali protimikrobnimi snovmi.

Zato Evropska komisija ne upošteva previdnostnega načela, niti sprejetja ter okrepitve standardov varnosti in higiene živil, ki na ravni EU že obstajajo. Ti standardi so v EU veliko višji kot v Združenih državah, kjer so se odločili za rešitev, prednost katere ni kakovost; zdaj želijo, da Evropska unija to rešitev odobri, da bodo lahko svoje proizvode prodajali po Evropi.

Zato upamo, da Svet ne bo sprejel predloga Evropske komisije.

 
  
MPphoto
 
 

  Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Kloriranje perutnine se ni izkazalo za zdravju škodljivo ali škodljivo na kakršen koli drug način in naše politične odločitve morajo vedno temeljiti na dokazih. Zato sem v korist proste trgovine glasoval proti poročilu, ki ga po mojem mnenju spodbuja protekcionizem.

Vendar je zaradi zaskrbljenosti javnosti v EU v zvezi s klorirano perutnino najpomembneje, da se izpolnijo pravne zahteve za označevanje, da se vsakemu posamezniku omogoči možnost izbire v zvezi z zadevnim proizvodom, na primer v trgovinah ali restavracijah.

 
  
MPphoto
 
 

  Mairead McGuinness (PPE-DE), v pisni obliki. Glasovala sem za to resolucijo, ker poudarja eno od najpomembnejših vprašanj, s katerim se EU sooča na notranji in zunanji ravni.

V EU smo se odločili za spodbujanje visokih standardov proizvodnje hrane, ker se zavedamo potreb v zvezi z varnostjo in kakovostjo živil.

V EU ne dovoljujemo kloriranja piščancev za proizvode, ki se uporabljajo v EU, zato ni smiselno, da bi dovolili uvoz piščancev, ki so obdelani na ta način, iz Združenih držav v EU.

V zadnjih mesecih imamo podobno težavo z uvozom govedine iz Brazilije, kjer standardi sledljivosti zelo zaostajajo za standardi EU.

Morda se bomo soočili s podobno težavo, ko bomo v EU prepovedali proizvodnjo jajc za baterijsko rejo, vendar bomo na koncu iz držav, ki niso članice EU, uvažali proizvode iz jajc v prahu, proizvedenih v sistemih za baterijsko rejo.

Če bo EU vztrajala pri internih standardih, jih mora biti pripravljena zagovarjati in preprečiti uvoz, ki ne izpolnjuje naših internih standardov.

 
  
MPphoto
 
 

  James Nicholson (PPE-DE), v pisni obliki. Predlog Komisije, da bi se odpravila prepoved uvoza perutnine, obdelane s protimikrobnimi snovmi, kot je klor, je zelo zaskrbljujoč. Treba je priznati, da tovrstne prakse enostavno ne izpolnjujejo standardov EU glede varnosti živil.

Zdi se, da je ta predlog politično motiviran in očitno prezira upravičeno zaskrbljenost glede zdravja in varnosti državljanov EU. Zagotovila, da bo tovrstna perutnina označena in da jo bodo potrošniki zlahka prepoznali, enostavno ne zadostujejo.

Evropska unija ne bi smela na noben način podpirati uporabe protimikrobnih snovi pri obdelavi perutnine. Ta prepoved je veljala več kot deset let in njeno izvajanje je bilo že od začetka upravičeno. Zato pomeni predlog Komisije, da bi se zadevna prepoved odpravila, velik korak nazaj in je žal popolnoma nesprejemljiv.

 
  
MPphoto
 
 

  Dimitrios Papadimoulis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Komisija mora ponovno razmisliti o svoji prvotni odločitvi, ki temelji izključno na komercialnih merilih, njena posledica pa je zločin proti javnemu zdravju in zaščiti potrošnikov. Evropske zakonodaje ne moremo prezirati tako, da popuščamo Američanom in dajemo prednost poslovnim interesom pred javnim zdravjem. Pričakujemo odgovor pristojne komisarke za zdravje, gospe Vassilou, in odgovor grške vlade.

 
  
  

Skupna resolucija – Kriza ribiškega sektorja zaradi naraščanja cene goriva (RC-B6-0305/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. (IT) Hvala, gospa predsednica. Ta resolucija je začetni odgovor na zelo resno krizo, s katero se zaradi naraščanja cene goriva sooča ribiški sektor naše unije. V zadnjih letih sem osebno obiskal različna pristanišča v moji državi in opazil, da so tamkajšnje razmere zelo težke in zapletene, na kar se moramo biti sposobni hitro in učinkovito odzvati.

Nesprejemljivo zvišanje cen goriva lahko poslabša stanje celotnega sektorja. Unija ima posebne ribiške sklade, ki se lahko uporabijo v zelo resnih razmerah. Komisarja Borga pozivam, naj čim prej ugotovi, ali je takšno ukrepanje Komisije priporočljivo. Preidimo od besed k dejanjem. In od obljub k dejanskemu ukrepanju. Opazil sem, da so delavci do evropskih institucij vedno bolj nezaupljivi. Naša naloga je, da odpravimo to pomanjkljivost in zlasti da prevzamemo svoje odgovornosti v zvezi z gospodarskim in socialnim razvojem, od česar je lahko odvisen pojav resne krize.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Kot je poudarjeno v sporočilu, zadevne resolucije ne podpiramo, ker:

– ne rešuje neposredne težave plač delavcev, ne pojasnjuje, da ribiči (delavci) plačujejo gorivo ter da jih težava zato zadeva neposredno (kot zadeva lastnike velike večine majhnih plovil);

– prezira nedejavnost EU in njen odklonilen odnos v zvezi s sprejemanjem nujnih odločitev;

– ne vključuje nobenih posebnih predlogov v zvezi s cenami goriva (bencina in dizelskega goriva) ter oblikovanjem cene rib v prvi prodaji;

– ne obsoja politike, ki izkorišča dvig cen za nadaljnjo zmanjšanje in koncentracijo sektorja, povzročitev večje brezposelnosti, zagotovitev upada proizvodnega sektorja ter poslabšanje prehranske in trgovinske bilance;

– so njena stališča veliko slabša od tistih, ki jih je prej sprejel EP in so bila predlagana v okviru skupne ribiške politike;

V skladu z nedavnimi predlogi, ki jih je predstavila Evropska komisija, in ne glede na enega ali dva vidika, ki bi lahko, če bi se uporabila, pozitivno vplivala na ta sektor, zadevna resolucija dejansko še naprej spodbuja odstranitev plovil in ribičem ponuja nadomestno možnost, tj. opustitev njihove poklicne dejavnosti.

Ker ima ribištvo prihodnost, pozivamo k nujnemu sprejetju ukrepov, kot so predlogi v resoluciji, ki smo jo predstavili.

 
  
MPphoto
 
 

  James Nicholson (PPE-DE), v pisni obliki. Ribiška industrija se je soočila s številnimi krizami, vendar še nobena ni bila večja kot sedanja, ko naraščanje cen goriva ogroža celo obstoj ribiške industrije.

Nenehno naraščanje cene nafte bi lahko bilo katastrofalno za številne industrije, vendar nobena druga ni tako ranljiva kot ribiška, v kateri so ogrožena delovna mesta na morju in kopnem.

Proučiti moramo vse možnosti, ki so nam na voljo. Ena od možnosti, ki bi jo morali raziskati, je znižanje davkov, da se zagotovi znižanje cen goriva.

Naj postavim eno vprašanje. Od kje bomo dobili ribe, ki jih potrebujemo, če ne bomo imeli ribičev? Ali bomo dovolili tuj uvoz na naše trge in propad lastne industrije?

Reševanje našega ribiškega ladjevja in ribiške industrije na splošno se bo izkazalo za velik izziv. Vendar menim, da je z voljo in sodelovanjem vse mogoče. Strinjam se z včerajšnjo izjavo Komisije v zvezi z njeno namero zagotovitve nujne pomoči ribiškemu ladjevju. Resnično upam, da bo Svet ministrov za ribištvo naslednji teden uradno sprejel te ukrepe in da se bodo potem čim prej začeli izvajati.

 
  
MPphoto
 
 

  Margie Sudre (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Veliko zvišanje cen dizelskega goriva, tj. za 300 % od leta 2003, je ribiški sektor občutil v celoti. Ker se kriza nenehno stopnjuje, je veliko ribiških podjetij v zelo neugodnem finančnem položaju.

Ribištvo je dejansko zelo pomemben steber gospodarskega in socialnega razvoja najbolj oddaljenih regij. Poleg tega so v še slabšem položaju, ker so v geografskem smislu odmaknjene. Te razmere so nesprejemljive. Evropska unija mora doseči kompromis.

Evropski parlament je ribičem pravkar posredoval odločno sporočilo. Poslanci so ribičem jasno pokazali, da upoštevajo njihov klic na pomoč tako, da so pozvali k dvigu uradne zgornje meje pomoči na 100 000 EUR na plovilo in ne na podjetje, da so pozvali k takojšnji uporabi izrednih ukrepov in ukrepov socialne pomoči ter da so zahtevali preureditev porabe sredstev evropskega sklada za ribištvo.

Svet evropskih ministrov za ribištvo bo o teh predlogih razpravljal 23. in 24. junija 2008. Evropska unija nima druge možnosti, kot da ponovno vzpostavi zaupanje ribičev, da se odpravijo nedavno nastale težave.

 
  
  

Skupna resolucija – Vrhunsko srečanje EU-Rusija v Hanti-Mansijsku 26. in 27. junija 2008 (RC-B6-0235/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Adam Bielan (UEN), v pisni obliki. (PL) Gospod predsednik, ponovno želim poudariti, da nobeno zahodno podjetje ni tako tesno povezano z državo, kot je Gazprom s Kremljem. Zdaj se soočamo s hladno politično preračunljivostjo. Prevlada Gazproma v energetskem sektorju bo povzročila še eno zvišanje cen energije v Evropi. Rusija bo lahko pridobila še večje politične koncesije za oskrbo s plinom in nafto. Na posledice visokih cen že kažejo vedno pogostejši protesti v Evropi. Prav tako se še dobro spomnimo večkratnih prekinitev oskrbe s plinom pri naših vzhodnih sosedih.

Gospod predsednik, to resolucijo sem podprl, ker menim, da mora biti Evropa v svojih odnosih z Rusijo enotna, ker bomo le tako lahko zagotovili učinkovitost EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. (PT) Dobro je znano, da je Rusija za Evropsko unijo pomembna strateška partnerica in zaradi geografskih razlogov smo medsebojno odvisni. Zato je treba najboljše rešitve za to neizogibno bližino iskati z diplomacijo. Vendar si zaradi potrebe po sodelovanju ne smemo odkrito ali prikrito zatiskati oči pred resnimi težavami, ki jih izpostavlja Rusija.

Na notranji ravni se ne sme prezreti dejstva, da Rusija ni popolnoma demokratična država in da pravna država ne zagotavlja učinkovitega spoštovanja človekovih pravic. Na zunanji ravni ni mogoče prezreti uporabe energije kot orožja v zunanjih odnosih, zlasti s poudarjanjem neenotnosti EU na tem področju, nejasne vloge, ki jo je imela v iranski zadevi, ter njene nepripravljenosti, da bi Kitajsko prisilila, da se med drugim zavzema tudi za človekove pravice.

V odnosu med Rusijo in EU mora biti jasno, da je EU resna partnerica, pripravljena sodelovati, vendar ne želi sklepati kompromisov glede bistvenih vprašanj demokracije, človekovih pravic in varnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. (PL) Zapleteni odnosi med Evropsko unijo in Rusijo zahtevajo dobro vodeno in usklajeno diplomatsko ukrepanje.

Bližajoči se vrh EU in Rusije vzbuja veliko čustev, ker naj bi se sklepali sporazumi, ki so zelo pomembni za obe, Rusijo in Evropsko unijo. Pred tem vrhom moramo dojeti, da je za prihodnost Evropske unije zelo pomembno, da v mednarodnem prostoru nastopa enotno. Zato je obžalovanja vredno, da so prebivalci Irske na referendumu prejšnji teden ogrozili ratifikacijo lizbonske pogodbe, ker prav ta pogodba vključuje predpise, ki bi Evropsko unijo v mednarodnih odnosih predstavili kot verodostojno partnerico.

 
  
  

– Poročilo: Liam Aylward (A6-0196/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Glasovali smo za to poročilo, ki vključuje pomembne predloge za zaščito proizvodov iz ovčjega in kozjega mesa, zlasti na območjih z omejenimi možnostmi in gorskih območjih. Vendar bi želeli, da se v tej smeri napreduje, zlasti na področju zaščite avtohtonih pasem in tradicionalne proizvodnje sira. Kljub temu morata Evropska unija in Svet upoštevati te odobrene predloge in razpravo na plenarnem zasedanju, kjer smo tudi razložili naša stališča v zvezi s to pomembno zadevo.

Sedanja revizija skupne kmetijske politike mora odpraviti težave, ki so nastale zaradi reforme leta 2003, zlasti v zvezi z nevezanostjo neposrednih plačil. Poleg tega poudarjam, da je proizvajalcem, ki vzrejajo zlasti avtohtone pasme ovc in koz, pomembno zagotoviti dodatno plačilo. To plačilo je treba povečati na gorskih območjih in drugih posebnih območjih, da se v kmetijstvu ohrani biološka raznovrstnost, zaščitijo te živali na ranljivih območjih ter da se zemljišče uporablja na naraven način, kar pomembno prispeva k varstvu okolja in preprečevanju gozdnih požarov v vzhodni Evropi.

 
  
MPphoto
 
 

  Mairead McGuinness (PPE-DE), v pisni obliki. Glasovala sem za to poročilo, ker poudarja težave v sektorju ovčjereje, ki bo propadel, če ne bomo ukrepali.

Parlament je glasoval za to, da EU financira elektronsko označevanje ovc in čeprav se s tem strinjam, bi bilo po mojem mnenju boljše, da se z elektronskim označevanjem ne ukvarjamo, dokler ne bo zagotovljen nadaljnji obstoj ovčjereje.

V zvezi s predlogom za delovno skupino, ki ga je Parlament zavrnil, je zdaj Komisija odgovorna za to, da se še bolj osredotoči na sektor ovčjereje in Parlamentu poroča o napredku ali na drugačen način izvaja predloge tega poročila.

 
  
  

– Poročilo: Zita Gurmai (A6-0169/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. (IT) Hvala, gospa predsednica, glasujem za poročilo Zite Gurmai in ji čestitam za odlično delo.

Zlasti podpiram pobudo „E-varnosti“ (www.esafetysupport.org ), v okviru katere Evropska komisija, javni organi, industrija in ostale zainteresirane strani sodelujejo, da bi pospešile razvoj in uvedbo inteligentnih integriranih varnostnih sistemov za vozila. Ti sistemi uporabljajo informacijsko in komunikacijsko tehnologijo za povečanje varnosti v cestnem prometu in zmanjšanje števila nesreč na naših cestah. Forum „eSafety“ je prvi korak v okviru pobude „Inteligentni avtomobil“, ki jo je leta 2006 sprožila Evropska komisija. Menim, da moramo hitro nadaljevati v tej smeri, da se spodbuja prihodnja rast prometa, ki bo po besedah Komisije pametnejši, varnejši in čistejši.

 
  
MPphoto
 
 

  Zita Pleštinská (PPE-DE), v pisni obliki. (SK) Od prometa smo vsak dan bolj odvisni. Vsi državljani imajo pravico do varne in trajnostne mobilnosti. Sedanji napredek informacijske in komunikacijske tehnologije nam omogoča izdelavo in kupovanje vozil, ki so pametnejša, varnejša in čistejša. Potrošniki morajo imeti dostop do informacij, na podlagi katerih se bodo lahko odločali za inteligentne avtomobile, in pomembno je, da ti avtomobili postanejo cenovno dostopni.

Ker poročilo gospe Zite Gurmai evropskim državljanom omogoča varnost v cestnem prometu, sem glasovala za.

Prometne nesreče se dogajajo zaradi človeških napak in zaradi slabega stanja vozil. Z uvedbo inteligentne tehnologije je mogoče preprečiti 16 % nesreč. Sodobni sistemi lahko zmanjšajo število smrtnih žrtev v cestnem prometu za tretjino. Tudi program Galileo na tem področju pomembno prispeva.

Države članice EU so zelo odgovorne za vzpostavitev vseevropskega avtomobilskega klica v sili, sistema E-klic. Cilj je do leta 2010 v celoti uvesti sistem E-klic. Zato pozivam vse države članice, ki niso še podpisale memoranduma o soglasju za sistem E-klic, da to storijo zdaj, leta 2008.

Glede na to, da evropske ceste po statističnih podatkih vsako leto zahtevajo 41 600 smrtnih žrtev, moramo v cestnem sektorju začeti znova. Za evropske državljane bomo storili veliko, tudi če bomo rešili le nekaj človeških življenj.

 
  
MPphoto
 
 

  Brian Simpson (PSE), v pisni obliki. − Kolegica Zita Gurmai je pripravila odlično poročilo, zato ji čestitam za njeno natančno delo in predanost.

Poročilo o prvem inteligentnem avtomobilu je za informacijsko družbo in medije vodilni projekt v okviru strateške politike Komisije; poročevalka ustrezno ugotavlja, da bi lahko sistemi inteligentnega avtomobila zmanjšali letno število smrtnih žrtev na cestah EU, ki zdaj znaša približno 42 000. Prav tako je pravilno izpostavila, da so zdaj novi sistemi za veliko ljudi cenovno nedostopni, zato si je treba prednostno prizadevati za nižje cene.

Poročevalka obravnava teme, kot so tehnologija elektronskega nadzora stabilnosti, uporaba prenosnih ali mobilnih naprav ter delovanje v smeri zagotavljanja čistejših vozil.

To poročilo je odlično in ga v celoti podpiram.

 
  
MPphoto
 
 

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM), v pisni obliki. (PL) Pobuda Inteligentni avtomobil je zelo dragocena. Pomembno je, da se za večjo varnost in učinkovitost prometa čim bolj uporablja sodobna tehnologija. Ocene kažejo, da če bi bili vsi avtomobili opremljeni z elektronskim nadzorom stabilnosti, bi bilo v EU vsako leto štiri tisoč manj smrtnih žrtev. Obstaja še en varnostni element, ki ni še vsesplošno uveden, tj. vseevropski avtomobilski klic v sili, znan kot E-klic. Glede na opravljeno raziskavo bi uvedba tega sistema v celotni Evropski uniji vsako leto zmanjšala število smrtnih žrtev za 2 500. Končno vprašanje, ki ga je treba obravnavati, je velika količina ogljikovega dioksida in toplogrednih plinov, ki jih sproščajo avtomobili, ki predstavlja 12 % vseh emisij CO2 v EU. Menim, da bi se morali avtomobili z najnižjimi emisijami CO2 tržiti s socialnimi kampanjami. Prav tako bi morali uvesti strožje predpise za zmanjšanje emisij škodljivih plinov iz avtomobilov.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − S tem se obrazložitve glasovanja končajo.

(Seja je bila prekinjena ob 12.45 in se je nadaljevala ob 15.00.)

 
  
  

PREDSEDUJOČI: GOSPOD ONESTA
Podpredsednik

 
Zadnja posodobitev: 27. oktober 2008Pravno obvestilo