Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2008/2030(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0250/2008

Predložena besedila :

A6-0250/2008

Razprave :

PV 09/07/2008 - 20
CRE 09/07/2008 - 20

Glasovanja :

PV 10/07/2008 - 5.8
CRE 10/07/2008 - 5.8
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0365

Razprave
Sreda, 9. julij 2008 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

20. Vesolje in varnost (razprava)
PV
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo (A6-0250/2008) gospoda Karla von Wogaua v imenu odbora za zunanje zadeve o poročilu o vesolju in varnosti (INI/2008/2030).

 
  
MPphoto
 
 

  Karl von Wogau, poročevalec. (DE) Gospod predsednik, gospod podpredsednik Evropske komisije, gospe in gospodje, dejavnosti v okviru varnostne in obrambne politike postajajo nevarnejše. Dokaz je dejstvo, da je bil prvič ubit vojak v operaciji pod evropskim poveljstvom. Na meji med Čadom in Darfurjem je bil ubit Gilles Polin.

Zato moramo preučiti, ali se je mogoče nekaterim nevarnostim izogniti. So posledica napačne strukture poveljevanja, vendar tudi pomanjkanja ustrezne opreme za določene operacije.

Pri obravnavanju te teme najprej upoštevamo splošni pristop Javierja Solane k varnostni strategiji, ki obravnava oborožene sile in tudi kritično infrastrukturo Evropske unije, njene zunanje meje in humanitarne operacije. Tu še naprej obstajajo pomanjkljivosti na področju vesolja, tj. izvidovanja, telekomunikacij in navigacije, podprtih s sateliti. Zaradi tesnejšega sodelovanja bomo denar na tem področju porabili bolj koristno in dosegli večjo učinkovitost.

Začel bom z izvidovanjem. Imamo satelite za izvidovanje Helios, nemški SAR Lupe in italijanski Cosmo-Skymed. Slikovni material iz teh satelitov za izvidovanje mora biti na voljo našemu satelitskemu centru v Torrejónu.

Potem je tu še projekt MUSIS, ki se načrtuje v prihodnosti. V poročilu pozivam, naj se ta projekt sčasoma vključi v ustrezen evropski okvir. Poleg tega imamo še satelitski radionavigacijski projekt Galileo. V poročilu je poudarjeno, da mora biti projekt Galileo v prihodnosti na voljo tudi za vojaške operacije, saj mora Galileo usmerjati naše vojaške enote pri načrtovanju in vodenju takih operacij.

S sateliti morajo biti podprte tudi telekomunikacije. Tu je lahko tesnejše sodelovanje zelo koristno. Kot obetaven skupni projekt obravnavam tudi programsko podprte radijske naprave, saj opredeljuje skupne standarde za zaščitene telekomunikacije, zaradi katerih bi se lahko medsebojno usklajevalo delo oboroženih sil in policije ter enot, ki so v pripravljenosti za pomoč v primeru naravnih nesreč.

Za spremljanje svoje vesoljske infrastrukture in varovanje satelitov potrebujemo tudi sistem nadzorovanja vesolja. Razviti moramo skupen evropski sistem. Potrebujemo sistem za zgodnje opozarjanje pred balističnimi izstrelki in za pridobivanje obveščevalnih podatkov s sredstvi zvez.

Še nekaj besed o financiranju. Opozarjamo, da za varnost, predvsem za raziskave na področju varnosti, za projekt GMES, za sistem satelitskih opazovanj, ki je tudi povezan z varnostjo, in zdaj za projekt Galileo, že zdaj namenimo znaten delež evropskih proračunskih sredstev. Dejansko za področje varnosti porabimo 750 milijonov EUR. Morda moramo razmisliti, ali ne bi zagotovili evropskih sredstev tudi za druge načrtovane projekte, ki sem jih omenil.

 
  
MPphoto
 
 

  Günter Verheugen, podpredsednik Komisije. (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, vesoljska politika bo kot ena od prednostnih nalog francoskega predsedovanja v naslednjih šestih mesecih zelo pomembna. Komisija je s tem zelo zadovoljna. Vsi vemo, da je vesolje zelo zanimiva tema. Danes spremljamo znanstvene podvige raziskovalnega satelita Phoenix Mars, medtem ko smo pred nekaj meseci spremljali uspešno namestitev evropskega raketnega modula iz laboratorija Columbus na mednarodni vesoljski postaji.

Poleg glavnih dosežkov ponuja vesoljska tehnologija vedno več novih instrumentov za uresničevanje naših politik. To velja za okoljsko, prometno in kmetijsko politiko ter tudi za pomembna področja zunanje politike, kot so razvojna politika, humanitarna pomoč in mednarodna pomoč v primeru naravnih nesreč, s čimer smo zdaj prišli do teme, na katero gospod von Wogau že dolgo uspešno opozarja, za kar mu je Komisija zelo hvaležna, in sicer do vprašanja vesoljske politike in evropske varnosti.

Komisija je pomembnost vesoljskih aplikacij za evropsko varnostno in obrambno politiko poudarila v lanskem sporočilu o evropski vesoljski politiki. Strinjam se s poročevalcem, da sta ti področji tesno povezani. Zato Komisija to poročilo o vesolju in varnosti, ki vsebuje predloge in podrobnosti o posameznih pobudah in ukrepih, podpira.

Nekatere točke bi rad obravnaval bolj podrobno. Poročilo poudarja, da Evropska unija v sedanji finančni perspektivi vesoljskim projektom namenja več kot 5 milijard EUR. Večina teh sredstev je namenjena aplikacijam sistema globalnega spremljanja okolja in varnosti (GMES), ki bodo kmalu dobile privlačno ime, kot je Galileo. To se bo zgodilo septembra.

Možne aplikacije GMES so zelo pomembne tudi za evropsko varnostno in obrambno politiko. Nekaj mora biti jasno, da ne bomo ponovili napak iz preteklosti: GMES je možno uporabljati za različne namene, kar je treba tudi pametno izkoristiti, da se prepreči podvajanje in nepotrebni stroški. Samo tako bo naša vesoljska industrija konkurenčna in bomo lahko razvijali tehnologijo na tem področju.

Moja naslednja pripomba je za Komisijo najpomembnejša tudi v zvezi z našimi izkušnjami s projektom Galileo. Če želimo zagotoviti dolgoročno dostopnost do storitev GMES, potrebujemo stalno operativno finančno osnovo. Tega za zdaj nimamo. Še vedno smo v fazi razvoja in GMES financiramo s sredstvi za raziskave in razvoj. Vendar bomo kmalu prešli v operativno fazo in takrat bomo morali sprejeti skupne odločitve ne le v zvezi z vesoljsko politiko, ampak tudi glede evropskega proračuna. Ne bi bilo smiselno nameniti milijarde evrov za razvoj tehnologije, če potem ne bi bili pripravljeni financirati uporabe te tehnologije.

Če želimo dolgoročno operativno finančno osnovo, moramo vključiti vesoljske projekte, ki so pomembni za varnost in obrambo.

Zdaj bom govoril o drugi točki. Strinjamo se, da sta vesolje ter varnostna in obrambna politika povezana. Zato moramo najbolje izkoristiti sinergije med vesoljem ter civilno in vojaško varnostjo na področju tehnologije in delovanja. Tako sem zelo zadovoljen, da se v poročilu spodbuja močno sodelovanje med stebri vključno z Evropsko komisijo, Svetom, Evropsko obrambno agencijo, Satelitskim centrom EU in Evropsko vesoljsko agencijo.

Poleg tega poudarjam, da moramo upoštevati vse povezave med vesoljem ter evropsko varnostno in obrambno politiko, pri čemer moramo spoštovati določila ustanovnih pogodb, ki jih Komisija ne sme spreminjati in je zato jasno povedala, da s sredstvi iz proračuna EU ne smemo financirati nobenih evropskih ukrepov na področju obrambe ali ukrepov vojaške narave. Komisija je tudi zelo zadovoljna, da poročilo vidike zunanje in varnostne politike obravnava podrobneje, na primer s predlogom razvoja kodeksa ravnanja na področju vesoljskih aktivnosti ali možnosti, da bi prek satelitov spremljali izvajanje mednarodnih sporazumov za nadzor nad orožjem.

Naša politika mora biti namenjena izključno uresničevanju miroljubnih ciljev. Evropska unija tudi v mnogih resolucijah Evropskega parlamenta podpira vse pobude za preprečevanje oboroževanja v vesolju. Zato Komisija podpira tudi namero Evropske vesoljske agencije, da za ta namen razvije instrumente za poznavanje razmer v vesolju, s katerimi se lahko preveri spoštovanje relevantnih sporazumov in spremlja varnost naših satelitov.

O usklajevanju tega sistema z dejavnostmi Skupnosti bomo razpravljali na sestanku ministrov, odgovornih za vesoljske zadeve, francoskega predsedstva in Komisije, ki bo čez nekaj dni organiziran v našem evropskem vesoljskem centru v Kourouju v Francoski Gvajani.

V poročilu o vesolju in varnosti so opredeljeni varnostni izzivi, s katerimi se bo Evropa soočala v prihodnjih letih. To moramo razumeti kot priložnost, da postane Evropa bolj sposobna ukrepati in bolj konkurenčna. To lahko dosežemo z inovativno evropsko vesoljsko politiko ter skupno evropsko varnostno in obrambno politiko.

 
  
MPphoto
 
 

  Romana Jordan Cizelj, pripravljavka mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko. (SL) Evropska vesoljska politika ima izjemen, dvojen pomen: prvič, ker prispeva k boljši varnosti, drugič pa, ker prispeva k uresničevanju razvojnih ciljev, zapisanih v lizbonski strategiji. Predvsem temu aspektu smo posvetili več pozornosti v odboru ITRE.

Zelo smo veseli, da lizbonska pogodba znotraj poglavja o raziskavah in tehnološkem razvoju zagotavlja pravno podlago za evropsko politiko o vesolju. Predloge za evropski program o vesolju, ki jih bo pripravila Komisija, bomo skrbno in z zanimanjem proučili in se do njih tudi opredelili. Ustrezno moramo definirati tudi naše odnose z Evropsko vesoljsko agencijo.

Zelo me tudi veseli, da je bila prav danes podpisana ustrezna uredba, ki zagotavlja tudi praktičen zagon programov EGNOS in Galileo. Izkušnje teh dveh programov bomo lahko uspešno uporabili pri dogovarjanju o upravljanju ostalih programov. Sedaj pa moramo dogovorjeno tudi implementirati, uresničiti ter pripraviti okolje, ki bo omogočalo učinkovito izrabo novih sistemov in kar največje bogastvo aplikacij, ne da bi se vnaprej preozko omejevali.

Spoštovani, vesolje je naše skupno dobro in ni le lastnina ene države ali skupnosti, zato moramo pri oblikovanju prihodnje evropske zakonodaje upoštevati tudi mednarodni okvir. Tu mislim na obstoječe pogodbe Združenih narodov in tudi na načela vesoljske zakonodaje.

Na koncu se želim zahvaliti tudi poročevalcu za kooperativno sodelovanje, za upoštevanje pogledov, ki smo jih imeli v odboru ITRE, in prepričana sem, da lahko s takim delom še veliko dosežemo.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Ibrisagic, v imenu skupine PPE-DE.(SV) Gospod predsednik, gospod von Wogau, hvala za dobro in jasno poročilo. Naj najprej omenim temo, ki na prvi pogled ni povezana z vesoljem, tj. vojno na Balkanu. Sčasoma smo ugotovili, da je Evropa v času različnih konfliktov na Balkanu v 90. letih prejšnjega stoletja naredila veliko napak. Evropa teh napak ni naredila zaradi slabe skupne zunanje in varnostne politike, ampak zato, ker take politike sploh ni imela. Nekateri ljudje še vedno nasprotujejo skupni zunanji in varnostni politiki ter skupni politiki na področjih, ki so obravnavana v poročilu.

Sama se strinjam z gospodom von Wogauom, da je treba satelitske nadzorne sisteme financirati z evropskimi sredstvi, ker so uporabni na področju varnosti in tudi na drugih področjih, na katerih imamo skupni interes, na primer na področju okolja.

Poleg tega poudarjam, da moramo na področju tako pomembnih in občutljivih vprašanj, povezanih z vesoljsko razsežnostjo evropske varnosti, imeti sistem, ki ni odvisen od Združenih držav, temelji na okrepljenem sodelovanju med državami članicami in omogoča boljše izkoriščanje virov. Sistem, kakršen je opisan v tem poročilu, tudi zagotavlja, da bomo lahko v prihodnosti bolje reševali konflikte, ki jih v Evropi ne želimo, vendar se moramo kljub temu soočati z njimi.

 
  
MPphoto
 
 

  Ana Maria Gomes, v imenu skupine PSE.(PT) Gospod predsednik, kolegu poslancu Karlu von Wogauu čestitam za to poročilo in za njegovo neutrudno podporo krepitvi evropskega projekta z oblikovanje evropske obrambne politike. V poročilu so ustrezno in uravnoteženo predstavljeni glavni cilji evropske politike na področju vesolja in varnosti. Najprej je poudarjena pomembnost izkoriščanja vseh diplomatskih in političnih kanalov za preprečevanje oboroževanja v vesolju, da lahko vesolje ostane javno dobro za vse človeštvo, kar je poudaril komisar Verheugen. Poleg tega potrebuje Evropa politike, finančna sredstva in opremo za zagotavljanje svoje strateške avtonomnosti na mednarodni ravni.

V zvezi s prvim ciljem je treba poudariti, da ne razpravljamo o uporabi vesolja za vojaške namene. Vemo, da se sateliti od začetka raziskovanja vesolja uporabljajo za potrebe oboroženih sil različnih držav na področju komunikacije. Nekateri poslanci tovrstne operacije, ki so skladne z mednarodnim pravom, vztrajno zamenjujejo za nedavne poskuse nekaterih držav, zlasti Združenih držav, da bi v vesolju namestile orožje ter poleg kopenskega, morskega in zračnega ustvarile še četrto bojišče. Proti takim strategijam, ki so podobne vojaškim, in drugim nesprejemljivim pobudam, kot je bil protisatelitski poskus Kitajske januarja 2007, se moramo boriti.

Poročilo predvideva soočanje s temi grožnjami prek dejavne diplomatske vloge Evropske unije. Naloga Evrope je, da vodi svetovno strategijo za oblikovanje učinkovitega mednarodnopravnega okvira, znotraj katerega bo z revizijo in krepitvijo pogodbe o vesolju prepovedano vsakršno orožje v vesolju.

V zvezi z drugim ciljem poročilo opozarja, da ne smemo zanemariti ključne pomembnosti vesolja za strateško avtonomnost Evrope. V projektu Galileo se je izkazalo, da velika večina poslancev Evropskega parlamenta meni, da je mogoče odvisnost Evrope od Združenih držav, Rusije in Kitajske na področju ključnih strateških dejavnosti, kot je navigacija, preprečiti le s skupnimi finančnimi in tehnološkimi sredstvi ter opremo.

V poročilu je poudarjena tudi pomembnost projekta Galileo in drugih evropskih nacionalnih programov za oblikovanje resne skupne zunanje in varnostne politike, ki je pogosto spregledana ali nezaželena. Naša gospodarstva, transportni sistemi, meteorologija in naš način življenja v celoti so odvisni od učinkovite uporabe vesolja za miroljubne namene. Evropa mora izdelati strategijo v zvezi s tem pomembnim območjem, kot so jo izdelale Združene države, Kitajska in Rusija. Razmislite in ukrepajte. S tem v mislih zelo obžalujem, da v tej razpravi ni prisotno francosko predsedstvo.

 
  
MPphoto
 
 

  Tobias Pflüger, v imenu skupine GUE/NGL.(DE) Gospod predsednik, v odstavku 41 poročila piše: „zahteva, da evropska vesoljska politika pod nobenim pogojem ne sme prispevati k splošni militarizaciji vesolja ter prisotnosti orožja v vesolju“. Zveni dobro. Vendar poročilo tej izjavi v celoti nasprotuje. Dejansko našteva vojaške ukrepe. V odstavku 5 je na primer zapisano, da so potrebne skupne zmogljivosti na področju telekomunikacij, upravljanja s podatki, opazovanja Zemlje in navigacije na vojaškem področju. V poročilu je poudarjena celo potreba po satelitskem programu Galileo, ki je dejansko civilni projekt, za izvajanje avtonomnih operacij na področju evropske varnostne in obrambne politike.

Gospodu Verheugnu sem hvaležen, da je ponovno pojasnil proračunske vidike. Pogodba o Evropski uniji jasno določa, da se sredstev proračuna EU ne sme uporabiti za vojaške namene. Zato je skupina GUE/NGL vložila predloge sprememb za ureditev pravnega položaja tako, da se lahko vesolje uporabi le za civilne namene in da je Galileo izključno civilni projekt.

Pri nekaterih drugih vloženih predlogih sprememb je zanimivo opazovati, kako protislovni so. Osebno mi je bil najbolj všeč predlog sprememb, ki ga je vložila skupina zelenih in v katerem je najprej poudarjeno, da mora projekt Galileo ostati vesoljski projekt za civilne namene, nato pa vendarle priznava pomembnost projekta za avtonomne operacije v okviru evropske varnostne in obrambne politike. To je očitno protislovje. Jasno mora biti, da govorimo o evropski militarizaciji vesolja.

Ni težko obsojati druge, ki (prav tako) želijo militarizirati vesolje. Ravno take uporabe za vojaške namene nočemo. Zato je vsebina tega poročila, če upoštevamo celotno besedilo, napačna, ker spodbuja prav takšno militarizacijo. To zavračamo. Želimo vesolje, ki bo uporabljeno za civilne namene, in želimo, da ostane Galileo izključno civilni projekt. S tem zadnjim javnim razpisom smo breme v vrednosti 3,4 milijarde EUR prevalili na davkoplačevalce. Stalno trdimo, da želimo sistem, ki je neodvisen od Združenih držav, vendar je spričo interesa podjetja Boeing za ta javni razpis tudi to vprašljivo.

Zahtevamo izključno civilno uporabo vesolja in ne militarizacije.

 
  
MPphoto
 
 

  Gerard Batten, v imenu skupine IND/DEM. Gospod predsednik, to poročilo se začne z uvodno izjavo, v skladu s katero „razni politični in varnostni izzivi, s katerimi se Evropska unija vse pogosteje srečuje, narekujejo strateško potrebo po vzpostavitvi avtonomne evropske vesoljske politike“.

Če to uvodno izjavo sprejmemo tako, kot je, si priporočila iz poročila sledijo v logičnem zaporedju: skupna evropska vesoljska politika, izvajanje evropske varnostne in obrambne politike, uporaba satelitskega sistema Galileo za vojaške namene in seveda proračun, ki vse to krije.

Vendar če te izjave ne sprejmemo, nadaljnja priporočila niso več logična. Res je, da se evropska celina sooča s političnimi in varnostnimi izzivi, vendar zakaj bi morala Evropska unija imeti avtonomno vesoljsko, varnostno in obrambno politiko?

Kar zadeva veliko večino evropskih državljanov, Evropska unija ni in ne sme biti politična država. Samo države so upravičene do tega, da imajo varnostne politike in vojaške zmogljivosti. Kot je navedeno v poročilu, lizbonska pogodba vključuje pravno podlago za evropsko vesoljsko politiko ter možnost za trajno strukturirano sodelovanje pri vprašanjih v zvezi z varnostjo in obrambo.

Vendar je lizbonska pogodba s pravnega vidika neveljavna. To je posledica zavrnitve lizbonske pogodbe na nedavnem referendumu na Irskem, zato se tudi vesoljska, varnostna in obrambna politika ne bi smela izvajati.

Vesoljska, varnostna in obrambna politika bi seveda potrebovala skupni komunikacijski sistem, pri čemer poročilo poudarja potrebo po uporabi Galilea za avtonomno evropsko varnostno in obrambno politiko. Vendar so nam nedavno povedali, da se Galileo uporablja izključno za civilne namene. Končno je treba priznati, da se Galileo dejansko uporablja za vojaške namene.

Tudi poročilo zagovarja oba načina uporabe. Po eni strani poziva k vesoljskemu programu EU, ki bi bil povezan z varnostno in obrambno politiko, po drugi pa opozarja, da vesoljska politika ne sme prispevati k militarizaciji vesolja ter prisotnosti orožja v vesolju. Seveda bo prišlo do militarizacije vesolja ter prisotnosti orožja v vesolju. Temu se ni mogoče izogniti. Za to bodo poskrbele ZDA, najverjetneje tudi Rusija, prej ali slej pa zagotovo tudi Kitajska.

Evropska unija mora varnostne interese Zahoda zastopati v sodelovanju z našimi zavezniki iz ZDA ter z edino legitimno varnostno organizacijo, ki ima demokratično podporo evropskih državljanov, tj. z Natom.

 
  
MPphoto
 
 

  Justas Vincas Paleckis (PSE).(LT) Čestitam poročevalcu gospodu von Wogauu, ki je pripravil zelo pomembno in aktualno poročilo. Po mojem mnenju lahko povzamemo, da poročilo zagovarja več miru v vesolju, boljše sodelovanje med državami članicami EU in drugimi državami ter večja finančna sredstva za skupne vesoljske projekte.

Podpiram predloge sprememb, ki so bili predloženi ter ki ponovno poudarjajo pomen Galilea kot izključno civilnega projekta in nasprotujejo kakršni koli možnosti uporabe vesolja za vojaške namene.

Vedno več držav sodeluje v vesoljskih projektih, pri čemer ima vesolje vedno večjo vlogo v našem življenju. Vojaški in civilni satelitski sistemi, ki so namenjeni za opazovanje Zemlje, telekomunikacije, navigacijo ter za določanje položaja in časa, so nam v veliko pomoč. „Kdor vlada vesolju, vlada svetu“, kot so nekoč trdili geopolitični strokovnjaki. Evropska unija ne poskuša doseči nadvlade.

Večpolarni svet, v katerem so zaščitene pravice vseh narodov, je veliko privlačnejši. Če bi vseh 27 držav članic EU združilo moči na področju vesolja, bi lahko povečali svojo zmogljivost izvajanja uspešnih neodvisnih civilnih in preventivnih ukrepov ter prizadevanja za skupno zunanjo in varnostno politiko. S tem bi imela EU pomembno prednost pri opazovanju povečanega oboroževanja in spremljanju izvajanja mednarodnih sporazumov.

Države EU so oblikovale številne vesoljske projekte, da bi povečale svojo varnost. Da bi se izognili potratnim podvajanjem, bi bilo bolje v celoti izkoristiti možnosti, ki jih ponujajo ti sistemi, in zmanjšati stroške opazovanja Zemlje. Izvesti bi bilo treba učinkovitejšo standardizacijo sektorja telekomunikacijskih satelitov. Potrebujemo tesnejše sodelovanje med projekti, ki jih razvija EU. EU mora znatno povečati finančna sredstva, ki jih namenja, in oblikovati skupni proračun, s katerim bi posameznim državam preprečila tratenje časa in sredstev.

Medtem nam prihodnja pogajanja o strateškem partnerstvu med EU in Rusijo omogočajo, da organiziramo še produktivnejše sodelovanje na področju vesolja, zlasti strateško sodelovanje pri skupnih vesoljskih programih z Združenimi državami in Natom.

 
  
MPphoto
 
 

  Philippe Morillon (ALDE). - (FR) Gospod predsednik, za besedo sem zaprosil, ko sem slišal izjavo gospe Ibrisagic, ki je opisovala krizo na Balkanu, ki sem ji bil priča tudi sam, kot se najverjetneje spomnite.

Takrat je naš nekdanji kolega poslanec Jean-François Deniau povedal, da je Evropa umrla v Sarajevu, nakar sem mu odgovoril, da Evropa ni umrla v Sarajevu, ker Evropa sploh ne obstaja.

Evropa še vedno ne obstaja, zato čestitam gospodu von Wogauu, ki se od prevzema funkcije predsednika pododbora za varnost in obrambo zavzema za to, da bi Evropa izpolnila pričakovanja držav zunaj ter tudi znotraj nje, pri čemer 70 % naših državljanov Evropo poziva, da prevzame vlogo na mednarodni ravni in dokaže, da je vredna svoje dediščine.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie Anne Isler Béguin (Verts/ALE). - (FR) Gospod predsednik, ker nas ni veliko prisotnih, bom tako kot gospod Morillon tudi jaz izkoristila priložnost in poudarila, da ljudje dejansko veliko pričakujejo od Evrope, med drugim tudi državljani Gruzije, ki je zajeta v našo sosedsko politiko in ki ji grozi vojna, česar se gospod Wogau zagotovo zaveda. Vsak dan smo priča spopadom med Gruzijo in separatistično regijo Abhazijo. Menim, da so razmere vedno hujše.

Poleg tega smo danes popoldne prejeli nujen poziv gruzijskih organov, ki Evropsko unijo prosijo za pomoč pri reševanju tega spora, kar dokazuje, kako potrebna je Evropa. Če uvedemo sosedsko politiko, smo tudi odgovorni za njeno izvajanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Günter Verheugen, podpredsednik Komisije. (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ta razprava se je po pričakovanju zelo jasno osredotočila na najbolj bistvena vprašanja. O teh vprašanjih mora potekati odprta razprava, kajti te razmere so resnične.

Resničnost je precej preprosta. Tradicionalni vzorci sporov več niso to, kaj so bili nekdaj. Tradicionalna meja med notranjo in zunanjo varnostjo je vedno manjša. Kot primer navajam Združene države, katerih boj proti terorizmu po mnenju nekaterih poslancev tega parlamenta ni enak vojni. Vendar večina Američanov meni ravno nasprotno.

Tehnologija, ki se uporablja za ohranjanje notranje varnosti, zlasti v zvezi z bojem proti mednarodnemu kriminalu in terorizmu, vedno bolj izvira iz istih raziskovalnih centrov in podjetij ter se uporablja za iste namene, čeprav na različnih področjih.

Priznati moramo potrebo po določitvi meja na ravni, na kateri se sprejemajo politične odločitve o uporabi instrumentov. Jasno poudarjam, da je pogodba v tem primeru veljavna.

Na to nas je ponovno opozoril general Morillon, če lahko v tem primeru uporabim naziv gospoda Morillona, ki je omenjal svojo pomembno vlogo na Balkanu. Že dolgo časa se izvajajo evropske operacije, katerih namen je preprečevanje in reševanje sporov. Ne potrebujem nobenih višjih častnikov kot priče, saj se vsi zavedamo, da so tisti, ki so odgovorni za varnost evropskih vojakov, poslanih na te misije, zelo odvisni od točnega in natančnega prikaza razmer. V današnjih okoliščinah takšnega prikaza ni mogoče zagotoviti brez uporabe vesoljske tehnologije, saj bi v nasprotnem primeru takšen prikaz imel na voljo le nasprotnik. Če zaradi evropskih načel tega ne bi dovolili, bi s tem resno ogrozili lastne sile in zmanjšali njihovo učinkovitost.

Na te težave ponovno opozarjam zato, ker želim pokazati, da se jih zelo zavedam. Te težave so povezane z našo vesoljsko politiko in raziskavami na področju varnosti.

Pozivam Parlament, da prizna svojo vlogo in zagotovi, da v teh težkih razmerah, s katerimi smo soočeni ter v katerih ni vse črno ali belo, ampak obstaja tudi veliko sivo območje, nadaljujemo z ukrepi, ki ne ogrožajo naših vrednot in načel.

 
  
MPphoto
 
 

  Karl von Wogau, poročevalec. (DE) Gospod predsednik, nadaljujem misel gospoda Verheugna ter hkrati odgovarjam na vprašanje gospoda Pflügerja in gospoda Battena v zvezi z zahtevami državljanov Evropske unije.

Na podlagi študij Eurobarometra 70 % do 80 % državljanov EU meni, da potrebujemo skupno varnostno in obrambno politiko. To so dokazali zlasti grozljivi dogodki na Balkanu. Države članice za obrambo porabijo 170 milijard EUR na leto, vendar niso bile sposobne preprečiti vojne na Balkanu, ker še nimamo skupne evropske organizacije za takšne operacije. Takrat so bile na voljo nemške, francoske, britanske, italijanske, luksemburške in druge sile, vendar so bile le ameriške sile sposobne preprečiti vojno. Temu je bil osebno priča tudi gospod Morillon.

Poleg tega razprava o orožju v vesolju v tem primeru ni upravičena. Kako je lahko to nevarno? Namestitev Galilea ali satelitov za opazovanje v vesolju z namenom ugotavljanja razmer je v interesu varnosti naših državljanov. Resnično nevarnost predstavlja orožje, ki se namešča v vesolju in uporablja za uničenje naših komunikacijskih satelitov, kajti v tem primeru bi lahko še tako majhen napad resno ogrozil naš celotni socialni sistem. Predstavljajte si, kaj bi se zgodilo, če bi bili sateliti za televizijo, radio in vse ostalo, kar tvori našo današnjo družbo, uničeni.

Zato menim, da smo na pravi poti, tudi v zvezi z Galileom. Jutrišnje glasovanje bo najverjetneje pokazalo, da so poslanci Evropskega parlamenta spremenili svoje mnenje. Prvi korak je bila zagotovitev financiranja Galilea iz evropskega proračuna. Odbor za proračun in odbor za zunanje zadeve sta zelo odločno k temu pozivala in to tudi dosegla. Drugi korak je zagotovitev Galilea kot civilnega projekta, ki je sicer nekoliko drugačen od ameriškega sistema, vendar ki je kljub temu potreben in ga je mogoče uporabiti za operacije sil EU v državah, kot so na primer Kongo, Bosna in Hercegovina ter Čad.

Zato menim, da bo jutrišnje glasovanje pokazalo, da je večina poslancev Evropskega parlamenta spremenila svoje mnenje.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri, 10. julija 2008.

 
Zadnja posodobitev: 13. november 2008Pravno obvestilo