Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2008/2618(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

B6-0358/2008

Razprave :

PV 10/07/2008 - 11.3
CRE 10/07/2008 - 11.3

Glasovanja :

PV 10/07/2008 - 13.3
CRE 10/07/2008 - 12.3

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0368

Razprave
Četrtek, 10. julij 2008 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

11.3. Smrtna kazen, zlasti primer Troya Davisa
PV
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Naslednja točka je razprava o šestih predlogih resolucij o smrtni kazni, zlasti primeru Troya Davisa(1).

 
  
MPphoto
 
 

  Marios Matsakis, avtor. Gospod predsednik, ta parlament je zavzel jasno in odločno stališče glede smrtne kazni. Podpira njeno ukinitev in potrebo, da se nemudoma razglasi moratorij na vse usmrtitve, kjer še izvajajo smrtno kazen,

Izvajajo jo v veliko državah v ZDA, kot je Georgia, v kateri na izvršitev zakonit uboj konec julija čaka Troy Davis. Razen ideoloških in humanističnih pomislekov proti usmrtitvam človeških bitij, se zdi, da v primeru Troya Davisa obstajajo dodatni razlogi, in sicer resni dvomi v trdnost in veljavnost dokazov, zaradi katerih je bil sploh obsojen.

Menimo, da na podlagi takšnih dvomov vsak posameznik po zdravi pameti upravičeno sklepa, da je treba v tem primeru odobriti ponovno sojenje. Zato pozivamo zadevne organe v ZDA, naj Troyu Davisu odredijo ponovno sojenje in če bo še enkrat spoznan za krivega, naj bo namesto smrtne kazni obsojen na dosmrtno ječo.

Poleg tega ponovno pozivamo vlado Združenih držav in vlade vseh držav na svetu, ki še vedno izvajajo smrtno kazen, naj jo zavoljo humanosti ukinejo. Zlasti pozivamo vlade teh držav, kot so Kitajska, Iran, Pakistan in Saudova Arabija, v katerih se usmrtitve še vedno redno izvajajo in v katerih se v večini primerov to počne na izredno grozljiv barbarski način, naj prenehajo z usmrtitvami.

 
  
MPphoto
 
 

  Ryszard Czarnecki, avtor. (PL) Gospod predsednik, rad bi, da tema te razprave ne bi bila smrtna kazen kot taka. Ker ne moremo prikriti dejstva, da si mnenja o tem vprašanju nasprotujejo, se mi zdi, da moramo govoriti o zelo specifičnem primeru posameznika, ki je obsojen na smrtno kazen, po določitvi katere je sedem od devetih prič v obtožbi proti njemu umaknilo svoje izjave. To je zelo specifičen primer. Ne želim, da na abstrakten način zaidemo v razpravo o tem, ali je smrtna kazen v celoti slaba ali ne. V tem trenutku ne želim pozvati organov Združenih držav, naj spremenijo zakon, ki je leta 1972, torej pred 36 leti, ponovno uvedel smrtno kazen. Govorimo o specifičnem in izredno spornem primeru. Resnično je prav, da zaščitimo gospoda Davisa in pokažemo, da obstajajo primeri, v katerih je vredno posredovati. Opozarjam, da ne smemo posploševati, zato nisem podpisal te skupne resolucije.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean Lambert, avtorica. − Gospod predsednik, ta primer je vsekakor nujen, ker kot slišim, se bo usmrtitev izvedla do konca tega meseca. Zato vsakega od vas v tem parlamentu, ki poslušate to razpravo, pozivam, da na ameriško vlado in seveda tudi na vlado zvezne države Georgie naslovite osebne pripombe, da ugotovimo, ali je možno zaprositi za pomilostitev. Nato bi si prizadevali za ponovno sojenje, če bi bilo potrebno. Imeli bi vsaj živega človeka in ponovno sojenje bi se lahko izvedlo. Menim, da je resnično pomembno, da sprejmemo osebno odgovornost glede tega in se usmerimo tudi na zastopstvo Parlamenta.

Vsekakor so bili v tem primeru dokazi razveljavljeni in se jih je spodbijalo, kakor je povedalo tudi veliko prič. Skupina za ocenjevanje smrtne kazni ameriške odvetniške zbornice v Georgii je izdala poročilo, ki obravnava okoliščine v tej državi, pri čemer je po njenem mnenju ena od glavnih težav, ki so jih odkrili, neustrezno svetovanje obrambe, ter skrb, da se obtoženim, ki že čakajo na usmrtitev, morda v času njihovega sojenja ni zagotovilo ustrezno svetovanje. Ugotovili so, da je Georgia edina država, ki jetnikom, ki čakajo na usmrtitev, ni zagotovila odvetnikov za pritožbe po obsodbi.

Zato je v tem primeru, ki je naveden v naslovu te resolucije, torej resolucije o smrtni kazni, zlasti v primeru Troya Davisa, veliko razlogov za resno zaskrbljenost. Vendar želim opozoriti tudi na druge primere, zlasti na to, kar se trenutno dogaja z nekaterimi od tistih, ki so še vedno pridržani v Guantánamu. Eden tak primer je primer britanskega državljana, Binyamina Mohameda, ki je tam pridržan že več kot šest let in se bo verjetno soočil z vojaško komisijo, pri čemer je zelo mogoče, da bo obsojen na smrtno kazen.

Ta parlament in Evropska unija kot celota imata zelo odločno stališče glede smrtne kazni. Menimo, da ne gre za nekaj, za kar bi morala prositi civilna družba, in da je vse preveč razlogov proti izrekanju smrtne kazni. Mislim, da je primer Troya Davisa čisto klasičen primer resničnih težav z izvajanjem smrtne kazni.

Naj ponovim in pozovem čisto vsakega od nas, kakor poziva tudi ta resolucija, da tudi mi kot odgovorni posamezniki ukrepamo in izrazimo svojo zaskrbljenost v zvezi s tem primerom.

 
  
MPphoto
 
 

  Laima Liucija Andrikienė, avtorica. (LT) Evropski parlament je sprejel kar precej uredb za spodbujanje ukinitve smrtne kazni in usmrtitev ali vsaj moratorija na usmrtitve v državah, v katerih smrtna kazen še vedno obstaja.

Danes predstavniki Evropskega parlamenta izražamo podporo človeku, ki ga osebno ne poznamo, Troyu Davisu, ki čaka na usmrtitev konec tega meseca. Ali si lahko predstavljate, da bi bili na njegovem mestu, pri čemer je moral 17 let čakati, da bo ali oproščen ali usmrčen, pri tem pa obstajajo močni dokazi o njegovi nedolžnosti in sedem prič, ki je pričalo proti njemu, je umaknilo svoje izjave, in tako naprej. Zavedamo se kar precej primerov, v katerih je bila oseba usmrčena in se je šele potem dokazala njena nedolžnost. Poznamo veliko primerov, v katerih se ljudem izreče smrtna kazen, vendar niso usmrčeni, ker se odkrijejo novi dokazi, ki pričajo, da niso krivi zadevnega zločina.

Zato danes ponovno pozivamo vse države na svetu, ki še vedno izvajajo smrtno kazen, naj nemudoma sprejmejo ukrepe za njeno ukinitev. Danes jasno izražamo svoje stališče glede smrtne kazni, pri čemer podpiramo resnično osebo in pozivamo zadevna sodišča Združenih držav, naj ponovno preučijo primer Troya Davisa in mu namesto smrtne kazni izrečejo milejšo kazen.

Menim, da je podpora resnični osebi, pri čemer se jo poskuša zaščititi pred usmrtitvijo, čeprav je naredila veliko napako, najboljši način, da popolnoma jasno izrazimo naše stališče o nujnosti ukinitve smrtne kazni.

 
  
MPphoto
 
 

  Ana Maria Gomes, avtorica. − (PT) Gospod predsednik, prva človekova pravica je nedotakljivost življenja. Smrtna kazen je najbolj nespoštljiv primer prezira dostojanstva, civilizacije in napredka. Zdaj, točno v tem trenutku, ko mi dihamo in govorimo svobodno, je en človek, Troy Davis, zaprt v celici, kjer šteje zadnje minute svojega življenja. Na usmrtitev čaka več kot 15 let, pri čemer je vedno zanikal, da je zakrivil zločin, za katerega je obtožen. Nekateri od tistih, ki so pričali proti njemu, so preklicali svoje izjave ali podali nasprotujoče si izjave, ki so se pridobile s policijsko prisilo. V tem primeru ni jasnih, nepristranskih in prepričljivih dokazov. Odločitev oblasti zvezne države Georgie, da bodo izvedle smrtno kazen za Troya Davisa je v popolnem nasprotju z moratorijem na smrtno kazen, ki ga je decembra lani sprejela Generalna skupščina Združenih narodov.

Čeprav moratorij ni pravno zavezujoč, ima veliko moralno in politično vrednost. Zdaj je od zveznih držav, ki ga ne upoštevajo, odvisno, da preučijo svojo politiko z namenom, da se ukine smrtna kazen in se človekove pravice spoštujejo v celoti. Zvezna država Georgia ima s tem primerom zdaj priložnost, da najbolj temeljnim vrednotam demokracije vrne vrednost, ki si jo zaslužijo. Komisar Louis Michel je nedavno slišal predsednika Sudana samega, Omarja al Baširja, povedati, da obtoženih zaradi zločinov proti človeštvu ne bi predal Mednarodnemu kazenskemu sodišču, kakor jih tudi Združene države ne. Zgled, ki ga Združene države postavljajo na teh dveh področjih, je sramota in z vsemi razpoložljivimi sredstvi moramo izvajati pritisk na Združene države ter tako pokazati, da ne moremo sprejeti takšnega stališča in slabega zgleda, ki se postavlja za svet na področju človekovih pravic.

Zato je ključno, in to zahteva tudi resolucija, da predsedstvo Evropske unije in delegacija Evropske komisije v Washingtonu izrazita nasprotovanje izvedbi smrtne kazni za Troya Davisa ter da Združene države učinkovito preučijo svoje stališče o smrtni kazni.

 
  
MPphoto
 
 

  Józef Pinior, v imenu skupine PSE. (PL) Gospod predsednik, leta 2007 se je na svetu izvedlo okrog 1 252 usmrtitev v 24 državah. Dejanska številka je bila nedvomno višja. Od teh usmrtitev se jih je 88 % izvedlo na Kitajskem, v Iranu, Saudovi Arabiji, Pakistanu in Združenih državah.

V današnji razpravi bi izpostavil dve zadevi. Prvič, nikakor se ne strinjam z besedami svojega kolega poslanca, gospoda Czarneckija, da je to vprašanje predmet razlik v Evropski uniji. Ni tako. Naj spomnim gospoda Czarneckija na uradno stališče v doktrini rimske katoliške cerkve, ki je bilo tudi osebno stališče papeža Janeza Pavla II, ki je nasprotoval uporabi smrtne kazni. Zdi se mi, da bi to za gospoda Czarneckija moral biti zelo jasen pokazatelj stališča večine glede tega vprašanja v državah EU.

Druga zadeva so seveda razmere v zvezi s primerom Troya Davisa v Združenih državah, za katerega se naj bi izvedla smrtna kazen. Narediti moramo vse, kar je v naši moči, da preprečimo izvedbo te smrtne kazni in omogočimo revizijski postopek, pri čemer se lahko ob dokazani krivdi namesto smrtne kazni izreče dosmrtna ječa.

 
  
MPphoto
 
 

  Dumitru Oprea (PPE-DE). (RO) Od leta 1990 je več kot 40 držav ukinilo metodo smrtne kazni in danes je takšna kazen v več kot 120 državah zakonsko prepovedana.

Na evropski ravni v skladu z evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ki vsebuje člen 2 o pravici do življenja in protokol 6, člen 1 „Odprava smrtne kazni“, ne bo nihče obsojen na takšno kazen niti usmrčen.

Po vsem svetu so se predstavili pretresljivi statistični podatki. Leta 2006 je bilo usmrčenih več kot 1 591 ljudi; v 55 državah je bilo obsojenih na smrt več kot 3 861 ljudi.

Menim, da nihče nima pravice vzeti življenje drugega človeškega bitja. Kako lahko vzamete nekaj, kar ni vaše? Po svojih prepričanjih si kaj takšnega ne morem niti predstavljati, zlasti ker se v državah, ki izvajajo smrtno kazen, število resnih zločinov kljub takšnim kaznim ni zmanjšalo.

Predlagamo, da se smrtna kazen nadomesti z odvzemom svobode.

 
  
MPphoto
 
 

  Janusz Onyszkiewicz (ALDE). - (PL) Gospod predsednik, naša razprava se mora seveda navezovati na eno temeljno vprašanje, in to je splošni smisel, pa tudi na moralni vidik sodb sodišč, kot je obsodba osebe na smrt. Eden od argumentov, ki se mi zdi zelo pomemben v tej razpravi, je dvom, ali je nekdo, ki se mu je izrekla popolnoma končna obsodba, lahko spoznan za krivega dejanja, za katerega je obtožen. V katerem koli drugem primeru je vedno možnost, da se sodba prekliče in se oseba vrne v normalno življenje. V primeru smrtne kazni te možnosti ni. Glede na to se mora poleg vidikov, ki so popolnoma moralni in sicer izredno pomembni, upoštevati tudi ta pravni vidik. To zlasti velja v primeru, o katerem razpravljamo in pri katerem so veliki dvomi v razloge za obsodbo.

 
  
MPphoto
 
 

  Ewa Tomaszewska, (UEN). − (PL) Gospod predsednik, vsi morajo imeti pravico so pravičnega sojenja. V tem primeru, ko je veliko dvomov glede krivde in je sedem prič umaknilo svoja pričevanja, je treba primer ponovno obravnavati. Naslednja težava, ki so jo govorniki pred mano že omenjali, je nepreklicnost izvedene smrtne kazni. Če obstajajo dvomi, je to le še dodaten razlog, da se takšna kazen ne izvede.

 
  
MPphoto
 
 

  Maciej Marian Giertych (NI). - Gospod predsednik, ob tej priložnosti bi rad v tej razpravi pozval k moratoriju na smrtno kazen za nedolžna nerojena človeška bitja. Skrajni čas je, da civilizirane države prenehajo izvajati splave.

 
  
MPphoto
 
 

  Olli Rehn, komisar. − Gospod predsednik, Evropska unija odločno nasprotuje izvajanju smrtne kazni in si dejavno prizadeva za ukinitev smrtne kazni po vsem svetu.

V državah, ki še izvajajo smrtno kazen, poskuša EU doseči postopno zmanjšanje njenega obsega, prav tako pa tudi uvedbo moratorija, da se smrtna kazen popolnoma ukine.

Smernice politike EU do tretjih držav v zvezi s smrtno kaznijo, sprejete leta 1998 in spremenjene leta 2008, določajo okvir za ukrepanje EU. Vključujejo izjave ali diplomatske ukrepe v mednarodnih forumih in do tretjih držav, vključno z Združenimi državami Amerike.

Kar zadeva ZDA, je EU zelo zaskrbljena glede ponovne uvedbe usmrtitev, odkar se je maja ukinil de facto moratorij na smrtno kazen.

Vlado Združenih držav smo večkrat pozvali, naj ponovno uvede moratorij na smrtno kazen na federalni ravni in upamo, da bodo Združene države razmislile o ukinitvi smrtne kazni z zakonom v bližnji prihodnosti.

Upoštevamo predlog resolucije Parlamenta o primeru gospoda Troya Davisa. Naša delegacija v Washingtonu nam je sporočila, da guverner Georgie še ni podpisal naloga za usmrtitev in da se mu očitno pri tem ne mudi.

Komisija bo skupaj z državami članicami in predsedstvom seveda zelo natančno spremljala ta primer.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo na koncu razprav.

 
  
MPphoto
 
 

  Neena Gill (PSE). – Gospod predsednik, prej me je omenil gospod Matsakis in želim se odzvati. Nisem želel zlorabiti postopka svobodne razprave brez seznama govornikov na drugi razpravi o pomembnem vprašanju o smrtni kazni. Vendar mislim, da je navajal moje nerazumevanje sistema nujnih zadev. Rad bi povedal le, da sem sodeloval v veliko nujnih zadevah in menim, da je ta sistem najmanj pregleden in odprt.

Seveda v moji skupini o tem razpravljamo, vendar se o nujnih zadevah dogovorimo šele v četrtek pred Strasbourgom in v torek pred tem poteka enourni sestanek, na katerem se nujne zadeve na hitro zberejo.

Menim, da nekatera od teh vprašanj niso nujna in bi se o njih moralo ustrezno razpravljati v tem parlamentu, da se ohrani njegova verodostojnost.

 
  

(1)Glej zapisnik.

Zadnja posodobitev: 3. december 2008Pravno obvestilo