Predsednik. − Naslednja točka je skupna razprava o

– poročilu (A6-0321/2008) gospe Catherine Trautmann v imenu Odbora za industrijo, raziskave in energetiko o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2002/21/ES o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve, Direktive 2002/19/ES o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju in Direktive 2002/20/ES o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev [COM(2007)0697 – C6-0427/2007 – 2007/0247(COD)],

– poročilu (A6-0316/2008) gospe Pilar del Castillo Vera v imenu Odbora za industrijo, raziskave in energetiko o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi organa za trg evropskih elektronskih komunikacij [COM(2007)0699 – C6-0428/2007 – 2007/0249(COD)],

– poročilu (A6-0305/2008) gospe Patrizie Toia v imenu Odbora za industrijo, raziskave in energetiko o popolnem koriščenju digitalne dividende v Evropi: skupen pristop za uporabo spektra, ki se bo sprostil s prehodom na digitalno radiodifuzijo [2008/2099(INI)], in

– poročilu (A6-0318/2008) gospoda Malcolma Harbourja v imenu Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2002/22/ES o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji, Direktive 2002/58/ES o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij in Uredbe (ES) št. 2006/2004 o sodelovanju na področju varstva potrošnikov [COM(2007)0698 – C6-0420/2007 – 2007/0248(COD)].

  Luc Chatel, predsedujoči Svetu. – (FR) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, samo nekaj številk morate pogledati, pa boste spoznali strateški pomen telekomunikacij in novih informacijskih tehnologij v Evropi: samo telekomunikacijske tehnologije predstavljajo eno četrtino evropske rasti in 40 % dobička iz produktivnosti. Če si ogledate številne študije, ki so bile opravljene, boste lahko videli, da je v preteklih 12 letih 50 % vrzel v rasti med ZDA in Evropo bila povezana z neusklajenim razvojem naših informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Evropa mora zato vlagati v ta sektor na dolgoročni osnovi. V skladu s tem je za spodbujanje konkurenčnosti in rasti evropskega gospodarstva potrebna tudi hitra sprememba regulativnega okvira EU na področju elektronskih komunikacij.

Kot sem rekel že na svojem zaslišanju pred Odborom za industrijo, raziskave in energetiko, je cilj francoskega predsedstva doseči politični sporazum na Svetu ministrov za telekomunikacije 27. novembra, katerega snov bo seveda kar najbolj temeljila na stališčih, ki jih je sprejel Evropski parlament. Da bi se to doseglo, je Svet načrtoval v drugi polovici leta 2008 približno 15 delovnih sestankov. Zato bi želel izkoristiti nekaj trenutkov in vas obvestiti o prevladujočem stališču Sveta v zvezi z glavnimi vprašanji, ki jih obravnavata poročevalki, gospa Trautmann in gospa del Castillo, ter poročevalec, gospod Harbour. O poročilu gospe Toia, ki zadeva digitalne dividende, bo razpravljal moj kolega gospod Éric Besson.

Rad bi pozdravil zares veliko delo, ki so ga opravili trije poročevalci na področju vprašanj, o katerih bom čez nekaj trenutkov rekel nekaj besed. Po mojem mnenju delo, ki so ga opravili, pomaga pojasniti situacijo in nudi nov temelj za pričetek razprav s Svetom, zato bi želel poudariti, da med dvema institucijama, Parlamentom in Svetom, obstaja široko soglasje.

Najprej bi želel čestitati gospe Catherine Trautmann za delo, ki ga je opravila kot poročevalka o direktivi o spremembi okvirnih direktiv o ‘dostopu’ in ‘odobritvi’. Pozdravil bi njeno pripravljenost za upoštevanje izziva, ki ga predstavlja uvedba omrežij naslednje generacije, kar povzroča skrbi tako vsem zainteresiranim stranem na tem področju, kakor tudi državam članicam.

Gospa Trautmann, vaše poročilo poudarja potrebo po nadaljevanju spodbujanja konkurence, zlasti tiste, ki temelji na infrastrukturi: to je mnenje Sveta. Vaše poročilo predlaga tudi večjo uporabo geografske delitve trga, da bi se odpravile predhodne regulativne obveznosti, kjer je konkurenca učinkovita. O tem drugem vprašanju Svet še razpravlja.

Želel bi spregovoriti o uravnavanju trgov, zlasti o predlagani razširitvi pravice Komisije do veta, kot so jo predlagali regulatorji. Gospa Trautmann v svojem poročilu poudarja, da bi morala Komisija igrati vlogo arbitra in ne sodnika; zato predlaga mehanizem koregulacije, s katerim bi se zadeva lahko predala reformirani skupini regulatorjev, če bi, na primer, Komisija zavrnila izboljšave, ki jih je predlagal regulator. Poročevalka Parlamenta torej išče kompromis med statusom quo in pravico veta, ki jo je na začetku predlagala Komisija in ki so ji, kot veste, nekatere države članice nekoliko nasprotovale. To predstavlja pravi napredek v primerjavi z izvirnim besedilom o vprašanju, ki je izredno občutljivo za Svet, ki v tem trenutku še ne kaže neke pripravljenosti, da bi Komisiji podelil več moči.

Drugo vprašanje, ki je bilo predmet vroče razprave, je funkcionalna delitev. Poročilo gospe Trautmann predlaga ohranitev uvedbe funkcionalne delitve kot izjemne izboljšave za nacionalne regulativne organe (NRO). Ta izjemna izboljšava bi bila bolj omejena v smislu izvajanja, saj bi zahtevala tako predhodno soglasje Komisije kot ugodno mnenje Organa evropskih regulatorjev za telekomunikacije (BERT). Pristop, ki ga prevzema poročevalka, se zdi skladen s kompromisom, ki nastaja v Svetu v zvezi s tem, in sicer z ohranitvijo uvedbe te izboljšave, katere uporaba pa seveda ne sme postati splošno razširjena.

Drugo večje vprašanje v teh pogajanjih je upravljanje radijskih frekvenc. Vaša poročevalka, tako kot Svet, podpira postopni pristop k spremembam pri upravljanju spektra, ki ustvarja ravnovesje med načeli nevtralnosti, ki jih je predstavila Komisija, in kompleksnostjo upravljanja tega redkega vira. Poročilo, ki ga je na koncu sprejel Odbor za industrijo uvaja tudi nov element z zavzemanjem za ustanovitev Odbora za politiko radijskega spektra (RSPC), katerega dolžnost bo svetovati Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji o vprašanjih politike radijskega spektra. Ta odbor bo imel nalogo, da oblikuje strateški zakonodajni program o uporabi radijskega spektra. V zvezi s tem menim, da je Svet upošteval legitimno zahtevo Evropskega parlamenta, da se bolj vključi v oblikovanje splošnih smernic za upravljanje radijskih frekvenc, vendar, kot veste, se Svet želi tudi izogniti situaciji, v kateri bi bilo preveč organov odgovornih za ta vir, ter ohraniti odzivnost, ki jo zahtevajo ti trgi in radijske frekvence kot strateški viri inovacij.

Rad bi pohvalil kakovost poročila gospe Pilar del Castillo o ustanovitvi organa za trg evropskih elektronskih komunikacij; rad bi poudaril, da se dotika zelo občutljivega vprašanja, ki je tudi predmet širokega soglasja med Parlamentom in Svetom. Zaključek poročila, gospa del Castillo, je, da ta organ v svoji izvirni predlagani obliki ni prava rešitev za krepitev sodelovanja med regulatorji in spodbujanje usklajevanja praks; to je tudi stališče Sveta. Ste proti uvedbi evropskega nadregulatorja in predlagate oblikovanje organa – BERT – ki bi bil bližje regulatorjem, ki bi bili tako bolj neodvisni od Evropske komisije in katerih ustroj in upravljanje bi bila veliko enostavnejša kot je bilo sprva predlagano. Svet se zaveda vseh teh argumentov, vendar, kot veste, ima večina držav članic še vedno nekaj pridržkov v zvezi z zamislijo o ustanovitvi organa na ravni Skupnosti. V naslednjih nekaj tednih mora Svet zato najti ravnovesje med dvema možnostma: institucionalizacijo organa zasebnega prava, ki ga sestavljajo evropski regulatorji ali ustanovitvijo organa Skupnosti, ki mu je treba zagotoviti neodvisnost.

Moje zadnje pripombe se nanašajo na poročilo gospoda Malcolma Harbourja, ki bi se mu želel zahvaliti za kakovost njegovega dela; zlasti pozdravljam dejstvo da poročilo upošteva temeljne pravice potrošnikov. Parlament, tako kot Svet, podpira ukrepe, ki jih je predlagala Komisija in ki so usmerjeni v okrepitev pravic potrošnikov, kar je vprašanje, ki se je pojavilo pred kratkim zaradi povečanega vpliva komunikacijskih storitev na vsakodnevno življenje naših državljanov.

Poročilo gospoda Harbourja zlasti predlaga natančno opredelitev podatkov, ki jih je treba vključiti v pogodbe, okrepitev ukrepov, ki jih morajo države članice sprejeti za uporabnike invalide, in skrajšanje časovne priprave za prenos številke, da bi se izboljšala konkurenca. Svet na splošno vse te ukrepe odobrava.

Mislim, da je vprašanje varstva zasebnosti, o katerem je v postopku okrepljenega sodelovanja gospod Alvaro razpravljal na Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, prav tako pomembna zadeva, ki jo je treba obravnavati, in vesel sem, da so bila na primer upoštevana nenaročena SMS sporočila.

V zvezi s posebnim vprašanjem avtorske pravice poročilo gospoda Harbourja predlaga ohranitev obveznosti ponudnikom omrežij elektronskih komunikacij, da naročnikom predložijo vse koristne informacije o nezakoniti uporabi omrežja in storitev. Predlaga tudi, da se spodbudi sodelovanje med vsemi zainteresiranimi stranmi, da bi se pospešilo širjenje zakonitih ponudb. Zdi se, da gre pri tem za uravnotežene ukrepe, vendar ne smemo pozabiti, da je to zelo občutljivo vprašanje tako za vaš Dom kot za Svet.

Svoj prispevek o tem, za kar sem odgovoren, gospod predsednik, in sicer o digitalnih dividendah, bom, preden predam besedo mojemu kolegu gospodu Éricu Bessonu, zaključil z besedami, da čutimo, da sta si Parlament in Svet o teh vprašanjih precej soglasna, čeprav je hkrati tudi res, da je v zvezi z ravnjo podrobnosti, ki jih je treba vključiti v to direktivo, nekaj manjših razlik v mnenjih. Seveda si bomo z vsemi močmi prizadevali, da bomo še naprej tesno sodelovali s Parlamentom in Komisijo, da bi bilo mogoče kompromis med institucijami doseči kar najhitreje.

  Predsednik. − Hvala, gospod Chatel. Gospod Luc Chatel je državni sekretar, pristojen za industrijo in varstvo potrošnikov.

Danes bomo zaorali ledino in prisluhnili še drugemu predsedniku Sveta, gospod Éric Bessonu, državnemu sekretarju v kabinetu predsednika vlade.

  Éric Besson, predsedujoči Svetu. – (FR) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, kot je pravkar povedal moj kolega Luc Chatel, sem zadolžen, da spregovorim o zelo pomembnem vprašanju, ki zadeva digitalne dividende.

12. junija 2008 je Svet sprejel sklepe o sporočilu Komisije z naslovom ‘popolno koriščenje digitalne dividende v Evropi: skupen pristop za uporabo spektra, ki se bo sprostil s prehodom na digitalno radiodifuzijo.’ Izklop analogne radiodifuzije bo sprostila spekter v UHF pasu, kar je še zlasti privlačno zaradi lastnosti širjenja UHF radijskih pasov. Prehod na digitalno radiodifuzijo zato ponuja brezprimerno možnost, ki jo moramo v celoti izkoristiti. To je namen poročila gospe Toia, o katerem boste še izrazili svoje mnenje, sam pa bi na tej točki želel pohvaliti kakovost dela, ki ga je opravila.

Kot je v svojem poročilu pokazala gospa Toia, skupna vrednost trgov elektronskih komunikacijskih storitev, ki so odvisni od uporabe spektra radijskih valov v EU, znaša več kot 250 milijard EUR ali približno 2,2 % letnega bruto domačega proizvoda EU. Dobro upravljanje spektra lahko pomembno prispeva k lizbonskim ciljem konkurenčnosti in gospodarske rasti ter izpolni širok niz družbenih, kulturnih in gospodarskih potreb evropskih državljanov. V praktičnem smislu bo smotrna in razumna uporaba digitalne dividende pomagala zmanjšati digitalno delitev, zlasti pri prikrajšanih, oddaljenih in podeželskih območjih. Kot je že pravilno poudarila vaša poročevalka, je treba radijski spekter, ki se bo sprostil s prehodom na digitalno radiodifuzijo, čimprej prerazporediti.

Takoj vam lahko povem, da se Svet v osnovi strinja z mnenjem poročevalke, da bo usklajen pristop do uporabe spektra na evropski ravni zagotovil optimalno uporabo digitalne dividende. Opredelitev usklajenega podpasu za nove elektronske komunikacijske storitve bo operaterjem in proizvajalcem opreme omogočila, da izkoristijo dovolj velik trg. To je strateško vprašanje za industrijski in politični razvoj Evrope.

Če Evropi uspe usklajena akcija na področju digitalne dividende, kot ji je uspela pri GSM aparatih, bo imela zgodovinsko priložnost da v naslednjih 20 letih ponovno prične z izvajanjem glavne politike, ki bo koristila njeni industriji in potrošnikom. Vendar pa, kot so poudarili ministri prejšnjega junija, Svet meni, da bi morali spoštovati načelo zagotavljanja prožnosti uporabe digitalne dividende, ne glede na omejitve, ki so potrebne, da bi se izognili škodljivim motnjam ali da bi spodbudili cilje splošnega interesa, kot je široka razpoložljivost storitev ali medijski pluralizem ter kulturna in jezikovna raznolikost. Nacionalne razprave o razporejanju spektra se morajo nadaljevati z vso hitrostjo, vendar če želimo, da bo pristop Komisije uspešen, mora ta ostati v skladu z nacionalnimi odločitvami, ki se trenutno sprejemajo o ponovni uporabi frekvenc.

Na koncu bi rad povedal, da Svet poziva Komisijo - in vem, da je to že bilo storjeno - da prične opravljati študije in posvetovanja, ki so potrebna za opredelitev skladne osnove za usklajeno rabo spektra. Komisija je prav tako pozvana, da podpre države članice in jim pomaga, da dosežejo ta cilj. Svet zato z velikim zanimanjem pričakuje, da bo Komisija do decembra 2008 oddala poročilo o rezultatih tega procesa in vseh nadaljnjih potrebnih ukrepih.

  Viviane Reding, članica Komisije. − Gospod predsednik, najprej bi se želela zahvaliti poročevalkam gospe Catherine Trautmann, gospe Pilar del Castillo Vera, gospe Patrizii Toia in poročevalcu gospodu Malcolmu Harbourju za zelo težko opravljeno delo in zelo konstruktivne predloge. Želela bi se na splošno zahvaliti Parlamentu, ker je bilo delo zelo težko in ker vem, da je zahtevalo zelo temeljito in dolgo obsežno pripravo – zaslišanja zainteresiranih strank in upoštevanje dobesedno na stotine sprememb – vem pa tudi, da ste delali dan in noč; vendar se pogosto najboljši rezultati dosegajo prav v takšnih okoliščinah, in to gotovo velja za ta primer.

Ne glede na to, da je regulativni okvir v številnih pogledih ustrezen, se vsi strinjamo, da ga je treba res izboljšati. Zakaj? Varstvo potrošnikov moramo okrepiti tako, da bomo zagotovili, da lahko ustrezno in na informiran način izbirajo med celo vrsto proizvodov in storitev. Zagotoviti moramo, da bodo države članice med upravljanjem svojega nacionalnega spektra – ki je zelo dragocen vir, kot je bilo že rečeno – spoznale družbene in gospodarske koristi zaradi učinkovitega, preglednega in prožnega upravljanja in zaradi boljše usklajenosti na ravni EU. Poskrbeti moramo, da bo naš regulativni sistem olajšal in ne omejil naložbe v omrežja prihodnje generacije, da bi Evropa ostala konkurenčna tudi v 21. stoletju.

Končno – in to je temelj vseh naših prizadevanj – moramo okrepiti notranji trg. Tu ne gre za prazne besede, temveč za opremljanje EU z učinkovitim in konkurenčnim enotnim trgom, ki ustvarja ekonomijo obsega, ne samo na področju elektronskih komunikacij, temveč tudi pri državljanih in širšem gospodarstvu. Na splošno gre prav za to gospodarstvo, ki prinaša ugodnosti in ki ga je treba okrepiti. Izkoristimo prednosti naše evropske celine: znebimo se ovir, ki vodijo k fragmentaciji in manjši gospodarski in socialni učinkovitosti.

Vsi ti štirje temeljni elementi – varstvo potrošnikov, spekter, naložbe in notranji trg – so zelo pomembni in Parlament je to spoznal. Parlamentu moram čestitati, da je prepoznal osnovne probleme in dal pravilno diagnozo za predložitev pravih rešitev.

Dovolite mi, da nadaljujem z mehanizmi notranjega trga. Tukaj so stave najvišje in prav v zvezi s tem bodo prihodnje razprave s Svetom zelo težke. To pravim kljub temu, da so sami ministri na koncu slovenskega predsedovanja priznali, da moramo izboljšati usklajenost na notranjem trgu elektronskih komunikacij.

To priznanje je dobro, toda kakšne so rešitve? Parlament je pravilno ugotovil, da gre samo za eno razpravo – ne za dve – ko beseda nanese na organ in na mehanizme za izboljšanje delovanja notranjega trga, zlasti mehanizmov iz člena 7, ki se nanašajo na obveščanje o nacionalnih tržnih pregledih. To sta dve plati istega notranjetržnega kovanca – sodita namreč skupaj.

Vsi vemo, da je treba obstoječe načine sodelovanja med nacionalnimi regulatorji v okviru Skupnosti – t.j. Skupino evropskih regulatorjev (ERG) – izboljšati, če želimo, da bi bili uporabni. Zato Komisija pozdravlja spremembe, ki izhajajo iz predloga Komisije o bolj pregledni, odgovorni in učinkoviti obliki sodelovanja.

Komisija predvsem pozdravlja predloge Parlamenta za ustanovitev organa Skupnosti. Takšen organ Skupnosti mora z vsem kar prinaša s seboj, ustrezati namenu: delovati mora tako, da bo učinkovit, pošten in zanesljiv in da ne bo povzročal sumov, da je mogoče določenim regulatorjem bližje kot drugim. Zato moramo, če želimo biti dosledni na splošno, biti dosledni tudi pri financiranju. Nacionalno financiranje, ne glede na delež, bo postavilo verodostojnost organa pod vprašaj in bo odprlo vrata administrativni in pravni negotovosti.

Iz izkušenj vemo, da hibridno financiranje ustvarja probleme, zato se moramo izogniti ustvarjanju takšnih problemov. Zaradi tega bi želela Parlament posvariti, da naj bo na preži pred tem, kar imenujem pristop belgijskega nogometnega kluba, kar moram pojasniti. Veste, da je Komisija Skupino evropskih regulatorjev ustanovila kot lastnega svetovalca. Nedavno so nacionalni regulatorji na podlagi belgijske zakonodaje ustanovili zasebni organ, ki naj bi deloval kot sekretariat Skupine mednarodnih regulatorjev. Skupina mednarodnih regulatorjev deluje zunaj okvira Skupnosti – njegovo članstvo presega 27 držav članic – in v praksi nihče ne razume, kje se Skupina mednarodnih regulatorjev prične in kje se konča Skupina evropskih regulatorjev. Komisija je želela odpraviti te nejasnosti z ustanovitvijo jasno opredeljenega in odgovornega organa. Zagotovo si ne želimo, da bi se belgijski zasebni organ, ki je tuj pristopu Skupnosti in zagotovilom, ki jih daje Skupnost, vključeval v sprejemanje evropskih odločitev.

Prav zaradi tega še vedno obstaja potreba po nadaljnjem premisleku o številnih pravnih in institucionalnih vprašanjih, ki zadevajo ustanovitev organa, zlasti njegove strukture upravljanja. Najti moramo prava sredstva, da bi zaščitili neodvisnost nacionalnih regulatorjev na način, s katerim je zagotovljen pristop na ravni Skupnosti.

Predvsem pa moram poudariti dejstvo, da je ta organ sredstvo, ki lahko pripelje do konca, ne pomeni pa konca sam po sebi. Organ ni nič več kot instrument za izboljšanje regulativne skladnosti. Prav zato je tako pomembna druga plat notranjetržnega kovanca in prav zato ima Evropski parlament povsem prav, ko želi okrepiti usklajevalni postopek iz člena 7, ki se nanaša na obveščanje o pregledih trga na nacionalni ravni, pri čemer bo, mimogrede, organ igral svojo vlogo.

Novi arbitražni mehanizem Parlamenta iz člena 7a kaže, da sta Komisija in Parlament soglasna pri razumevanju potrebe po mehanizmih operativne usklajenosti, ki bodo res nekaj pomenili.

Rešitev Parlamenta je omogočiti Komisiji, da poseže vmes in od nacionalnega regulatorja zahteva, da spremeni svoj regulativni pristop, če po strokovnih ocenah organ ugotovi problem. Obravnavati moramo tudi druge podrobnosti pristopa Parlamenta, da bi upoštevali institucionalno ravnovesje, določeno v Pogodbi, vendar kar se mi zdi popolnoma pravilno je logika sprejetega pristopa, ki naj bi našel ravnovesje med interesi subsidiarnosti in interesi notranjega trga, nato pa sprejel jasne operativne zaključke.

Zahvaljujoč strokovni oceni, ki jo je opravil organ, obstajajo načini, kako izkoristiti združene izkušnje nacionalnih regulatorjev, poleg njihove občutljivosti za to, kar predstavljajo legitimne lokalne razlike. Zagotovo je razumljivo, da mora priti do posledic, če organ pove, da obstaja problem a notranjem trgu, čemur se pridružijo še pomisleki Komisije kot varuha Pogodbe.

V interesu notranjega trga in pravne (‘pravno’ pa pomeni tudi poslovno) gotovosti je, da ima Komisija pristojnost, da od nacionalnega regulatorja, zadolženega za obveščanje, zahteva, da v takšnem primeru spremeni svoj pristop, saj ne moremo sprejeti, da bi po tem, ko smo že opravili zelo dolgotrajen proces pregleda iz člena 7, nacionalni regulator, ki je zadolžen za obveščanje, lahko rekel ‘zahvaljujem se vam za vaše mnenje, vendar mi je moj pristop bolj všeč’, in da bi preprosto deloval, kot da se ne bi nič zgodilo.

Zato čestitam Parlamentu, ki ima prav, ko pravi, da se celoten postopek ne more kar tako cmeravo končati. Industriji, potrošnikom in davkoplačevalcem ne bo všeč, če bomo zgradili sofisticirane in dolgotrajne regulativne sisteme, ki ne bodo imele nikakršnega pomena. Zato je treba sistem podkrepiti, in sicer tako, da lahko na koncu Komisija sprejme zavezujočo odločitev.

Prej sem omenila pomembnost oblikovanja regulativnega okvirja, ki je prijazen do novih naložb. Zato je Komisija v svojem predlogu ne samo ohranila, temveč tudi okrepila na konkurenci temelječ pristop do ureditve, saj konkurenčni trgi spodbujajo nove naložbe. Zaradi tega je Komisija tudi hvaležna Odboru za industrijo, raziskave in energetiko, da je poskusil telekomunikacijska pravila bolj približati naložbam, zlasti kar zadeva velike naložbe, ki so potrebne za posodobitev starih bakrenih žic z namestitvijo hitrega optičnega omrežja.

Te zastarele lokalne zanke - pri čemer gre za veliko večino evropskih gospodinjstev in majhnih podjetij, ki so odvisni od povezave z internetom - predstavljajo zamašeno točko hitrega interneta, točko, na kateri se informacijska superhitra cesta upočasni do lazenja, in prav zaradi tega pozdravljam potezo Parlamenta, s katero želi spodbuditi konkurenco na področju infrastrukture pri teh omrežjih dostopa naslednje generacije, in sicer s proaktivni spodbujanjem delitve vodov, ki nudijo dom novim vlaknom, ter delitev tveganja pri novih zmogljivostih. Ta prizadevanja so dobrodošla in v skladu s priporočilom, ki ga trenutno pripravljam kot smernico nacionalnim regulatorjem pri teh vprašanjih.

Vendar pa nadgradnja zamašenih točk hitrega interneta ne sme postati novo in vztrajno ozko grlo za konkurenco v prihodnosti; veliko dokazov imamo, da bo prehod na vlakna drugačnim investitorjem posle zelo otežil, saj razpletanje vlaken ni možno ne s tehničnega ne z gospodarskega vidika, kar pomeni, da bodo morali drugi operaterji vlagati v lastna vlakna ali uporabiti bitnega niz svojega predhodnika.

Sprijazniti se moramo z dejstvi: v številnih geografskih območjih, kjer se je pokazalo, da konkurenca na področju infrastrukture ni izvedljiva, bo ustrezna ureditev še vedno edini način, da se konkurenco ohrani pri življenju. Konkurenca pomeni nižje cene, boljšo kakovost storitev in več izbire, zaradi česar so potrošniki dejanski zmagovalci.

Vendar pa se ne slepim. Vidim, da to skrbi tudi Parlament. Izbire morajo biti realne; potrošnikom je treba omogočiti, da iz konkurence potegnejo le najboljše, to, da jim je treba nekaj omogočiti, pa pomeni, da jih je treba informirati. Prav zaradi tega je tako pomembna večja možnost, da zamenjate svojega ponudnika. Pozdravljam podporo Parlamenta, ki jo je dal potrebi po zagotovitvi, da se prenos številk opravi v enem dnevu. Če je v Avstraliji to mogoče storiti v dveh dneh, potem bi moral biti en dan v Evropi povsem dovolj.

Poleg tega pozdravljam tudi pojasnila, ki jih je Parlament dodal skupaj s spremembami povečanega informiranja potrošnikov, da bi potrošniki zares vedeli, kakšno storitev bodo dobili od ponudnika in da bodo lahko sami opravili koristne primerjave. Ta povečana preglednost je tu tudi zato, da podpre odprto arhitekturo interneta, ki jo poudarjamo, ki jo želimo, ki jo zagovarjamo. Če so pri dostopu do interneta kakršne koli omejitve, je bistveno, da so potrošniki jasno informirani, za kakšne omejitve gre, in vesela sem, ko vidim, da Komisija in Parlament pri teh točkah soglašata.

Vendar pa, kar težko razumem, je, zakaj je Parlament spremenil besedilo tako, da potrošniki preprosto nimajo več možnosti in informacij, ko gre za zasebnost njihovih osebnih podatkov. Vem, da Parlament jemlje varstvo potrošnikov in temeljnih pravic državljanov zelo resno, zato sem toliko bolj presenečena, da so zahteve po obveščanju o kršitvah, vsebovane v predlogih Komisije, oslabljene s spremembami, ki so tukaj na mizi.

Osnovni položaj bi moral biti, da so potrošniki seznanjeni s kršenjem varnosti, ki zadeva njihove osebne podatke, da bi lahko sami sprejeli previdnostne ukrepe, zato ni mogoče prepustiti ponudniku storitev, da sam določa, ali je verjetno, da bo takšna kršitev povzročila naročniku škodo – kadar gre za naročnika in njegove lastne podatke, ki jih je treba varovati. Kako lahko, na primer, ponudnik ve, kako občutljivi so ti podatki v posameznem primeru? Zaradi tega bi pozvala Parlament, da ponovno premisli o svojem stališču do tega vprašanja.

Na koncu, kar zadeva spekter: o pomembnosti tega mi Parlament ni bilo treba prepričevati. Zaradi tega Komisija pozdravlja politizacijo razprave, ki obdaja to vprašanje spektra. Ta razprava sega daleč čez tehnično raven. Tudi če bo še naprej veliko dolgovala trdnemu delu in rešitvam Odbora za radijski spekter, je bilo veliko doseženega z odločbo o radijskem spektru. To moramo ohraniti. Vendar ima Parlament prav: nadaljnji napredek je odvisen od povezovanja politične plati s tem procesom, da bi se o vložkih lahko bolj ustrezno razpravljalo. Učinkovitejši – to pa pomeni tudi bolj usklajen – pristop med državami članicami ustvarja obete za scenarij, v katerem imajo koristi vsi, pri čemer je doseganje družbenih in kulturnih ciljev okrepljeno poleg velikih koristi, ki jih ima evropsko gospodarstvo.

Pomemben napredek pri maksimiranju digitalne dividende in drugih sorodnih vprašanjih se lahko zagotovi samo s strategijo in pomembnimi političnimi odločitvami, ki jih sprejmeta tako Parlament kot Svet. Zato Komisija podpira legitimni cilj Parlamenta, ki zadeva večjo vključenost v oblikovanje politike spektra, in načeloma sprejema spremembe, ki jih predlaga Parlament.

Seveda bo svoje mnenje izrazil tudi Svet. Želim poudariti, da bo Komisija pri tej razpravi podprla Parlament in da bo pomagala Svetu, da s Parlamentom doseže soglasje.

PREDSEDSTVO: GOSPA ROURE
Podpredsednica

  Catherine Trautmann, poročevalka. – (FR) Gospa predsednica, gospa komisarka, ministrice in ministri, gospe in gospodje, kar zadeva reformo regulativnega okvira, za katerega pravimo, da bo upravičena, je treba reči, da mora ta prinesti otipljive izboljšave, tako za potrošnike v smislu cen, dostopa in hitrosti povezave, kot za podjetja v smislu lojalne konkurence, novih naložb in konkurenčnosti.

Veliko število vključeni zainteresiranih strani meni, da se pri tem kažejo različni, celo nasprotujoči si interesi. Kar se tiče mene, sem že zelo zgodaj začela vztrajati pri tem, da je treba prisluhniti stališčem na vseh straneh in da je treba tudi pošiljati pravočasna in zanesljiva sporočila podjetjem in potrošnikom, če želimo doseči ali ponovno pridobiti njihovo zaupanje.

Elektronske komunikacije so prava priložnost za evropsko rast. Sektor ustvarja 3 % evropskega BDP. Še vedno moramo biti zmožni, da bi izrabili vse koristi tega potenciala v EU v smislu naložb in razvoja storitev. To zahteva konkurenco, vendar ne zgolj konkurenco. Sprejeti je treba ukrepe, da se ustvarijo pogoji za odgovoren in trajnosten razvoj; z drugimi besedami, za gradnjo ekosistema za obliko ekonomije znanja, ki si jo vsi želimo.

Vir moramo videti v IKT. Zatorej gre za zadevo tako javnega kot zasebnega interesa, ki od nas zahteva, da podpremo prožna pravila in odgovornost vseh zainteresiranih strani prek sodelovanja med regulatorji in Komisijo, tako kot sodelujejo operaterji in potrošniki na podlagi pogodbenega dogovora.

Obstajajo štiri ključna področja, ki bi jih bilo po mojem mnenju treba okrepiti: prvič, potrošniške storitve v smislu dostopa – prek bolj razširjenega ozemeljskega razvoja omrežij – poštenih cen ali kakovosti; drugič, trajna industrijska dejavnost za namen spodbujanja ustvarjanja delovnih mest in inovacij, saj je tehnološki napredek učinkovit tudi pri zniževanju cen; tretjič, konkurenčnost majhnih in velikih podjetij, da bi se zagotovil trajnostni razvoj v državah članicah EU ter potrebne naložbe, zlasti v optična vlakna, kar nam bo zagotovilo učinkovitejšo konkurenčnost na globalnem trgu; in končno, pravna gotovost – potreba po zagotovitvi zanesljivosti sistema s prenosom odgovornosti vseh udeleženih in s spodbujanjem vzajemnega sodelovanja, zlasti med regulatorji, vendar tudi med njimi in Komisijo.

Z veseljem ugotavljam, da je na tej podlagi Odbor za industrijo, raziskave in energetiko sprejel moje predloge o kompromisih – pogosto z veliko večino – zato bi se rada zahvalila svojim kolegom, da so bili tako hitro na voljo kljub rokom, ki so bili včasih dokaj tesni, vendar pa je to pomenilo, da smo se lahko držali časovnega razporeda, da bi opravili spremembo te uredbe še pred koncem tekočega parlamentarnega mandata. To je rezultat skupnih prizadevanj.

Osebno menim, da se je sektor na splošno pozitivno odzval na te smernice in upam, da bodo tako storili tudi naši partnerji v Svetu. Pozornost sem namenila stališčem gospoda Chatela in gospoda Bessona, kakor tudi gospe komisarke Reding, zato bi se jim rada zahvalila za njihova informirana in na splošno pozitivna mnenja.

Dovolite mi, da se vrnem k točkam, o katerih še vedno potekajo razprave, in da spregovorim o vprašanju izboljšav.

Brez kakršnega koli poseganja v pristojnosti nacionalnih regulatorjev je prišlo do soglasja o potrebi po bolj skladni uporabi izboljšav na ravni EU. Vendar pa je prišlo tudi do enotne – ali skoraj enotne –zavrnitve predloga Komisije, da bi morala imeti pravico do zavrnitve izboljšav z vetom. V mehanizmu, ki ga opisujem v svojem poročilu, ima vsak organ svoje legitimno mesti: Komisija lahko izrazi dvome o izboljšavah, vendar jih ne more v celoti zavrniti, če tudi BERT ne izrazi negativnega mnenja. In obratno: če naj se kot izboljšava uporabi funkcionalna delitev, je za to potrebno soglasje tako Komisije kot organa BERT. S takšno omejitvijo je takšna delitev otipljiva grožnja, ki pa je ni mogoče zlahka izvajati.

Kar zadeva radijski spekter, so naši predlogi usmerjeni proti prožnemu vodenju tega redkega vira, vendar na zmeren in sorazmeren način ob sočasni uvedbi ukrepov, katerih namen je optimizirati upravljanje spektra. Prvi temeljni kamen za nas je prava evropska politika spektra, ki bi lahko bila predstavljena po sprejemu paketa na glavni konferenci, ki bo potekala na začetku naslednjega parlamentarnega mandata.

Kar zadeva nova omrežja: slednjih predlog Komisije ne zajema ali pa jih slabo obravnava in to v času, ko je Evropa že udeležena v tej tehnološki revoluciji. PO naše mnenju je bilo treba državam članicam in regulatorjem takoj ponuditi smernice in orodja, ki jih potrebujejo za spodbujanje naložb in upravljanje razvoja teh omrežij, kjer je to potrebno. Zato je naše predloge potrdil svet priznanih strokovnjakov tik pred poletnimi počitnicami.

Zadnje vprašanje je bilo odprto dokaj pozno: varstvo pravic intelektualne lastnine. Žalostno je, da je ta razprava prišla v ospredje šele v tej fazi pregleda telekomunikacijskega paketa; meni, da ne bi bilo primerno, da bi o mehanizmih, ki zagotavljajo celovito spoštovanje pravic intelektualne lastnine, razpravljali tukaj.

Želim samo reči, da upam, da bomo pregled tega paketa lahko končali brez nepotrebnih pritiskov in brez da bi nas prekinilo to vprašanje, ne glede na to, kako pomembno je, glede na to, da je ustvarjalna vsebina predmet sporočila Komisije. O preostalih točkah bom govorila v okviru dveh minut, ki ju še imam, da zaključim.

  Pilar del Castillo Vera, poročevalka. − (ES) Gospa predsednica, želela bi na začetku poudariti, kar je povedal gospod Chatel: elektronski komunikacijski sektor je zadolžen za 25 % evropske rasti in 40 % produktivnosti. Na kratko, ti številki potrjujeta navedbe lizbonske agende o potrebi po razvoju evropskega gospodarstva, ki temelji na znanju in v katerem so glavna gonilna sila razvoja dejansko elektronske komunikacije.

Komisija je pokazala znanje in ozaveščenost, ko je predlagala niz ukrepov, ki ponovno opredeljujejo regulativni okvir, ki je bil sprejet leta 2002. Nekaj trgov je bilo dereguliranih, v čakanju pa so še nekateri pomembni predpisi, katerih cilj je potisniti naprej konkurenčnost notranjega trga.

Vendar pa se bom osredotočila seveda na stališče Parlamenta. Na stališče, gospod Chatel, predstavnik Sveta, gospa Viviane Reding, predstavnica Komisije, gospe in gospodje, ki ima skupni imenovalec, faktor, ki oblikuje stališče Parlamenta, ki je po mojem mnenju izredno skladno, dosledno in močno. Ta skupni imenovalec v poročilih, ki jih je sestavil Parlament in ki so jih potrdili ustrezni odbori, pa je preprosto koncept skupne odgovornosti.

Poročilo gospe Trautmann temelji na skupni odgovornosti. Predlog o ustanovitvi organa nacionalnih regulatorjev temelji na skupni odgovornosti. V obeh primerih smo slišali, da je skupna odgovornost orodje, ki je danes še potrebno na trgu elektronskih telekomunikacij v Evropi, in vse, kar je bilo predlagano, izhaja iz tega koncepta skupne odgovornosti, bodisi da se nanaša na vzajemno delovanje v skupni ureditvi med Komisijo in odborom nacionalnih regulatorjev, torej organom BERT, bodisi da se nanaša na organizacijo in financiranje organa BERT.

Ker nas čas pritiska in ker smo že imeli dolgotrajne razprave, ki bodo takšne ostale tudi v prihodnje, se moram zdaj usmeriti izključno na organ BERT. Gre za predlog, ki ustreza konceptu skupne odgovornosti in razvoja v osnovi uspešnega trga, ki še vedno zahteva nekaj vnaprejšnje podpore, da bi se v celoti prilagodil pravilom konkurence, in sicer gre za odboru, ki temelji na sodelovanju med Komisijo in državami članicami v obliki regulativnih organov. Na tej podlagi in glede na trenutni položaj so naloge odbora bolje opredeljene, enako pa velja tudi za njegovo strukturo, dolžnosti, odgovornosti in financiranje.

Prav zaradi tega bi, gospa komisarka, gospe in gospodje, gospod Chatel, želela reči, da je zelo pomembno, da ohranimo skladnost in doslednost. Sofinanciranje, ki sem ga predlagala in zagovarjala pred odborom, je skladno s konceptom skupne odgovornosti, ki tvori hrbtenico vsakega predloga Parlamenta, tako v poročilu gospe Trautmann kot v mojem poročilu.

Če pa bi se mehanizem financiranja, ki strogo temelji na financiranju s strani Skupnosti, prikradel skozi zadnja vrata, pa bi bilo to ravno v nasprotju s skladnostjo in doslednostjo; ne bi bilo skladno s preostalim delom predloga in bi zato v veliki meri povzročilo slabo delovanje koncepta in načel, ki stojijo za reformami, ki jih predlaga Parlament.

Prepričana se, da bosta Parlament in Komisija, kakor tudi Svet, poskušala izpolniti iste cilje, ki smo jih tako dokazali, in s tem pozivam k ustvarjanju ravnovesja in dobremu razumevanju, ki smo ga do sedaj kazali, da bi lahko tako nadaljevali in opravili to pot. Sektor, o katerem govorimo, si to zasluži.

  Patrizia Toia, poročevalka. − (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, v svetu telekomunikacij je vsak medij, ki omogoča prenos glasu, podatkov in slike dragocen vir. Zato je zamisel, da bomo v nekaj letih priča veliki, če že ne ogromni, količini razpoložljivih radijskih spektrov, ali z drugimi besedami frekvenc, namenjenih za nove uporabe, velika socialna in kulturna priložnost, prav tako pa tudi gospodarska in komercialna: in komercialno vrednost digitalne dividende je nekdo dejansko že količinsko opredelil.

Zato potrebujemo ustrezno evropsko politiko, ki bo lahko izrabila ta vir v najvišji možni meri in iz Evrope naredila gonilno silo, ne pa zgolj sestavljavca nacionalnih politik. Kot vsi vemo se ta vir v drugih delih sveta, kot na primer na Japonskem in v ZDA, že zelo učinkovito uporablja, s čimer se daje podjetjem v teh regijah posebna konkurenčna ostrina.

Zato imamo pred seboj nekaj časa, da določimo – ali da ga vsaj hitro uporabimo – tudi če bo prehod na digitalno radiodifuzijo končan leta 2012 – datum, ki ga je treba v celoti in dosledno upoštevati – danes se moramo brez odlašanja usmeriti v reformo radijskega spektra in v digitalno dividendo.

Radijski spekter je naraven in zato javen vir. Njegovo vrednost je zato treba izrabiti zagotovo tudi za gospodarske namene, vendar pa ima ta vir tudi socialno vrednost, ki jo je treba izrabiti v korist splošne javnosti, na primer z zagotavljanjem širšega dostopa za vse državljane, vključno z invalidi, tako da se radiodifuzijske storitve pripeljejo v najbolj oddaljena območja naše dežele in da se tako odpravijo digitalne dividende, ki so še vedno značilne za številna področja v Evropi, s tem pa ne mislim samo na podeželje, temveč tudi na mestna in industrijska območja.

Rekla sem, da nas čas pritiska pri digitalnih dividendah in meni, da moramo ta zadnji del parlamentarnega mandata izkoristiti, da skupaj ustvarimo napredek: tako države članice kot Evropa. Komisiji in Svetu bi želela reči: stopita naprej skupaj v smeri proti bolj pozitivnemu odzivu na potrebe po usklajevanju, proti odzivu, ki nam bo, kot smo že vsi rekli, omogočil optimalno in učinkovitejšo uporabo digitalne dividende. Polagamo upanje v močno sodelovanje na evropski ravni in v možnost soglasja na mednarodnih posvetovanjih, ki so se, če se ne motim, pričela v Ženevi.

Naše poročilo vsebuje nekaj točk, vendar bom tukaj izpostavila eno ali dve: potrebo po strategiji, ki prinaša koristi vsem, kot je rekla gospa komisarka, ali z drugimi besedami, potrebo po razporeditvi virov, ki ustreza ponudnikom avdiovizualnih in medijskih storitev – ki so že prisotni na igrišču, da bi zagotovili kulturni pluralizem in ščitili kulturne identitete - in ki se odziva na potrebe telekomunikacijskih sektorjev ter slednjim zagotavlja ustrezen prostor, saj prav ti sektorji morajo razviti nove storitve in širok niz tehnologij, da bi se odzvali na nove zahteve sodobnih potrošnikov. To pomeni, da lahko mediji in telekomunikacije v kolegialnem duhu delujejo skupaj v enakih konkurenčnih pogojih.

Vendar pa je tu še tretja stran, ki bi ji zaželela enako zmago kot drugim: to so namreč tisti uporabniki, tudi tisti brez licenc, ki jih predstavljajo dobrodelne organizacije, lokalni subjekti, majhne mreže skupnosti in združenja splošnega interesa. Druga točka, s katero bi rada zaključila, gospa predsednica, pa je točka, o kateri, kot so povedali tudi predstavniki Sveta, obstajajo različna mnenja, tako v Parlamentu kot v različnih državah članicah, ta pa zadeva raven sodelovanja med različnimi organi na tem področju.

Verjamem, da moramo na eni strani – in s tem se strinja tudi Parlament – spoštovati odgovornosti držav članic v smislu razporejanja frekvenc, vendar moramo tudi skupaj oceniti zelo pomembno potrebo po usklajevanju, saj bi se vsi morali zavedati, da se bo gospodarska in družbena vloga spektra zmanjšala, če se ne bomo mogli uskladiti, če se ne bomo mogli koordinirati in če ne bomo mogli sprejeti skupnih odločitev. Sama imam pred očmi uspešen in razveseljiv rezultat GSM.

Zato na podlagi analize stroškov in koristi, ki je bila opravljena v različnih državah kot del nacionalnih projektov o dividendi, ki jo iščemo v našem poročilu, na podlagi najširše možne razprave, ki naj bi potekale v državah članicah in vključevale tako operaterje kot splošno javnost, menim, da moramo na koncu, z velikim odmerkom politične volje na evropski ravni, prepoznati dodano vrednost vseevropskega upravljanja tega vira, ki bo po mojem mnenju dal izziv Evropi tako v socialnem kot gospodarskem smislu.

  Malcolm Harbour, poročevalec. − Gospa predsednica, v čast mi je, da sem že drugič tukaj kot poročevalec, saj sem bil poročevalec o tej direktivi že leta 2001. Prav tako mi je bilo v čast, da sem lahko delal s svojima kolegicama gospo Trautmann in gospo del Castillo, saj je bila to skupinska naloga. Gre namreč za paket.

Kot je rekla že gospa komisarka, smo dosegli veliko. Zaradi tega si želimo reformo in izboljšanje pravic potrošnikov, da bi bili bolje informirani in da bi lahko izkoristili prednosti ponudb, ki so na voljo in ki lahko spodbujajo inovacije.

Seveda potrebujemo strukturo, ki bo delovala, in gospo komisarko bi želel spomniti, da je prav ta Parlament zagovarjal vlogo Komisije na podlagi člena 7. Mi smo to vlogo takrat v nasprotju s Svetom podprli. Torej se prav ta Parlament najbolj zaveda pomembnosti pravega ravnovesja, vendar pa bi, ko pogledam položaj ekipe, bi skorajda lahko rekel, da je prišel čas, da regulatorji na nacionalni ravni ne sprejmejo zgolj odgovornosti za usklajeno izvajanje predpisov, temveč da tudi prevzamejo delež dela oblikovanja politike na ravni Skupnosti. Menim, da bo to, kar bomo na koncu dosegli, delovalo samo, če bo ta organ dal v tem imel svoj delež – vam pa prepuščam, da premislite, kaj s tem mislim!

Želim izraziti svoje spoštovanje vsem članom ekipe, ki so sodelovali z menoj pri izboljšanju te direktive. Zahvaljujem se tako ministru kot komisarki za njune prijazne pripombe o izboljšavah, ki smo jih predstavili. Gre za kombinacijo dela na področju pravic uporabnikov in direktive o e-zasebnosti.

Odgovornost za zaščito podatkov in vse preostalo strokovno znanje v tem Parlamentu ima Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. Po mojem mnenju je bilo narobe, da smo oboje spravili v en paket, vendar kaže, da smo bili pri tem uspešni. O teh vidikih bo govoril moj kolega Alexander Alvaro in gospa komisarka bi se mu morala zahvaliti, da je vključil podrobnosti o tem, kako deluje obveščanje o zlorabah podatkov, saj je bilo za Komisijo popolnoma nesprejemljivo, da bi nam poslala predlog, v katerem so bile vse podrobnosti o izvajanju prenesene na odbor. Tu gre za velike politične odločitve. Strinjam se z vami, da moramo opraviti še nekaj dela, vendar bi se mu morali zagotovo zahvaliti, da je to delo opravil namesto vas.

Z moje strani sem razočaran, da celoten vidik o univerzalnih storitvah prihaja tako pozno. Pri tem se obiramo. Čakamo na vaše poročilo, ki bo prišlo kmalu.Sam sem že opredelil večino vidikov o pravicah uporabnikov, vendar nas čaka še nekaj dela. S tem mislim na to, da želimo, da bi potrošniki, ki imajo možnosti in informacije, sami izbirali na podlagi kar najbolj jasnih informacij o cenah, o tem, kaj storitve vključujejo, ali obstajajo kakšne omejitve in ali je strošek telefonske slušalke vključen, če sklenejo daljšo pogodbo. Želimo si, da bi lahko nakupovali brez težav in da bi lahko hitro prenesli svojo telefonsko številko, zato sem vesel, da ste nas pri tem podprli. Prav tako si želimo, da bi lahko preučili dolžino pogodbe in da se dolžina pogodbe ne bi uporabljala kot omejitev, če bi se želeli preseliti.

Poleg tega bi se radi ozrli tudi na pravice potrošnikov. Imajo pravico do varnosti podatkov. Imajo pravico do omrežij, v katerih operaterji ne blokirajo določenih vsebin ali storitev, kar bi bilo v nasprotju z načelom konkurence. Strinjamo se z vašo zamislijo, da bi ustvarili novo kakovost obveznosti zagotavljanja storitev in menim, da smo pri tem dosegli nekaj izboljšav. To je zelo pomembna pravica. Potrošniki imajo pravico do dobre kakovosti univerzalnih storitev v sili in do storitev informiranja o lokaciji kličočega. Uporabniki invalidi so do teh storitev in tudi do boljših storitev še posebej upravičeni.

Vendar pa menim, da imajo potrošniki pravico tudi, da se jih informira o nekaterih problemih, na katere bi lahko naleteli, bodisi če gre za kršenje avtorske pravice, možnost nedovoljene uporabe ali, na primer, možnost nakupovanja izdelkov, ki bi lahko škodili njihovemu zdravju, kot so ponarejena zdravila. Zakaj od ponudnikov elektronskih storitev ne bi zahtevali, da prenašajo javna obvestila tako, kot to trenutno počnejo televizijski kanali? O tem govorimo, kolegi. O tem ne govorimo kot o mehanizmu za izvrševanje avtorske pravice, kar je odgovornost nacionalnih vlad, temveč govorimo o enostavnejšem in boljšem življenju potrošnikov.

Gospa komisarka, čaka nas še nekaj dela, vendar sem vesel, da lahko rečem, da sem dosegel dogovor o obsežnem paketu kompromisov, zaradi česar verjamem, da bo ta tudi sprejet. Veselim se sodelovanja s francoskim predsedstvom, da bi izpolnili ambiciozen rok, saj to Evropa od nas tudi pričakuje.

  Jutta Haug, pripravljalka mnenja Odbora za proračun. − (DE) Gospa predsednica, interes Odbora za proračun v zvezi z zakonodajo o elektronskih komunikacijah, tako imenovanem telekomunikacijskem paketu, je seveda usmerjen v tisti del, ki vključuje izdatke iz evropskega proračuna. Z drugimi besedami, naš interes je usmerjen v agencijo - organ za trg evropskih elektronskih komunikacij, ki ga je predlagala Komisija in ki so ga naši kolegi iz strokovnega odbora preimenovali v Organ evropskih regulatorjev za telekomunikacije (BERT).

Glede na stanje stvari, lahko enostavno rečemo, da v podpostavki 1a nimamo dovolj denarja za to agencijo v kakršni koli obliki. Zaradi tega močno pozdravljamo dejstvo, da je glavni odbor v tem poročilu upošteval naše spremembe in da predlaga strukturo, ki je za naš proračun manj obremenjujoča. Vendar pa moramo delati skupaj, da bi zagotovili, da organ BERT postane evropski organ, in da mi v Evropskem parlamentu ohranimo nadzor nad njim. Ta Dom moram spomniti še na to, da morata Parlament in Svet na podlagi člena 47 Medinstitucionalnega sporazuma sprejeti sporazum o financiranju organa BERT.

  Karsten Friedrich Hoppenstedt, pripravljalec mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve. − (DE) Gospa predsednica, kot pripravljalec mnenja o prvem delu – izboljšavi zakonodaje – v Odboru za gospodarske in monetarne zadeve bi rad Dom napotil na moje pisno mnenje, ki pa vsebuje tri točke, za katere menim, da so še posebej pomembne. Prav je spodbujanje in razvoj optičnih omrežij, znanih kot omrežja naslednje generacije. Da bi to storili, je treba posebno pozornost nameniti delitvi tveganja pri financiranju novih zmogljivosti in souporabi vodov. Poleg telekomunikacijskih podjetij bi morali v souporabo vodov biti vključena tudi druga javna podjetja.

Moja druga točka – ki smo se jo že dotaknili – je, da se je treba trdno upreti centralističnim nagibom Komisije, za katere si prizadeva z vplivom, pravico do veta in komitološkim postopkom. Tretjič, natančna porazdelitev frekvenc ne sme biti določena, dokler ne odgovorimo na številna predhodna vprašanja. Ali je odgovornost na strani EU? Za katere vidike je pristojna? Kakšen je dejanski obseg digitalne dividende? In kakšen je vpliv posebnih modelov razdeljevanja?

Sekundarne storitve, kot so brezžični mikrofonski sistemi, ne smejo biti ogrožene, saj so takšni sistemi zadolženi za glavne prenose dogodkov, kot so Olimpijske igre. Zaradi tega je treba rezultate tekočih študij, ki jih izvajajo strokovni organi, upoštevati v postopki oblikovanja političnih odločitev o razdelitvi frekvenčnega spektra.

Upam, da bomo tako skupaj ustvarili evropsko dodano vrednost za vse zainteresirane strani.

  Gunnar Hökmark, poročevalec za mnenje Odbora za gospodarske in monetarne zadeve. − Gospa predsednica, sposobnost Evrope, da igra vlogo vodje na področju telekomunikacij in mobilnega interneta, je odvisna od tega, koliko smo sami sposobni sprejeti nove inovacije in nove storitve.

S tega vidika bi bilo nevarno, če bi poskušali zagovarjati stare strukture in stare igralce. Moramo se odpreti in ravno zato je tako pomembno, da digitalno dividendo uporabimo na način, ki celotnemu spektru pomaga, da sprejme nove storitve in nove priložnosti, obenem pa ščiti stare radiodifuzijske hiše in njihove današnje storitve.

Za možnosti razvoja različnih storitev v vseh delih spektra ne sme biti ovir. Tam, kjer konkurenca na področju infrastrukture še ne obstaja, moramo zagotoviti pravo konkurenco prek funkcionalne delitve.

  Robert Goebbels, pripravljalec mnenja Odbora za gospodarske in monetarne zadeve. − (DE) Gospa predsednica, dovolite mi da v teh šestdesetih sekundah, kolikor jih imam na voljo, dam nekaj kratkih pripomb v imenu mojega spoštovanega kolega gospoda Bernarda Rapkaya. Še posebej za nas socialiste pomeni oblikovanje neovirano delujočega notranjega trga telekomunikacijskih storitev zelo pomembno prednostno nalogo. Pozdravljamo aktivno vlogo Komisije na tem področju. Še posebej je pred očitnimi zlorabami moči s strani velikih operaterjev treba zaščititi potrošnike. Očitno je še dovolj prostora za znižanje naročnin. Pobude Komisije o gostovanju kažejo, da so posegi pri določanju cen potrebni tudi v tržnem gospodarstvu. Rajši bi videli vidno roko Komisije kot čutili nevidno roko trga, ki je pogosto roka žeparja v denarnicah potrošnikov.

pripravljalec mnenja Odbora za gospodarske in monetarne zadeve. – (FR) Na koncu, gospa predsednica, bi se rad zahvalil vsem poročevalcem in poročevalkam, zlasti pa gospe Catherine Trautmann, ki je opravila pomembno nalogo, na podlagi katere lahko jutri pričakujemo zelo veliko večino.

  Sophia in 't Veld, pripravljalka mnenja Odbora za gospodarske in monetarne zadeve. − (NL) Gospa predsednica, paket sam po sebi vsebuje trdne predloge za zaščito pravic potrošnikov in zasebnosti, vendar na žalost v njem primanjkuje skladnosti, zato ustvarja pravno negotovost tako za podjetja kot za potrošnike, ker je področje uporabe povsem nejasno.

Občutek imam, da je Komisija dovolila, da so jo pri njenem delu vodile bolj notranje institucionalne strukture in pravni temelji, kakor resnična dejstva, kajti, o čem sploh govorimo? Ali govorimo o telefonskih sistemih? To je zagotovo že zastarelo! Mogoče govorimo o mobilnih telefonih? Kaj je potem Skype? Kaj so storitve plačevanja prek telefonov? Kaj pa omrežja RFID? To ni jasno. Zakaj smo oblikovali pravila za poročanje o kršitvah za ponudnike telekomunikacijskih in internetnih storitev, ne pa, na primer, tudi za banke, zavarovalnice in socialne službe, ki pogosto uporabljajo iste podatke? Kaj če osebne podatke, ki jih je zbralo neko podjetje, uporabi nekdo drug, kot so vladni oddelki, policija, pravosodni organi, kot je določeno v direktivi o varstvu podatkov? Kdo je v tem primeru odgovoren za te podatke? Kako to koristi državljanom? Kam se lahko kot državljanka obrnem?

Na koncu menim, da bi si morali z Združenimi državami nujno ogledati čezatlantske in mednarodne standarde na tem področju.

  Reino Paasilinna, pripravljalec mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko. − (FI) Gospa predsednica, ministrice in ministri, gospa komisarka in zlasti gospa Trautmann, zdaj je čas, da dejansko pomislimo na človekove pravice v informaciji družbi, ki jih izboljšujemo, pri čemer imamo pred seboj dva glavna cilja, to pa sta demokracija in dobra poslovna praksa. Izboljšanje je torej potrebno, treba pa je reči, da izboljšujemo tudi zaščito zasebnosti in varnosti, kot v primeru neželene pošte. Vztrajamo na načelu, da mora svojo vlogo igrati pravica do dostopa do storitev, obenem pa oblikujemo zakonodajo na področju dostopa do storitev, kar nikakor ni nepomembno: tarife morajo biti nizke, širokopasovni dostop pa mora biti za vse, na primer, državljanska pravica. Zlasti smo okrepili položaj starejših in invalidov in po mojem mnenju je to človekoljuben in ustrezen cilj.

Drugič, omrežja morajo biti konkurenčna in operaterjem ne smemo dovoliti, da bi preprečevali konkurenco. Namesto tega je treba konkurenco spodbujati, izdelavo opreme za podatkovne terminale, na katerih lahko poslušate samo enega operaterja, pa ne bi smeli dovoliti. To bi bilo tako nesmiselno, kot če bi imeli radio, na katerem bi se vrtela samo ena postaja.

Radiodifuzijskim hišam je treba zdaj in vedno zagotavljati lastne frekvence, saj te nimajo nikoli toliko denarja, da bi se udeležile dražb. To je pravzaprav trdna osnova za informacijsko družbo, ki jo moramo vedno ohranjati. Kljub temu pa potrebujemo prostor za 3G, kar se že organizira. Zagotoviti moramo tudi dovolj prostora za nove tehnologije in inovacije.

Rad bi rekel samo še tole. Bolj ko bo Evropa poštena in bolj ko bo tehnično napredovala, boljši bodo naši rezultati kot demokratične sile v informacijski družbi in kot skupnosti, ki izpolnjuje lizbonske cilje, ki se trenutno zdijo še daleč pred nami. Vse je odvisno od nas: to je zakonodajni paket, ki pomeni korak v pravo smer.

  Marian Zlotea, Poročevalec za mnenje Odbora IMCO. − (RO) Gospa predsednica, kolegice in kolegi, gospa komisarka, spoštovane ministrice in ministri, želel bi čestitati poročevalcu in poročevalkam za njihovo delo pri telekomunikacijskem paketu.

Mislim, da poročilo gospe Trautmann predstavlja uravnovešeno stališče in podpiram predlagane kompromisne spremembe. Prav tako sem vesel, da so bile prejete nekatere spremembe, zlasti tiste, ki zadevajo usklajevanje spektra, kakor tudi nekateri ukrepi, ki zadevajo globalne telekomunikacijske storitve.

Evropska gospodarska rast in blaginja potrošnikov sta odvisna od dinamičnega in konkurenčnega telekomunikacijskega sektorja. Konkurenčni trgi imajo na razpolago širokopasoven dostop, novinci na trgu pa so prinesli večje hitrosti in inovativne storitve.

Okvirna direktiva v telekomunikacijskem paketu bi se morala osredotočiti na povečanje naložb: prav tako moramo upoštevati omrežja naslednje generacije, možnosti za potrošnike pa morajo postati bolj raznolike, kar bo pripeljali do nižjih stroškov in boljših storitev zanje.

Na koncu bi želel izraziti zaupanje v spremembe, ki jih nameravamo prinesti s telekomunikacijskim paketom in ki bodo koristile vsem potrošnikom, saj jim bodo ponudile široko izbiro, nižje stroške in bolj raznolike storitve.

  Edit Herczog, pripravljalka mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov. − (HU) Hvala, gospa predsednica. Z zanesljivostjo lahko rečemo, da je Uniji mogoče pripisati zasluge za uspeh v elektronskem komunikacijskem sektorju v preteklem desetletju. Skupaj s tem pa obstaja še nekaj čezmejnih problemov in neenakosti v zvezi z dostopom do širokopasovnih storitev, širjenjem digitalne družbe in storitev. Če res želimo imeti ‘skupni’ trg, je zanj treba ustvariti pogoje.

Kot rezultat razprav iz zadnjih nekaj mesecev smo glasovali za ustanovitev organa BERT, ki bo poenostavil sodelovanje nacionalnih regulativnih organov in zagotovil dejansko udeležbo. Še vedno menimo, da bi organ BERT moral biti odgovoren evropskih institucijam in pregleden. Vendar pa je pogoj za to financiranje s strani Skupnosti: sofinanciranje s strani držav članic bi očitno zagotovilo večjo neodvisnost in učinkovitost, vendar ne gre za to: to organizacijo bi izvlekli izpod nadzora Evropske unije in Evropskega parlamenta. K temu pa ne moremo prispevati. Še naprej se moramo skupaj s Komisijo boriti, da bi zaščitili interese potrošnikov, ki bodo tako morali samo pokrivati stroške vseskozi razvijajoče se nove tehnologije, kjer je to potrebno, in da bi, podobno kot pri gostovanju, potrošnikov ne bi moglo niti goljufati z zaračunavanjem.Hvala.

  Manolis Mavrommatis, pripravljalec mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje. − (EL) Gospa predsednica, kot pripravljalcu mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje mi dovolite, da poudarim velik pomen razumevanja intelektualnih pravic tvorcev kot enakovrednih temeljnih pravic.

Vsi skupaj, zlasti pa zakonodajalci, ne smemo pozabiti, da intelektualna ustvarjalnost ni zaščitena in da, v imenu zaščite osebnih podatkov, če so zakonske pravice tvorcev kršene, potem je treba dostop do umetniške vsebine, ki je na voljo uporabnikom, prav tako omejiti.

Piratstvo in nezakonito razširjanje glasbe in filmov prek interneta sta resničnost, ki ji ne moremo oporekati. Pomanjkljivost tehnologije pa je v tem, da so oškodovana stranka prav tvorci. Če nam je všeč ali ne, so prav oni vir gradiva, ki se ponuja.

V imenu Odbora za kulturo zato pozivam vse države v vseh odborih in političnih skupinah, da zaščitijo evropsko ustvarjalnost in tako zavarajujejo umetniško vsebino, ki je na voljo na novem mediju.

  Cornelis Visser, pripravljalec mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje. − (NL) Gospa predsednica, gospa komisarka Reding je še enkrat pokazala svojo odločnost glede telekomunikacijskega paketa. V zvezi s predlogom Komisije o digitalni dividendi sem kot predstavnik Odbora za kulturo in izobraževanje zelo konstruktivno sodeloval z gospo Toia. Zato bi se v imenu Odbora za kulturo in izobraževanje želel zahvaliti predsednici Odbora za industrijo, raziskave in energetiko za njeno odločno sodelovanje.

Po mnenju Odbora za kulturo in izobraževanje sta radio in televizija ključna medija za širjenje kulture in jezika. S prehodom z analogne na digitalno televizijo je nastal prostor na področju spektra. Ponudniki mobilne telefonije in širokopasovnega interneta se zelo zanimajo za te frekvence. Odbor za kulturo in izobraževanje ne nasprotuje tehnološkim inovacijam, vendar želi zaščititi pravice trenutnih uporabnikov, tako javnih kot komercialnih. Še naprej mora biti v celoti zagotovljena kulturna in jezikovna raznolikost na področju radiodifuzije, interese potrošnikov in njihove naložbe v televizijsko opremo pa je treba varovati.

  Gyula Hegyi, poročevalec za mnenje Odbora za kulturo in izobraževanje. − Gospod predsednik, pomembno je poudariti, da razvoj telekomunikacij ni samo tehnološki in gospodarski proces, temveč tudi družbeni in kulturni dogodek. Vodilno vlogo Evrope v tem procesu bi morali ohraniti in sprejeti.

Upoštevati bi bilo treba dva vidika: splošni in demokratični dostop do elektronskih komunikacijskih storitev, kar pomeni, da bi do takšnih storitev morali imeti dostop vsi, ter tudi načelo, da je treba kulturno in izobraževalno dediščino prenašati in spoštovati. Odbor za kulturo in izobraževanjem je poskušal najti ravnovesje med tema interesoma.

Kot pripravljalec v Odboru za kulturo na področju Organa evropskih regulatorjev v telekomunikacijah (BERT) sem se osredotočil samo na tiste vidike, za katere je pristojen Odbor za kulturo. Organ BERT bi moral biti odprt za stike ne samo za industrijo in skupine potrošnikov, temveč tudi s kulturnimi interesnimi združenji, saj lahko ti zagotovijo uporabne in zanesljive informacije o kulturnih vidikih.

Po mojem mnenju lahko, če bomo pravilno izkoristili razvoj telekomunikacij, celoten proces prispeva k oblikovanju Evrope kot vodilne družbe znanja – kar je tudi naš glavni cilj.

  Ignasi Guardans Cambó, pripravljalec mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje. – (FR) Gospa predsednica, na začetku bi želel čestitati poročevalkam in poročevalcu za opravljeno delo.

Odbor za kulturo in izobraževanje že od samega začetka jemlje to celotno vprašanje zelo resno, saj ne moremo več sprejemati zakonov o elektronskem omrežju ali radijskemu spektru tako, da obenem ignoriramo pravo naravo vsebine, ki se razširja. Tega ni mogoče početi na podlagi čisto tehničnih ali celo gospodarskih meril, ki ne upoštevajo ciljev kulturne politike ali varovanja raznolikosti. Resničnost digitalnega sveta od nas zahteva, da sodelujemo s televizijskimi radiodifuzijskimi hišami ter ponudniki elektronskih storitev in da sprejemamo zakone za notranji trg telekomunikacij, ki je postal neločljiv del avdiovizualnega trga.

Prav tako potrebujemo uravnan odziv na problem nezakonite vsebine na internetu, ki bo vsakega izmed nas zavezal, da se sooči z lastnimi dolžnostmi v boju, ki mora vključevati vse nas, če bomo želeli zaščititi naše otroke in našo kulturo, takšno, kot jo poznamo.

Zato podpiram vsa ta besedila v njihovi trenutni obliki in upam, da naše razprave in končnega glasovanja ne bodo oskrunili slabo informirani pritiski od zunaj.

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, pripravljalka mnenja Odbora za pravne zadeve. − (PL) Gospa predsednica, evropska okvirna zakonodaja o telekomunikacijah je bila sprejeta v 90. letih in je učinkovito osvobodila nacionalne trge pred državnimi monopoli. Rezultat tega so bile precej nižje cene klicev, ki so jih ponujali konkurenčni operaterji. V preteklih letih je bilo nekaj revolucionarnih sprememb na področju komunikacijske tehnologije: mobilni telefoni in razvoj interneta ter brezžični omrežij sta diametralno spremenila podobo telekomunikacij. Pravo EU mora te spremembe odražati skupaj z družbenimi posledicami.

Približno 15 % Evropejcev je invalidov, do leta 2020 pa bodo starejši prebivalci obsegali 25 % družbe. In prav ti ljudje s posebnimi potrebami so tisti, ki se jim mora zagotoviti lažji dostop do telekomunikacijskih storitev. Vsem ljudem po Uniji, vključno z uporabniki internetne telefonije, je treba zagotoviti brezplačen dostop do splošne številke za klice v sili, 112, ter do elektronskih glasovnih komunikacijskih storitev. Poleg tega mora biti potrošnikom dana pravica, da so v celoti informirani o zakonskih obveznostih, ki izhajajo iz uporabe določene storitve, na primer ob upoštevanju avtorjevih pravic, ter o zakonito uvedenih omejitvah. Predvsem pa je ključ do boljše zaščite potrošnikov natančna opredelitev odgovornosti nacionalnih regulativnih organov ob upoštevanju vsakodnevnega izvrševanja pravic potrošnikov.

  Manuel Medina Ortega, pripravljalec mnenja Odbora za pravne zadeve. − (ES) Gospa predsednica, poročevalka, gospa Trautmann, je dejala, da vprašanja v zvezi z intelektualno lastnino ne bi smela biti del te razprave. Strinjam se z njo, ker verjamem, da je bila zaščita intelektualne lastnine, tako kot zaščita zasebnost in drugi pravni koncepti, že opredeljena v drugih pravnih okvirih.

Vendar pa je treba zdaj poudariti, da je varstvo intelektualnih pravic še vedno pomembno v zvezi z dopolnjevanjem vsebin. Telekomunikacije so bile opisane kot super hitre ceste, na katerih se človek lahko prosto giba; če pa nekdo na avtocesti stori kaznivo dejanje, vstopi takoj policija. Ne moremo ukrasti avta, se z njim voziti po avtocesti, potem pa, ko nas ustavi policija, reči, da na avtocesti veljajo pravila prostega gibanja.

Verjamem, da je z vidika Parlamenta za nas pomembno, da na novo formuliramo pomembnost zaščite intelektualnih pravic, kakor tudi zaščite zasebnega življenja in celo pravice ljudi do zasebnosti, pravice, ki jo velika telekomunikacijska podjetja trenutno kršijo.

  Alexander Alvaro, pripravljalec mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. − (DE) Gospa predsednica, če ste mi dodelili enak čas kot trem predhodnim govorcem, mi to povsem ustreza. Vendar pa moram mimogrede pripomniti, da se mi je zdelo, da bom imel na voljo samo dve minuti in pol.

Da torej ne bi zapravljal časa, mi dovolite, da se zahvalim gospo Malcolmu Harbourju, gospe Catherini Trautmann in gospe Pilar del Castillo Vera za naše zares izjemno sodelovanje, o katerem je gospod Harbour že govoril. To vprašanje smo obravnavali brez kakršnih koli trenj, v duhu vzajemnega zaupanja in zlasti tesnem sodelovanju. Na žalost pa je zdaj prepozno, da bi popravili strukturno hibo, ki jo je povzročilo mešanje dveh direktiv.

Kljub temu mi dovolite, da v tem kratkem času, ki ga imam na voljo, povem, da sem zelo zadovoljen z načinom, kako je Komisija obravnavala splošno vprašanje o zasebnosti podatkov, pa čeprav dokaj površno. Gospa komisarka, dejstvo je, da mi vi zagotovo ne bi zaupali podatkov o vaši kreditni kartici, telefonski številki in naslov, tudi če bi vas lepo prosil. Problem je, da je večina teh informacij, ko ste na internetu, lahko že tam, na mestih, ki si jih ne morete niti zamisliti in kjer si ne želite, da bi bili. Zaradi tega sem zadovoljen, da sem v sodelovanju z drugimi skupinami in člani, lahko pomagal zagotoviti, da bodo pravice potrošnikov do zaupne uporabe njihovih osebnih podatkov in do zaščite njihovih osebnih sistemov, vključene v ta paket.

Vidim, da se moj čas izteka, vendar pa upam, da bomo imeli več priložnosti za temeljitejšo razpravo o tem ali onem vprašanju. Naj se vam torej še enkrat zahvalim za vaše konstruktivno sodelovanje in mogoče bomo uspeli pospešiti razvoj na področju zasebnosti podatkov v Evropi, kar bo prineslo koristi potrošnikom.

  Angelika Niebler, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospa predsednica, gospa komisarka, gospod predsedujoči, gospe in gospodje, dovolite mi, da se tudi jaz na začetku zahvalim našim poročevalkam, gospe Trautmann, gospe del Castillo in gospe Toia, poročevalcu, gospodu Harbourju, ter vsem poročevalcem v senci za njihovo dobro opravljeno delo in za plodno sodelovanje s tistimi, ki niso bili tako tesno povezani s to dokumentacijo.

Zadnji pravni okvir za liberalizacijo trga sega v leto 2002. Pomembnost trga je bila danes že poudarjena. Konec koncev, če vas lahko spomnim na statistične podatke, je telekomunikacijski sektor samo v Evropi ustvaril več kot 300 milijard EUR prometa. Na tisoče delovnih mest je odvisnih od tega trga, zato je pomembno, da pravni okvir, ki je preskus opravil že leta 2002, še naprej razvijamo tako, da bo k tej evropski zgodbi o uspehu mogoče dodati nova poglavja. Zaradi tega moramo seveda najprej in predvsem prilagoditi naš pravni okvir tako, da bomo upoštevali novosti v tehnološkem razvoju.

V kratkem času, ki je bil dodeljen tudi meni, mi dovolite, da poudarim dve točki, ki se mi osebno zdita še posebej pomembni. Prva so naložbe v visokotehnološko infrastrukturo v Evropi. V Evropi se namreč soočamo z ogromnim izzivom v čim krajšem času vložiti čim več v ta nova širokopasovna omrežja velike hitrosti. To je eden izmed ključev za konkurenčno Evropo. Ustvariti moramo zakonite pogoje, v kateri bodo te naložbe obrodile sadove. Po drugi strani pa ne smemo ustvarjati novih monopolov in zaprtih trgov.

V odboru smo zagotovili, da bo tveganje, ki ga ustvarja oblikovanje novih omrežij, pravično razdeljeno in da bodo regulatorji v prihodnosti morali premisliti o delitvi tveganja.

Poleg tega smo veliko pozornosti namenili politiki frekvence. Podpiramo namreč bolj prožno politiko frekvence v Evropi. Mislim, da bi dober način bil v razdelitvi digitalne dividende, da bi se tako upoštevali legitimni interesi radiodifuzijskih hiš in obenem zagotovilo čim več prožnosti tudi za nove storitve.

  Erika Mann, v imenu skupine PSE. – (DE) Gospa predsednica, želela bi samo omeniti dve točki. Rad bi začela s področjem, v katerem sta še vedno ena ali dve zadevi, ki ju moramo razčistiti z gospo Pilar del Castillo Vera. S tem mislim na vprašanje, kako bo mogoče zagotoviti neodvisnost in avtonomijo prihodnje majhne agencije in kateri je najbolj primeren način za njeno financiranje. V zvezi s tem obstajajo zelo različna mnenja. Zelo si želim, da bi Svet sporočil, kako potekajo razprave o tej temi, kako naj bi se po mnenju Sveta zagotovila ustanovitev sekretariata ali organa BERT – ali kakor koli se bo že imenoval – in kakšne metode financiranja predvideva. V zvezi s tem verjamem, da je imela gospa komisarka popolnoma prav, ko je rekla, da si želimo evropsko strukturo in da ne želimo ustanavljati struktur, ki se ne prilegajo evropskemu pravnemu sistemu v celoti.

Kot veste, razprave potekajo o dveh metodah financiranja. Prva je mešano financiranje, ki ga predlaga poročevalka, druga pa predstavlja moj predlog, ki ga moja skupina podpira, da bi finančna sredstva vzeli iz proračuna Skupnosti. Naj bo kar koli, toda zelo zanimivo bi bilo slišati, kakšno je trenutno stališče Sveta - ki je, seveda, imel nekaj vročih razprav o tej točki – in kakšno je dejansko stališče nacionalnih regulatorjev v zvezi z vprašanjem financiranja.

Moje drugo vprašanje, ki je prav tako bilo naslovljeno na Svet, zadeva financiranje novih omrežij. Tudi tu smo sprejeli različne spremembe, vključno s tisto, ki sem jo pripravila v Odboru za industrijo, raziskave in energetiko in ki je nekoliko podrobneje zajela možno obliko sistema delitve tveganja, če bi podjetja opravila nujne naložbe in če bi konkurenti imeli dostop do omrežij od samega začetka. Kolikor sem slišala, je mnenje Sveta drugačno in menda ne želi iti v tolikšne podrobnosti ali podjetjem dati zagotovila, da lahko pride do kakršne koli delitve tveganja. Zato bom hvaležna za vaše pripombe o teh točkah.

  Patrizia Toia, v imenu skupine ALDE. – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, upočasnitev proizvodnje in gospodarske rasti v Evropi čuti tudi telekomunikacijski sektor, ki trenutno preživlja različne krize. Gre za sektor, ki zahteva naložbe, ki ga poganjajo raziskave in inovacije in ki potrebuje tudi dovolj časa, v katerem lahko opravi sam svoje izbire. Zato menim, da moramo zagotoviti vso možno podporo in da lahko naš paket, namenjen pregledu regulativnega okvira, spodbudi revitalizacijo tega sektorja z zagotovitvijo stabilnega, trdnega in učinkovitega pravnega okvira.

To je po mojem mnenju namen našega dela v Parlamentu in v odboru ITRE. Pri delu smo imeli v mislih ta cilj: zagotoviti okvir, kot je dejala gospa Trautmann, ki je manj zapleten, bolj jasen in bolj učinkovit od prejšnjega, s prepričanjem, da včasih ne potrebujemo še več pravila ali vež zakonov, temveč samo zanesljive in učinkovite instrumente, s katerimi bi izvajali obstoječa pravila in včasih celo demontirali trenutni okvir.

Močno smo si prizadevali, da bi ustvarili odprt, konkurenčen trg, pri tem pa poskušali odpraviti večno dihotomijo med starimi, da ne rečem starodavnimi in nekoč monopolističnim operaterji ter novimi operaterji, z omogočanjem prostora za vse v uravnoteženem okviru, vse dokler so na voljo poslovna ostroumnost in oblikovno strokovno znanje ter dokler so na razpolago viri.

Na koncu, mislim, da smo poudarili – in po mojem mnenju je to še posebej ključno – da je v bolj prožnem in dereguliranem okviru vloga regulacije, različnih odgovornostim verige odgovornosti, ključnega pomena; in strinjam se s stališčem gospe komisarke, da je za različne organe, ki so zadolženi za osnovno nalogo regulacije, pomembno, da jasno opredelijo vloge in področja odgovornosti.

Še zadnja točka, ki jo je omenilo nekaj kolegov poleg poročevalke, katere delo smo vsi pohvalili, je vloga potrošnika: potrošnik je pogosto odrinjen v ozadje, vendar ga želimo pripeljati v ospredje in ga postaviti v središče, ker je po mojem mnenju skupaj s podjetjem prava gonilna sila na trgu.

  Roberts Zīle, v imenu skupine UEN. – (LV) Hvala, gospa predsednica. Na začetku bi se rad zahvalil poročevalkam in poročevalcu o elektronskem komunikacijskem paketu za njihovo delo, ki se je pričelo z organizacijo zaslišanj in končalo s pripravo poročil. Rad bi se zahvalil tudi komisarki Reding za njeno zanesljivo in aktivno delo na področju elektronskih komunikacij, tako pri gostovanju kot pri tem paketu. Obenem pa nisem prepričan, da bodo spremembe, ki so jih različni odbori opravili pri osnutkih, ki jih je predložila Komisija, povzročile boljšo izrabo virov, konkurence znotraj enotnega trga EU in učinkovitosti za potrošnike. Navedel bom samo nekaj razlogov, zakaj je temu tako.

Prvič, možno je, da bo skupna struktura, ki jo bodo oblikovali nacionalni regulatorji, t.j. organ BERT, predstavljala bolj demokratično regulativno strukturo od organa, ki ga je predlagala Komisija, vendar se lahko zgodi, da bo organ BERT deloval v skladu s slabšimi načeli sodelovanja in oslabil zmogljivost Komisije pri sprejemanju regulativnih odločitev. Drugi primer: funkcionalna delitev telekomunikacijskih podjetij, ki dostop do omrežij ločuje od drugih maloprodajnih proizvodov, je bila pogumna odločitev Komisije. Vendar se zdi, da ta zahteva po ločevanju v obliki izjemnega ukrepa, ki naj bi ga sprejeli nacionalni regulatorji, na številnih trgih v resnici ne bo nikoli uporabljena. Nobena skrivnost ni, da bo v manjših državah EU moč regulatorjev pri sprejemanju takšnih izjemnih ukrepov proti velikim podjetjem zelo omejena, zato nisem prepričan, da Parlament v tem primeru v primerjavi s predlogom Komisije dosega kak napredek v smislu krepitve enotnega evropskega trga .

  Rebecca Harms, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospa predsednica, k številnim besedam zahvale, ki smo jih slišala, bi želela dodati zelo posebno zahvalo še z moje strani. Sama sem bila zadolžena za okvirno direktivo v Odboru za industrijo, raziskave in energetiko, in samo zahvaljujoč političnim instinktom Catherine Trautmann v medijskih zadevah ter njeni sposobnosti za delo na zelo strukturiran in sistematičen način, smo v Parlamentu mogoče uspeli preprečiti izvajanje zgrešene politike medijev prek poročila o okvirni direktivi. Bomo videli.

Gospa komisarka, po mojem mnenju je Parlament opravil ključne spremembe osnutka okvirne direktive, kar zadeva konkurenčno pravo, vendar tudi kar še posebej zadeva trgovanje s frekvencami. Ugotovila sem, da so bili vaši prvotni predlogi za okvirno direktivo povsem tržno usmerjeni in da so v veliki meri precenjevali digitalno dividendo. Na srečo ti predlogi niso prepričali članov Odbora za kulturo in izobraževanje niti, pozneje, članov Odbora za industrijo, raziskave in energetiko. Nasprotno, moji sočlani so postavili javne kulturne in politične interese ter splošno javno dobro v središče svojih premislekov in verjamem, da se to najbolje odraža v naslednjih elementih poročila gospe Trautmann:

radijske frekvence so opredeljene kot javno dobro in zanje bodo tudi še naprej odgovorne države članice. Prednost bo dana predvsem radiodifuziji, vendar tudi službam za oblikovanje mnenj. Gospa komisarka, vaš poskus, da radiodifuzijo prisilite v defenzivo, ni uspel. Lažje bo uvesti vseevropske storitve – to je dobro, in prepričana sem, da se boste o tem strinjali. Države članice bodo imele tudi glavno odgovornost za nadaljnje usklajevanje frekvenc. V primeru težav Komisija ne bo sprejemala odločitev sama – vključen bo tudi Parlament. Veliko vlogo bo odigral organ BERT. Po mojem mnenju je samoumevno, da morajo sredstva zanj biti evropska. Upam, da bomo to uspeli zagotoviti.

Poleg okvirne direktive in točke o frekvencah bi se želela dotakniti še dve drugih poročil, pričela pa bom s poročilom gospoda Harbourja. V vašem poročilu, gospod Harbour, je nekaj zares dobrih določb o potrošnikih in interesih potrošnikov. V prihodnosti bo še več pozornosti namenjene, na primer, interesom invalidov. Verjamem tudi, da z vašimi predlogi o obveznih storitvah prispevate celo k medijskemu pluralizmu.

Vendar se moja skupina ne strinja s poskusom poročila, da regulira tudi avtorsko pravico. To nam ni niti najmanj všeč. Naše podpore ni pridobil ne francoski model – in to bi rada povedala tudi predsedstvu Sveta – niti model ‘trikratnega opozorila’ – ravno nasprotno. Ta poskus ne pomirja niti ene izmed naših skrbi v zvezi z avtorsko pravico ali z varstvom zasebnosti na internetu.

Dovolite mi, da za konec povem nekaj besed o poročilu gospoda Alvara. Gospod Alvaro, ponovno ste z vso prepričanostjo govorili o zasebnosti podatkov. Ugotavljam, kot ste nakazali v svojih govorih, da še vedno ni skladnosti pri zadevah, kot je zaščita IP naslovov. Naše izkušnje iz telekomunikacijskih škandalov in trgovanja z naslovi prek klicnih centrov kažejo, da morajo dobiti IP naslovi maksimalno zaščito, in upam, da bomo v naslednjih štirinajstih dneh uspeli doseči sporazum v zvezi s tem.

  Eva-Britt Svensson v imenu skupine GUE/NGL. – (SV) Gospa predsednica, upam, da našo razpravo spremlja veliko naših državljanov in da se vključujejo še pred glasovanjem, saj ta zadeva tako velike spremembe, zlasti na področju internetnih storitev.

V Evropski združeni levici želimo zlasti poudariti tri glavna področja:

Prvič, Konfederalna skupina Evropske združene levice/Zelene nordijske levice nasprotuje predlogu o ustanovitvi novega evropskega organa na tem področju. To bo dražje in bolj zapleteno. Ustanovitev še enega evropskega organa je nepotrebna.

Drugič, ko govorimo o elektronskih storitvah, je treba večji poudarek nameniti geografskim razlikam in različni infrastrukturi. Poudariti moramo, da mora biti dostop enak za vse potrošnike, da se v naših družbah ne bi gradilo še več prepadov. Dostop do elektronskih storitev tistih, ki živijo v mestih in regijah z močnim gospodarstvom ne sme biti nikakor drugačen od dostopa tistih, ki živijo v regijah s šibkim gospodarstvom in redko poseljenimi območji. Če naj tako pomembne naložbe v infrastrukturo prevzamejo zasebni akterji in ne družba ali država, potem obstaja očitna nevarnost, da vsi državljani ne bodo deležni enakega dostopa po enaki ceni.

Tretjič, skupina GUE/NGL nasprotuje velikemu vplivu različnih industrijskih lobijev. Telekomunikacijski paket ne bi smel vplivati na avtorsko pravico, vendar so lobisti kljub temu dobili prav za to svoje poslušalce v predlogu. Predlogi lobijev, ki so jih sprejele vse skupine razen Evropske združene levice – ki je kot edina v Odboru za notranji trg in zaščito potrošnikov glasovala proti – odpirajo možnosti za nadzorovanje nalaganja in prostega dostopa, na primer, do strani, kot sta MySpace in YouTube.

Spremembe so prišle pozno skozi zadnja vrata in brez kakršne koli večje razprave z državljani. Na Švedskem smo, na primer, imeli široko razpravo o souporabi datotek. Tako na nacionalni ravni kot na ravni EU si prizadevam nasprotovati odločitvi, ki prepoveduje souporabo datotek. Tveganje, ki ga lahko povzroči sprejemanje odločitve na ravni EU v tem trenutku, je večje od tveganja, ki ga lahko povzročijo nacionalne odločitve, saj so lobiji imeli velik vpliv na sistem EU, državljani pa niso zadosti obveščeni o tem, kdaj o teh vprašanjih razpravljamo na ravni EU. Upam, da bodo državljani lahko prispevali svoja mnenja, da se zagotovi svoboda govora in dostop do internetnih storitev.

  Nils Lundgren, v imenu skupine IND/DEM. – (SV) Gospa predsednica, moje drugo ime je Sizif. 15 % švedskih državljanov me je izvolilo, da tukaj v Evropske parlamentu nasprotujem vključevanju EU na še več novih področij in nadaljnji centralizaciji in birokratizaciji evropske družbe. To je Sizifovo delo.

Telekomunikacije so eno izmed področij, na katerih mora EU opraviti pomembno nalogo, in z zadovoljstvom sprejemam predlagan telekomunikacijski paket, ki zadeva večjo konkurenco in večjo zaščito zasebnosti, vendar se zdi neizogibno, da nam bo ta prinesel še centralizacijo in birokratizacijo. V zvezi s tem nasprotujem dvema elementoma. Prvič, predlagano je, da bi bilo treba spekter, ki se je sprostil z digitalizacijo, dodeljevati v skladu s pravili EU. Drugič, predlagan je nov organ za trg evropskih elektronskih komunikacij.

Ta Dom pozivam, da oba predloga zavrne. Sproščeni spekter morajo dodeljevati države članice, in povsem naravna rešitev je, da se evropski telekomunikacijski nadzorni organi, ki že obstajajo, razvijajo naprej.

  Desislav Chukolov (NI). - (BG) Gospa predsednica, kolegice in kolegi, čudim se nad tem, kar je bilo danes izrečeno tukaj, v tej dvorani; nihče namreč ni poudaril ohranjanja zaupnosti podatkov. Pozivam vas, da se takrat, ko razpravljamo o tako pomembni zadevi, ne zgledujemo po Združenih državah.

Veste, da pod pretvezo „boja proti terorizmu in piratstvu“ nadnacionalna oligarhija poskuša državljane postaviti pod popoln, brezpogojen nadzor, brez vaske odgoornosti pred civilno družbo. Zaupnost vseh osebnih podatkov je treba ohraniti za vsako ceno. Ponavljam – za vsako ceno!

Trenutno so vsi telefonski klici v Bolgariji pod nadzorom. Tisti, ki so v moji državi na oblasti, želijo, da bi se z naslednjim letom omogočil popoln in brezpogojen dostop do vseh dnevniških datotek in izmenjanih elektronskih sporočil na vsakem računalniku. To se ne počne zaradi nemoči. V Bolgariji je, tako kot v Evropi, dovolj dobro usposobljenih in sposobnih strokovnjakov, ki se lahko borijo proti kakršnem koli računalniškem kriminalu. Ponavljam, to se počne s ciljem ustvariti popoln nadzor nad državljani.

Pravica do svobode nam zagotavlja tudi pravico do človekovega dostojanstva. Vsakogar, ki nas poskuša oropati dostojanstva, bi bilo treba grajati in razkriti, nikakor pa se mu ne bi smelo zagotoviti medijsko udobje, da bi se s svojimi namerami izmuznil na tak način.

Pred nekaj časa je v Bolgariji potekala ravnodušna razprava o vprašanju pravic državljanov v elektronskem svetu. Edini takrat sprejeti zaključek je bil, da državljani ne glede na to, kaj si želijo, živijo s tem, kar se od njih zahteva. Z vso gotovostjo lahko vsem državljanom Bolgarije zagotovim, da bo stranka Ataka že na začetku vladnega mandata naslednje leto ukinila vsako vdiranje v korespondenco in nadzorovanje na internetu.

Za konec bi rad povedal naslednje: če se naše pravice do zasebne korespondence enkrat omejijo, bo tako ostalo za vedno. Celo teroristi so pričeli v ta namen uporabljati golobe. Vsakdo, ki svobodo nadomesti z varstvom, si ne zasluži ne svobode ne varstva. Hvala.

  Paul Rübig (PPE-DE). - (DE) Gospa predsednica, gospa komisarka Reding, gospe in gospodje, dovolite mi, da na začetku čestitam Komisiji. Prispeli smo do druge faze v procesu zniževanja tarif za gostovanje pri glasovni telefoniji. Verjamem, da se je ta ureditev v praksi dokazala za zelo učinkovito. Kljub temu pa bodo na koncu počitnic naši potrošniki ponovno na udaru izredno visokih računov, ker je, če smo iskreni, zelo majhen napredek bil dosežen na trgu SMS storitev in zlasti pri prenosu podatkov v gostovanju.

Zato pozivam Komisijo, da se ustrezno odzove in oblikuje enotni evropski trg za evropske potrošnike. Ne moremo, da ne bi ugotovili, da ta del evropskega notranjega trga še ne deluje ustrezno in da obstaja nujna potreba po oblikovanju enotnega trga na tem področju, zlasti s postopnim uvajanjem skupnega in tržnega načrta za dodelitev frekvenc. Zlasti pomembno je upravljanje tega redkega vira.

Digitalna dividenda je zgodovinska priložnost, za televizijske korporacije pa bo tudi pomembno, če bodo lahko prenašale svoje programe na mobilne telefone tretje generacije, da bomo tako lahko dobili skupno evropsko medijsko območje. Digitalna dividenda ustvarja tudi nove priložnosti na področju evropskih komunikacij.

Želel bi poudariti tudi pomembnost izvajanja odločitev Svetovne radijske konference na podlagi tega pristopa in Komisijo pozivam – ker ni nikakršnih določb, v skladu s katerimi bi za obravnavo teh vprašanj moral biti zadolžen organ BERT – da ustanovi svoj organ ali skupino, ki bo pregledala te zadeve in predpisala veljavne smernice za sodelovanje.

Verjamem tudi, da bi organ BERT morali v celoti financirati iz sredstev Skupnosti, saj enostavno potrebujemo organ ali institucijo, ki je zavezana evropskemu notranjemu trgu, nacionalni regulatorji pa bi morali imeti več pravic v drugih državah članicah.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE). – (RO) Spoštovane kolegice in kolegi, razvoj informacijske družbe se zanaša na elektronska komunikacijska omrežja in storitve.

Prehod z analogne na digitalno televizijo, ki ga je treba doseči do leta 2012, bo sprostil obsežen niz frekvenc na evropski ravni, s tem pa omogočil razvoj novih tehnologij in inovativnih rešitev za spodbujanje evropske konkurenčnosti v tem sektorju. Da bi v celoti izkoristili digitalno dividendo v Evropi, Evropski parlament podpira njen skupen, prožen in uravnotežen pristop, ki na eni strani radiodifuzijskim hišam omogoča, da še naprej nudijo in širijo svoje storitve, na drugi pa omogoča operaterjem elektronskih komunikacij, da izkoristijo svoje vire za zagotovitev novih storitev, povezanih s pomembnimi socialnimi in gospodarskimi uporabami, ter poudarja dejstvo, da je treba digitalno dividendo dodeljevati v skladu z načeli tehnološke nevtralnosti.

Uporaba digitalne dividende lahko pomaga pri doseganju ciljev lizbonske strategije, in sicer z izvajanjem izboljšanih medobratovalnih socialnih storitev, kot so e-vlada, e-zdravje, e-učenje, zlasti namenjenih ljudem, ki živijo na prikrajšanih in izoliranih območjih ali celo na podeželju.

Ob priznavanju pravice držav članic, da se same odločijo o uporabi digitalne dividende, menimo, da bo usklajen pristop na ravni Skupnosti bistveno izboljšal vrednost digitalne dividende, in da je to najučinkovitejši način izogibanja škodljivim motnjam med državami članicami ter med državami članicami in tretjimi državami ter zagotavljanja koristi, ki jih uporabnikom spektra prinašajo vse prednosti notranjega trga.

Zaupanje potrošnikov v storitve informacijske družbe je odvisno od kakovosti elektronskih komunikacijskih storitev, njihove varnosti in zaščite osebnih podatkov. Bistvenega pomena je, da se nacionalni regulativni organi posvetujejo z vsemi ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev na področju varnosti in celovitosti elektronskega komunikacijskega omrežja. Menim tudi, da bi morale države članice oblikovati ukrepe za spodbujanje oblikovanja trga proizvodov in storitev, ki so dostopni v širšem smislu, kar bo povezalo zmogljivosti, namenjene uporabnikom invalidom.

  Alexander Alvaro (ALDE). - (DE) Gospa predsednica, imam nepričakovano priložnost, da odgovorim na prispevek gospe Harms, kar bom storil z največjim veseljem, saj je razlika med predlogi in dejstvi po mojem mnenju v poročilu zagotovo opazna. Pravzaprav smo vključili sodbo Zveznega ustavnega sodišča, ki je ustvaril novo temeljno pravico. Pravica do zaupnosti in celovitosti sistemov IT je bila prva stvar, ki bi jo spravili v ta zakonodajni akt. Delovali smo torej hitreje od katere koli druge države članice, zlasti moje lastne. Vključena so bila tudi javno dostopna zasebna omrežja, storitve kot so Facebook, Bebo itd., ki so do sedaj ležale v celoti izven področja uporabe direktive. Kaj pa piškotki, podobna programska oprema ali druge aplikacije, ki prenašajo podatke uporabnika na dom, dejansko brez predhodnega soglasja potrošnika – bo to postalo preteklost? Potrošniki so načeloma dali svoje predhodno soglasje v zvezi z vsem na svojih računalnikih, mobilnih telefonih in drugih aplikacijah, ki pripadajo ali so celo dostopne tretjim osebam. V prihodnosti se bodo podatki o lokaciji lahko pridobivali le tako, da bodo ostali anonimni, ali da se bo s tem potrišnik vnaprej strinjal. Nedovoljeno trženje, nadležna besedilna sporočila, neumna elektronska pošta in podobno – direktiva bo vse to izločila. Obveščanje s strani organov za varstvo podatkov bo v prihodnosti obvezno vsakič, ko bo kateri koli organ iskal osebne podatke katere koli osebe.

Nenazadnje smo ustvarili tudi jasnejši okvir za zahteve v zvezi z obveščanjem v primeru kršitev varnosti in izgube podatkov, s katerimi se soočamo še danes. Ker smo prej govorili o predlogih, ne bi žele izpustiti dejstva, da zdaj govorimo o tem, kako ravnati z IP naslovi, saj IP naslovi - in tega ne smemo zamešati - niso podatki, s katerimi se trguje, kot so osebni podatki, podatki o kreditnih karticah itd., in tudi če bi se z njimi trgovalo - naj to opišem samo na kratko - IP naslovi niso nujno osebna značilnost, vsaj takrat ne, ko vaš hladilnik prenaša sporočilo v vaš računalnik.

(Predsednica je prekinila govorca.)

  Seán Ó Neachtain (UEN). – (GA) Gospa predsednica, nujno potrebno je, da se ljudem omogoči dostop do širokopasovnih storitev in sodobne tehnologije, ne glede na to, kje živijo: v župnija, velikih ali majhnih, na podeželju ali v večjih krajih in mestih. Podjetja, ki se ustanavljajo na določenih območjih, so odvisna od hitrih internetnih storitev. Če na določenih območjih širokopasovna storitev ni na voljo, ni mogoče spodbujati naložb in podjetij, da se tam ustanovijo.

Nujno potrebno je, da se vlade lotijo neenakosti, ki obstaja med podeželskimi in mestnimi območji na področju digitalnih in širokopasovnih storitev, da bi se zagotovila konkurenčnost in naložbe za ta območja. To je zlasti očitno na Irskem, kjer je neenakost posledica obstoja zasebnega podjetja Eircom, ki ima nadzor na internetnimi storitvami in zaradi česar je med podeželskimi in mestnimi območji ogromna razlika. Želim si, da bi to situacijo preiskala gospa komisarka, saj očitno kaže, da tega ne moreta storiti ne nacionalni regulator ne vlada.

  David Hammerstein (Verts/ALE). - (ES) Očitno je od ambicioznega projekta, ki ga je pred enim letom predstavila Evropska komisija, ostala samo medla senca. To je žalostno iz več razlogov, saj potrošniki potrebujejo neodvisno evropsko upravljanje in ne klub nacionalni regulatorjev, ki so poda močnim vplivom nacionalnih zmagovalcev.

Zeleni nasprotujejo, da bi organ za trg evropskih elektronskih komunikacij postal samo klub za regulatorje, ki bi ga sami financirali in ki bi mu manjkala preglednost in zadosten nadzor ali pravica do veta s strani Evropske komisije. Neodvisnost novega organa je vprašljiva.

Škoda je tudi to, da se zaradi pritiska velikih telekomunikacijskih podjetij, dostop do glavnih telekomunikacijskih infrastruktur ne omogoča novim, inovativnim podjetjem, in da se zato infrastruktura podvaja.

Zeleni zagovarjajo nevtralnost v tehnologiji in ločevanje operacij, da bi se odpravil prevladujoč položaj državnih telekomunikacijskih velikanov. Vendar je bil Evropski parlament preveč sramežljiv in pod vplivom lobijev, zato je spregledal interese novih, bolj inovativnih podjetij, ki ponujajo največ brezžičnih storitev v Evropi, potrošnikom pa prinašajo tudi ugodnosti.

Žal mi je, da moram reči, da smo v celoti dopustili to možnost, da se je veliko večja evropska dodana vrednost podelila trgu telekomunikacij, s čimer se je izmuznil našemu prijemu. Zlasti nas skrbijo nekateri nevarni predlogi v poročilu gospoda Harbourja, ki očitno kršijo načelo nevtralnosti interneta kot komunikacijskega sredstva, kršijo zasebnost uporabnikov, predstavljajo grožnjo svobodi na internetu in predvsem jasno presegajo pravni okvir telekomunikacijskega paketa v smislu vsebine, v smislu tega, kaj je pravno in kaj protipravno, kaj je zakonito in nezakonito v intelektualni lastnini, in v smislu filtrov podatkov.

Ta paket se nanaša na infrastrukturo trga, na potrošnike in ne na to, kako ponudnike internetnih storitev spremeniti v digitalne policiste.

  Hanne Dahl (IND/DEM). – (DA) Gospa predsednica, v svoji trenutni obliki telekomunikacijski paket vsebuje veliko dobrih ukrepov. Navadni potrošniki odo pridobili lažji dostop, ki bo tudi cenejši v skladu z večjo preglednostjo znotraj trga. Vendar pa paket vsebuje tudi nekaj neuspelih vidikov, o katerih je govoril moj predhodnik. Vprašanje, kaj je pravna in kaj protipravna vsebina na spletnih straneh, odpira vrata nadzoru, registraciji in kontroli pri vsej naših komunikacijah in transakcijah prek interneta, kar vodi do tega, da imamo države, ki jih običajno ne bi šteli za vredne demokracije!

Ne moremo dovoliti registracije, kakor tudi ne moremo dovoliti, da bi ponudniki storitev kar poljubno zapirali promet, ki bi se nekomu zdel škodljiv. To bi bilo skoraj enako, kot če bi v poštah po Evropi zaposlili vojsko inšpektorjev, ki bi odstranjevala pošto, ki naj bi bila po njenem mnenju lahko škodljivo branje za prejemnika. Kdo bo dobil pravico, da bere moja ljubezenska pisma? Poskrbeti moramo, da prihodnja zakonodaja ne postane elektronski prisilni jopič, ampak okvir, znotraj katerega se lahko razvijejo kulturne in družbene razprave ter interaktivno življenje.

  Jerzy Buzek (PPE-DE). - (PL) Gospa predsednica, dovolite mi, da na začetku čestitam gospe komisarki Reding. eno leto po predpisih o gostovanju smo dobili naslednji paket, ki je zlasti zelo pomemben za potrošnike. Rad bi čestital tudi poročevalkam in poročevalcu. Uskladiti je bilo treba kar štiri poročila in zdi se, da je to bilo zelo uspešno opravljeno.

Varstvo potrošnikov, na katero se nanašajo predpisi, ki jih obravnava v svojem poročilu gospod Malcolm Harbour, je zelo tesno povezan z ustreznim dodeljevanjem digitalne dividende, na kar potrošniki čakajo. Pomembno bi bilo – kot je predlagala komisarka Reding – optimizirati uporabo spektra prek evropske lestvice. Predlagano je, da sta televizija in mobilna telefonija glavni upravičenki do digitalne dividende, vendar želim poudariti tudi pomembnost brezžičnega interneta. V mnogih delih Evrope je to edino možno sredstvo dostopa do interneta za milijone ljudi, zlasti na podeželju in oddaljenih območjih. Če je torej gospodarska rast sektorja, o katerem govorimo, še posebej močna, potem bi bilo treba velik delež pridobljene dividende dodeliti širokopasovnemu brezžičnemu internetu.

Drugo pomembno vprašanje so raziskave optimizacije in dodeljevanja dividende. To lahko opravi Skupni raziskovalni center, zato bi rad komisarko vprašal, če je bilo to tudi dejansko upoštevano. Tri najpomembnejše zahteve so torej naslednje: potrošnikom mora biti dana možnost izbire, predpisi morajo spodbujati naložbe in konkurenčnost, notranji trg pa je treba okrepiti. Po mojem mnenju to zahteva lobiranje ne samo v okviru Parlamenta, temveč tudi pri Svetu, t.j. v vsaki državi članici.

  Éric Besson, predsedujoči Svetu. – (FR) Gospa predsednica, hvala, ker ste mi dali besedo v tem trenutku; moram se opravičiti, ker se moram hitro vrniti v Pariz.

Moj kolega Luc Chatel bo odgovoril na številna vprašanja, ki so bila odprta med to razpravo. Dovolite mi, da samo omenim nekaj besed v odgovor na pripombe gospoda Harbourja o pomanjkanju razprav na področju univerzalnih storitev. Najprej bi rad povedal, da se s poročevalcem strinjam glede dejstva, da je širokopasovni dostop velik izziv, s katerim se soočajo naše družbe, bodisi v smislu dostopa do znanja ali osnovnih storitev. Kot je rekel gospod Harbour, trenutni obseg univerzalnih storitev širokopasovnega dostopa ne obsega. Francosko predsedstvo si samo želi odprte razprave o tem, kako po vsej Evropi zagotoviti širokopasovni dostop.

Po tem, ko smo slišali mnenja različnih držav članic, se zdi očitno, da je možnih več scenarijev. Prva možnost bi bila razširiti področje uporabe Direktive o univerzalnih storitvah tako, da bi to vključevalo tudi širokopasovne storitve; druga bi zajemala svobodo izbire in omogočila tistim državam članicam, ki to želijo, da med svoje univerzalne storitve vključijo tudi širokopasovni dostop; na koncu je tu še vmesna možnost, po kateri naj bi bila vključitev širokopasovnih storitev med univerzalne storitve obvezna v tistih državah članicah, kjer je širokopasovni dostop dosegel zadostno raven zrelosti. Zato smo pod francoskim predsedstvom vsi dobili priložnost, da sprožimo to razpravo in poskušamo uskladiti naša stališča; in tudi Komisija upa, da bo to dosegla.

Nekaj besed bi želel povedati samo še gospe Harms: razvoja interneta ne želimo postavljati proti zaščiti avtorske pravice. V dobi zbliževanja moramo razviti tako kanal kot vsebino ob sočasni izboljšavi omrežij, kar bi spodbudilo oblikovanje vsebine in zagotovilo podporo avtorjem. Kot ste poudarili, Francija pripisuje avtorskim pravicam zelo veliko vrednost; vendar pa francosko predsedstvo ne želi vsiliti modela, ki ga bomo razvijali v Franciji in ki temelji na preventivnem delovanju in progresivnem odzivu, ki je v naši državi znan pod imenom oblikovanje internetne zakonodaje.

Kot ste dejali, se močno zavedamo potrebe po zaščiti zasebnosti in osebnih podatkov. Po našem mnenju to ni nikakor nezdružljivo z ostalimi skrbmi, ki bi jih lahko imeli.

  Bernadette Vergnaud (PSE). – (FR) Gospa predsednica, ministrice in ministri, gospa komisarka, gospe in gospodje, po več mesecih razprav, ki se še niso končale, mislim, da lahko rečem, da smo s pomočjo dela, ki sta ga opravila gospod Harbour in poročevalec v senci, dosegli kompromise, ki so osredotočeni na najboljše interese potrošnikov. V skladu s tem je bistveno, da se spodbudi boljša konkurenca, in sicer z izvajanjem številnih ukrepov, s katerimi bi od telekomunikacijskih podjetij zahtevali, da začnejo ponujati pogodbe s sprejemljivim trajanjem in da si prizadevajo, da bi se prenos številke naročnika, ki želi zamenjati ponudnika storitev, izvršil v enem dnevu.

V smislu zaščite se morajo v telekomunikacijskem sektorju uporabljati splošna pravila o varstvu potrošnikov; predvideni so bili mehanizmi za nadzor stroškov, kakor tudi izboljšave postopkov izvensodnih poravnav v primeru spora.

Drugo zelo pomembno vprašanje so storitve v sili ter posredovanje informacije o lokaciji kličočega, ki morajo biti zanesljivo zagotovljene, ne glede na to, katera tehnologija se uporablja.

Prednostna naloga je bila tudi zaščita zasebnosti in zaščita otrok: ponudniki dostopa morajo potrošnikom zagotoviti brezplačno programsko opremo za starševski nadzor.

Vse to je bilo treba zagotoviti za dobro čim več ljudi. Mnogi ukrepi se zato nanašajo na enak dostop tako za uporabnike invalide kot za ljudi z nizkimi prihodki; upoštevane so bile tudi potrebe MSP. V poročilu je poudarjena tudi potreba po razširitvi obsega univerzalnih storitev, zlasti za namen vključitve širokopasovnih storitev; zelo pozitivno je, da je francosko predsedstvo to vprašanje opredelilo kot eno izmed svojih prednostnih nalog.

Želel bi spregovoriti še o vprašanju vsebine in avtorske pravice, za katerega je kazalo, da želi zasenčiti ostale izboljšave, navedene v besedilu. Naš cilj je vedno bil potrošnikom zagotoviti splošne informacije o kršitvah avtorske pravice, kar je skladno z izvirnim predlogom Komisije. Vse do končnega glasovanja bomo delali, da bi izboljšali besedilo kompromisov, in sicer tako, da bomo zagotovili ohranitev načela nevtralnosti z omogočanjem dostopa do vsebine. Ker nekatere sprejete spremembe Direktive o zasebnosti prav res povzročajo težave, bomo poskrbeli, da se bodo črtale.

Še enkrat bi se želel zahvaliti svojim kolegicam in kolegom; z veseljem pričakujem bolj specifične predloge predsedstva, da bi se pred naslednjo delno sejo to besedilo še izboljšalo.

  Cristian Silviu Buşoi (ALDE). - Gospa predsednica, telekomunikacijski paket je pomemben korak proti posodobitvi in usklajevanju telekomunikacij v Evropi. Sam sem delal na direktivi o državljanskih pravicah, skupaj s poročevalcem, gospodom Habourjem, pa sva vložila veliko truda, da sva dosegla soglasje o številnih vprašanjih.

Ta direktiva bo zagotovila boljše varstvo pravic potrošnikov na področju elektronskih komunikacij. Prenosljivost številke ter varstvo zasebnosti in varnost so drugi primeri izboljšav, ki jih je prinesla ta direktiv.

O nevtralnosti omrežja smo imeli zelo rahločutno razpravo. Moje mnenje je, da bodo zaradi skrajne nevtralnosti omrežja, o čemer smo se prepričali s pomočjo nekaterih sprememb, omrežja bolj zgoščena, počasnejša, manj učinkovita in dražja. Upravljanje omrežja je potrebno za vodenje učinkovitih in pametnih omrežij in za doseganje čim večjega obsega celotnih izkušenj uporabnika in vrednosti. Zelo sem zadovoljen, da smo se dogovorili o spremembah glede številke za klice v sili 112 in da si bodo države članice po sprejetju direktive še naprej prizadevale, da bodo javnost obveščale in poučile o uporabi številke 112. Številka 112 bo na voljo po vsem ozemlju EU, države članice pa bodo morale zagotoviti izvajanje lokacije kličočega.

Poleg tega se lahko v primeru zlorabe s strani uporabnika dostop do storitev v sili prek številke 112 blokira, sicer pa bo številka 112 bolj dostopna za invalide.

Upam tudi, da bo prejeta sprememba o vzpostavitvi vseevropskega sistema zgodnjega opozarjanja. Ta sprememba ne zahteva oblikovanja agencije v Bruslju, temveč da se opredelitev skupnih standardov o sistemu opozarjanja opravi s strani ustreznih organov držav članic skupaj. Seveda bi se opozarjanje pričelo na lokalni ravni, vendar na osnovi skupnih standardov, ki bi zagotovili, da lahko potencialno prizadeti državljani EU sprejmejo in razumejo to sporočilo in ravnajo na način, ki jim lahko reši življenje.

Povsem sem prepričan, da bo telekomunikacijski paket podprl prizadevanja podjetij pri izboljšanju njihovega delovanja in naložb v nove tehnologije, obenem pa da bo okrepil potrošniške pravice evropskih državljanov.

PREDSEDSTVO: Diana WALLIS
Podpredsednica

  Leopold Józef Rutowicz (UEN). - (PL) Gospa predsednica, evropska družba in svet na splošno postajata čedalje bolj odvisna od elektronskih komunikacij. Predstavljata živčni sistem gospodarstva. Uporabljata se na področju izobraževanja, uprave, zdravstvenega varstva, medijev in vseživljenjskega učenja. Poleg ogromnih koristi pa elektronske komunikacije vključujejo tudi številne neposredne nevarnosti za državljane, institucije in podjetja.

Pričakovanja državljanov, ki so manj intenzivni uporabniki sistema, vključujejo širok dostop do storitev po najnižjih možnih cenah, npr. za gostujoče klice med državami članicami EU in odpravo nevarnosti, ki jih uporabnikom predstavljajo elektronske komunikacije, kot je bilo omenjeno v poročilu gospoda Malcolma Harbourja in tudi drugje. Ta pričakovanja moramo izpolniti na podlagi sodobne tehnologije in konkurenčnosti ter s finančno podporo Evropske unije, zlasti namenjeno podeželskim in gorskim območjem. Ob upoštevanju medsebojnega vpliva in medsebojne povezave teh zahtev in regulativnih mehanizmov, kakor tudi prepoznavnosti, bi morali premisliti o tem, ali bi mogoče bilo priporočljivo združiti določbe, o katerih razpravljamo v eno direktivo. Rad bi se zahvalil vsem poročevalkam in poročevalcu za vloženo delo.

  Kathy Sinnott (IND/DEM). - Gospa predsednica, komunikacijski kanali so danes ključnega pomena za naša življenja. Zagotoviti je treba razpoložljivost širokopasovnih storitev, zlasti tistim oddaljenim območjem in tistim ljudem, ki imajo posebne potrebe, kot so slabovidni. Medtem ko uživamo v svobodi, ki jo nudi internet, se moramo zavedati, da svoboda prinaša tudi odgovornosti.

Sem zavzeta zagovornica nevtralnosti omrežja. Svet postaja čedalje bolj globaliziran, zato je za ljudi ključnega pomena, da lahko prosto komunicirajo. Vendar pa je to svobodo, ki ima tolikšno vrednost, treba uporabljati s spoštovanjem. Treba se je zavedati, da brez tega spoštovanja internet daje zavetje možnostim za zlorabo.

Proti nekaterim izmed najhujših zlorab interneta, kot je pedofilija, smo že ukrepali. Vendar pa se je treba dotakniti tudi drugih zlorab. Ponudniki internetnih storitev morajo odigrati svojo vlogo, da preprečijo, da bi se njihova platforma uporabljala za uničujoče sile, kot so klevete, sovražnost in izkoriščanje. Komisarki bi želela reči, da moramo storiti vse, kar je v naši moči, da bi zaščitili svobodo in obenem spodbujali odgovornost na internetu.

  Jacques Toubon (PPE-DE). – (FR) Gospa predsednica, gospod minister, gospa komisarka, gospe in gospodje, to delo je bilo odlično. Rezultat, ki so ga dosegli naši odbori, je uravnotežen, in gospod predsedujoči Svetu, popolnoma prav se imeli, ko ste hoteli to v celoti upoštevati. Rad bi samo čestital svojim kolegicam, gospe Catherine Trautmann, gospe Pilar del Castillo in kolegu gospodu Malcolmu Harbourju na njihovem delu.

Zaradi tega lahko brez težav povem gospe Trautmann, da se ne strinjam z njenim stališčem, da bi morali sklicevanje na pravice intelektualne lastnine v celoti izključiti. Poleg tega pa je glede platform in kanalov, o katerih se razpravlja, zlasti v njenem poročilu, treba reči, da je za nas pomembno prav to, do česar nam dostop omogočajo te platforme in kanali, to pa je z drugimi besedami vsebina. Gospod Guardans, gospod Medina in gospod Mavrommatis so to prav res zelo dobro poudarili in z njimi se strinjam.

Besedilo Komisije vsebuje dve omembi tega vprašanja; bolje bi bilo, če bi ju ohranili. Razprava je zdaj osredotočena na omembe v direktivah o avtorski pravici iz let 2001 in 2004 ter na sodelovanje različnih zainteresiranih strani. In zakaj? Za namen spodbujanja zakonitih ponudb – z drugimi besedami vsebine, ki bo naši industriji in naši kulturni raznolikosti prinesla napredek. Kritike, naperjene proti tema besediloma – nekatere izmed njih sem večkrat slišal tudi v tem Domu – so, na primer, ustvarjale privid sporazuma Olivennes. Vendar pa model, ki bi mu morali slediti, nudi memorandum o soglasju, ki so ga 24. julija sprejeli vlada Združenega kraljestva, OFCOM in različne zainteresirane strani. Kolikor vem, slednji ne podpirajo ne birokracije ne internetnega diktatorstva.

Gre za to, da ne preprečimo, da bi se zakoni izvrševali v državah članicah, da zagotovimo skladnost s temeljnimi pravicami in da ne preprečimo, da bi nove tehnologije in novo gospodarstvo delovali v korist naše kulturne raznolikosti, naših najnaprednejših industrij ter inteligence in talentov evropskih državljanov, saj so prav ti najpomembnejše orožje in naše največje bogastvo v okviru globalne konkurence.

  Evelyne Gebhardt (PSE). - (DE) Gospa predsednica, tako kot gospa Vergnaud, tudi sama pozdravljam tisti del poročila gospoda Harbourja, ki se nanaša na varstvo potrošnikov in ki vsebuje številne zelo dobre odločitve. Univerzalni dostop do teh storitev je zelo pomembno načelo in tega ni mogoče dovolj poudariti. Lahko vam še enkrat zagotovim, gospod Harbour, da ima ta del poročila vso podporo moje skupine.

Nekatere dele pa bi bilo vendarle treba spremeniti. Tukaj imate popolnoma prav, gospa Reding. V svojih uvodnih pripombah ste izrazili presenečenje, da je Evropski parlament poskušal zmanjšati pomen varstva osebnih podatkov. Naj vam povem, da to ni mnenje Parlamenta, saj bo glasovanje v Parlamentu potekalo šele čez dva tedna in šele takrat bomo videli, kakšno je njegovo stališče v zvezi s temi zadevami. Do takrat pa bomo urejali vse tisto, kar je še vedno nekoliko neurejeno. Obljubljam vam, da naša skupina pomena zasebnosti podatkov ne bo zmanjševala. Če na področju varstva podatkov, dostopa do omrežja in nevtralnosti omrežja v Parlamentu ne bo oblikovanih nikakršnih zadovoljivih sporazumov, potem moja skupina ne bo mogla glasovati za paket; če se to zgodi, bomo morali premisliti, kako naprej.

  Erna Hennicot-Schoepges (PPE-DE). - (FR) Gospa predsednica, gospa komisarka, želela bi vama čestitati na vaših prizadevanjih in, seveda, bi želela čestitati poročevalkam in poročevalcu, zlasti pa gospe Trautmann, ki je res trdno delala, da bi dosegla to soglasje, za katerega si je želela, da bi bilo nevtralno in da se ne bi razlikoval po sektorjih. Vendar pa, kar zadeva pravico do uporabe spektra, je treba opozoriti, da se naložbeni in amortizacijski ciklusi razlikujejo od enega sektorja do drugega. Vendar pa določbe besedila o dodelitvi in usklajevanju frekvenc in licenc postavljajo satelitske operaterje v položaj pravne negotovosti glede na posebno naravo njihovega sektorja. Novi člen 8a, ki ga je predlagala poročevalka, sicer daje nekaj zagotovil, vendar je treba besedilo te klavzule zožiti v skladu z načeli subsidiarnosti in pravil ITU. Odprta ostajajo še številna vprašanja v zvezi s snovjo in področjem uporabe pogajalskega mandata Komisije.

V zvezi s poročilom gospoda Harbourja bi se želela dotakniti opredelitve ‘javno dostopne telefonske storitve’, kot je določeno v točki 2b člena 1. Ta opredelitev bi se morala v skladu z opredelitvijo iz Direktive o zasebnosti nanašati samo na dvosmerne storitve. Tehnologije VoIP (prenos govora prek internetnega protokola) in igralnih konzol nikakor ne moremo primerjati s tradicionalnimi telefonskimi storitvami. Njuna asimilacija kot taka bi ustvarila regulativni okvir, ki bi oviral inovacije in neinformirane uporabnike opremil z orodji, pri katerih ne vedo, da so namenjeni samo za določeno uporabo, na primer, možnost klica v sili z igralne konzole, kar lahko vzpostavi enosmerno komunikacijo. Zato je pomembno, da opredelitev dvosmernih storitev omejimo.

V zvezi z avtorsko pravico bi želela potrditi vse pripombe, ki so jih izrekli moji kolegi, ki so o tem govorili.

  Francisca Pleguezuelos Aguilar (PSE). - (ES) Najprej bi želela čestitati poročevalcem za dobro opravljeno delo. Ta reforma dosega zastavljene cilje in se prilagaja novim časom in novim izzivom, s katerimi se soočajo tako podjetja kot potrošniki.

Dovolite pa mi, da se ustavim pri eni posebni točki v poročilu gospoda Harbourja. Res je, da je poročevalec opravil odlično delo, vendar menim, da pri tej direktivi ne bi smeli obravnavati skupine končnih sprememb o vsebini interneta, kajti kar te spremembe na kratko počnejo, je to, da posrednim ponudnikom storitev omogočajo, da vsebino na internetu filtrirajo in blokirajo, s čimer bodo potrošniki na koncu izgubili svojo avtonomnost.

Gospe in gospodje, ta drža gre v nasprotni smeri od člena 12 Direktive o elektronskem poslovanju, v kateri je že navedeno, da morajo posredni ponudniki storitev med prenosom elektronskih podatkov delovati kot nevtralni posredniki.

V državi, v kateri velja pravni red, ne moremo z internetom početi stvari, ki jih ne bi počeli z drugimi oblikami komunikacije. Zato gospoda Harbourja prosim, da umakne te spremembe in tako povrne ravnovesje med avtorsko pravico in pravicami uporabnikov interneta.

  Zita Pleštinská (PPE-DE). – (SK) Na začetku bi se želela zahvaliti poročevalcu za dobro opravljeno delo. Delo na zakonodajnih paketih ni nikoli lahko delo, zato pozdravljam njegovo pretehtanost.

Tudi jaz bi rada poudarila, da je glavni cilj paketa ustvariti boljše komunikacijske storitve pri uporabi mobilne telefonije in povezav do širokopasovnega interneta ali kabelske televizije za potrošnike. Mislim, da bodo potrošniki, zahvaljujoč našemu poročevalcu gospodu Malcolmu Harbourju, bolje in hitreje obveščeni.

Če se potrošniki odločijo za zamenjavo ponudnika, so primerljive ponudbe pogosto nerazpoložljive, postopek prenosa številke pa še vedno traja predolgo. Zato pozdravljam poročilo gospoda Malcolma Harbourja, na podlagi katerega morajo ponudniki potrošnikom zagotoviti pregledne in predvsem primerljive cene, medtem ko bo zamenjavo ponudnika z ohranitvijo obstoječe številke možno opraviti samo v enem dnevu.

Kljub dejstvu, da ne bi nikomur želela, da bi moral v sili poklicati na številko 112, je treba poudariti, da bodo na podlagi te direktive, službe za ukrepanje v nujnih primerih imele dostop do informacij o lokaciji kličočega, kar jim bo omogočilo, da hitreje in učinkoviteje ponudijo svojo pomoč.

Prehod na digitalni prenos bo sprostil spekter, kar bi moralo v prihodnosti zagotoviti širokopasovne internetne povezave tudi v najbolj oddaljenih kotičkih EU. Gospa komisarka, verjamem, da bo Komisija zagotovila kar najbolj učinkovito uporabo te ‘digitalne dividende’, kar bo v interesu vsakega potrošnika.

  Stavros Lambrinidis (PSE). – (EL) Gospa predsednica, gospe in gospodje, živimo v svetu, kjer prav vsi, vlade, zasebna podjetja in kriminalci enako, želijo največji možen dostop do naših elektronskih podatkov na kar najbolj neomejen način.

Zaradi tega si morajo vse spremembe Direktive o e-zasebnosti prizadevati natanko za to, kar je vsebovano v njenem naslovu: zagotoviti morajo največjo možno zaščito naših osebnih podatkov in našega zasebnega življenja.

Zaradi tega nasprotujem prav vsakem poskusu oslabitve opredelitve tistega dela osebnih podatkov, ki se nanaša na evropske državljane, saj so ti osebni in zaščiteni z zakonom. Izjeme, ki so se iskale, zlasti v zvezi z IP naslovi, prikrito kršijo veljavno evropsko zakonodajo.

Poleg tega mislim, da ponudnikom internetnih storitev ne bi smeli dovoliti, da bi sami presojali, katere kršitve varnosti njihovega omrežja škodujejo njihovim uporabnikom in katere ne. Tudi v primeru očitnega zanemarjanj se ne bi smeli sami odločati, kdaj naj o tem obvestijo uporabnike in organe.

Spoštujem vlogo in prispevek zasebnih podjetij, vendar ne smemo dovoliti, da bi gospodarski interesi internetnih velikanov narekovali zakone, ki jih Evropa sprejema, da bi zaščitila temeljne pravice in svoje državljane.

  Ruth Hieronymi (PPE-DE). - (DE) Gospa predsednica, najlepša hvala vsem poročevalkam in poročevalcu za njihovo zares izjemno delo. Vendar pa mi dovolite, da se dotaknem dveh posebnih vprašanja. Evropska unija ni samo gospodarska skupnost, temveč se je tudi zaobljubila, da bo ohranjala skupne vrednote, zato je varstvo osebnih podatkov temeljna skrb. Toda obenem se tehnični napredek in varstvo umetniških in ustvarjalnih del ne smeta jemati kot dva nasprotujoča si cilja. Oba bosta namreč ključna dejavnika v naši prihodnji konkurenčnosti. Zaradi tega skupaj s številnimi drugimi člani, ki so danes govorili v tem Domu, iskreno prosim za okrepitev položaja imetnikov pravic oziroma tistih, ki želijo zaščititi svojo avtorsko pravico. Ker nihče drug ne rabi zaščite, so bili predstavljeni modeli sodelovanja s ponudniki internetnih storitev. Korak v tej smeri odraža tehnološko zbliževanje kakor tudi zbliževanje na področju krepitve avtorske pravice.

  Katerina Batzeli (PSE). – (EL) Gospa predsednica, gospa komisarka, pri upravljanju in dodeljevanju radijskega spektra moramo vsem državljanom zagotoviti popoln in učinkovit dostop do tega javnega premoženja.

Predlogi v poročilih gospe Trautmann in gospe Toia o radijskem spektru in digitalni dividendi, to vprašanje postavljajo že na samem začetku na trdno podlago. Predvsem kažejo na socialni, kulturni in demografski pomen ter na nove možnosti, ki jih nudi digitalna dividenda, ki bi jo morali ponujati evropskim državljanom.

Razprava o digitalni dividendi se ne bi smela zožiti na črnobeli izbiri med komercializacijo in družbeno koristjo. Načrtovanje pomembne strategije na nacionalni ravni, ki omogoča vsaki državi članici, da opredeli cilje javnega interesa in jih izpolni ter usklajuje – to so v celoti dosegljivi ukrepi, ki jih lahko sprejmemo na ravni Skupnosti.

Vendar se zdi, da nov pristop Komisije za večje usklajevanje na ravni EU v zvezi z načinom dodeljevanja radijskega spektra na podlagi skupnih upravnih meri, kot je načelo nevtralnosti storitev in razširitev načela splošne licence, zanemarja javno naravo radijskega spektra in podpira komercialni vidik.

Zaradi tega menim, da moramo izraziti nestrinjanja in da moramo nadaljevati s predlogi, ki so jih predstavili naše poročevalke in poročevalec.

  Dumitru Oprea (PPE-DE). – (RO) Zahvaljujoč obravnavanemu poročilu imamo možnost, da s tem, ko iz digitalne dividende naredimo kar najboljše, spodbujamo širši obseg uporabe širokopasovne tehnologije v podeželskih, izoliranih ali prikrajšanih regijah ob upoštevanju dejstva, da obstaja še veliko krajec, kjer digitalne tehnologije sploh ni, ali kjer je dostop do digitalnih storitev nemogoč zaradi neobstoja infrastrukture.

Podpiram pospešitev priprave nacionalnih strategij v zvezi z digitalno dividendo, ki so jo sprožile države članice v ozadju, vključno z Romunijo, in ki bodo izvajale ukrepe, oblikovane za omogočanje hitrejšega in lažjega dostopa državljanov do interoperabilnih socialnih storitev, zlasti do tistih, ki omogočajo dostop do sistemov izobraževanja, strokovnega usposabljanja in zdravstva.

Vašo pozornost bi radi pritegnili skrbnosti, ki je potrebna za zagotovitev najboljše možne preglednosti, kar se tiče ponovne dodelitve sproščenih frekvenc ter naložb v infrastrukture naslednje generacije, da bi imele do njih dostop vse države članice Evropske unije.

  Arlene McCarthy (PSE). - Gospa predsednica, kot predsednica Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (IMCO) bi želela izrabiti to priložnost, da se zahvalim gospodu Harbourju in poročevalcem v senci za oblikovanje predloga o univerzalnih storitvah, za katerega upam, da ga bo Parlament razumel kot uravnoteženega in izvedljivega.

Pozornost tega Doma bi želela usmeriti na eno določbo – spremembo, ki sem jo izdelala in ki jo je odbor podprl – in sicer, da bi uvedba številke 116000 za pogrešane otroke postala zakonska obveznost v vseh državah članicah. Komisarka se bo spomnila, da je nedavno poročilo pokazalo, da je po nič manj kot 18 mesecih od uvedbe številke v letu 2007 številko za pogrešane otroke uvedlo samo sedem držav članic. Prostovoljni pristop očitno ne deluje. V Evropi je vsako leto približno 130000 pogrešanih otrok.

Ta statistika kaže, da lahko na tem področju Evropa pomaga, mora delovati, prepoznati in izslediti pogrešane otroke ter jih pripeljati nazaj. Zato pozivam Evropsko komisijo in države članice, da podprejo to določbo, pospešijo izvajanje številke za pogrešane otroke in močno spodbudijo prizadevanja Evrope za vseevropski sistem 'oranžni alarm' za pogrešane otroke.

  Pierre Pribetich (PSE). - (FR) Gospa govornica, želel bi izraziti pohvalo gospe Trautmann, gospe del Castilo, gospe Toia in gospodu Harbourju za dobro opravljeno delo.

Kako naj izkoristimo vse ugodnosti, ki jih prinaša digitalna dividenda? To je vprašanje. Zagotovo je res, da se digitalna radiodifuzija sprošča in da se bodo z njo sprostile frekvence. Namenoma uporabljam tako sedanji kot prihodnji čas glagola ‘sprostiti’, da bi poudarila dejstvo, da se ta sprememba ne bo zgodila v trenutku, samo če tlesknemo s prsti; gre za nekaj, kar številni akterji očitno pozabljajo, ko razpravljajo o tem. Poleg tega lahko količina naložb preplaši mnoge vlagatelje, še preden bodo ti sploh pomislili na nepričakovan dobiček v povračilih v višini 250 milijard EUR. Širjenje teh pritiskov je zato treba upoštevati pri naših politikah.

Ta kratek čas za nastop bi želela izkoristiti, da bi poudarila nepremagljivo potrebo po uvedbi evropske politike o frekvenci, v kateri bo Parlament vključen kot glavni igralec: kot tak se bo moral zavedati omejitev, ki jih vsiljuje fizika elektromagnetnih valov, upoštevati potrebo po upravljanju frekvenčnega spektra in pokazati ustrezno spoštovanje do vloge, ki jo bodo morali igrati organi za standardizacijo pri ustvarjanju optimalne uporabe tega redkega vira ob nenehnem upoštevanju splošnega interesa naših soevropejcev.

Poleg tega bi želela še spomniti gospo komisarko, da uvajanje optičnih omrežij, t.i. roll-out, če naj parafraziram Jeana Cocteauja, zagotovo potrebuje velike izlive ljubezni, pa tudi otipljive ljubezenska dejanja, ki se jim pridružujejo evropska finančna sredstva, ki so v proračun vključena za namen njihovega izvajanja, postavitve teh širokopasovnih omrežij in preprečevanje digitalne dividende v Evropi.

  Luc Chatel, predsedujoči Svetu. – (FR) Gospa predsednica, ob koncu te razprave bi se želel najprej zahvaliti vam, gospe in gospodje - ugotavljam, da tako kakovost vaših premislekov kot vaša zavezanost tej temi poudarjata pomen telekomunikacij v trenutnih evropskih razpravah. V današnji Evropi iščemo gospodarsko strateška vprašanja, ki so pomembna za naše sodržavljane. Telekomunikacije očitno ilustrirajo glavni strateški izziv – njihov možen vpliv na evropsko rast ste že omenili – vendar obenem zadevajo tudi vprašanja, ki vplivajo na vsakodnevno življenje naših državljanov; to je točno tisto vprašanje, ki ga Evropa potrebuje. Konec koncev so telekomunikacije tiste, ki Evropi do neke mere dajejo človeško podobo.

Želel bi pozdraviti zelo široko soglasje, ki sem ga opazil v razpravi med Parlamentom in Svetom, zlasti na področju boljšega upravljanja spektra, krepitve varstva potrošnikov in omejitve uporabe funkcionalne delitve, da se ta ne bi razširila, kar je bilo omenjeno večkrat. Vendar pa opažam, da bodo naše institucije morale nadaljevati z delom na številnih vprašanjih, da bi dosegle kompromis. S tem seveda mislim na uvedbo pravice Komisije do veta na protiukrepe in tudi do pravne oblike ter financiranja alternative Evropskemu regulativnemu organu, saj se o njegovi vlogi in pristojnosti očitno strinjata tako Parlament kot Svet.

Na kratko bi se želel vrniti k trem točkam: prva zadeva prav vprašanje, kako naj se financira novi organ, ki ga je omenilo nekaj govorcev. Kot veste, gospe in gospodje, države članice še niso izrazile jasnega stališča v zvezi s tem vprašanjem in ni treba reči, da bo metoda financiranja v prvi vrsti odvisna od pravne oblike in pristojnosti tega organa. Kot sem omenil že prej, ima večina držav članic še nekatere pridržke v zvezi z zamislijo o ustanovitvi dodatnega organa. Svet bo zato moral poiskati ravnovesje med različnimi možnostmi, ki so bile omenjene danes popoldne.

V zvezi z omrežji naslednje generacije, drugim vprašanjem, ki je bilo odprto, menim, kot je čisto pravilno poudarila tudi gospa Trautmann, da je za namen pospeševanja novih omrežij – omrežij naslednje generacije – treba najprej poskrbeti za nadaljnje spodbujanje konkurence, zlasti konkurence na področju infrastrukture, ki daje spodbudo vlagateljem in spodbuja delitev tveganja med različnimi operaterji. Kot veste, v tem trenutku potekajo razprave v Svetu. Kljub temu pa je nujno potrebno obravnavati ta vprašanja, ki zahtevajo nova dejanja in več kratkoročnih ukrepov. Veste, da je Komisija objavila osnutek priporočila o tem vprašanju; mogoče bo gospa komisarka tako prijazna in bo o tem povedala kaj več.

Tretje vprašanje, ki sem ga želel obravnavati in ki so ga prav tako omenili nekateri govorci, je seveda vprašanje varstva osebnih podatkov in, bolj splošno, vprašanje, povezano z vsebino in ne toliko s kanalom, ki se uporablja za prenos te vsebine. O tej temi je nekaj besed rekel že Éric Besson; verjamem, da cilj francoskega predsedstva ni postavljati eno vprašanje proti drugemu ali vsiljevati poseben model, vendar se pozdravil pripombe, ki so jih danes popoldne dali številni govorci, ki so dejali, da ker očitno gradimo to gospodarstvo prihodnosti, ta prihodnji vir rasti za dobro evropskega gospodarstva, potem moramo tudi omogočiti kulturi in našim akterjem na področju kulture, da povečajo svojo prisotnost v globalni areni. Zaradi tega po mojem mnenju teh dveh vprašanj ne moremo ločiti, čeprav vem, da med drugimi zainteresiranimi stranmi potekajo pomembne razprave o tej temi. Ne smemo pozabiti, da mora biti vsako prizadevanje za posodobitev te infrastrukture usmerjeno tudi v pospeševanje razširjanja naše vsebine in zaščito avtorske pravice, da bi se v Evropski uniji ohranil ustvarjalni proces.

Gospa predsednica, gospa komisarka, gospe in gospodje, to bi bile moje zadnje pripombe, ki sem jih želel še izraziti ob zaključku te razprave.

  Viviane Reding, članica Komisije. – (FR) Gospa predsednica, kaj želimo doseči? Vsem državljanom, kjer koli živijo in kamor koli potujejo, želimo zagotoviti hiter dostop do večkratnih, varnih in ugodnih storitev. Želimo si, da bi vsi državljani imeli dostop do bogate vsebine, ki je odraz naše evropske kulturne raznolikosti.

Želimo si, da bi strateško pomembna podjetja prispevala h gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest z razvijanjem nove infrastrukture in širokega niza vsebine. Želimo si ustanoviti osvobojen enotni trg, ki bo celinski Evropi dal vodilno vlogo v smislu povezljivosti, komunikacij in novih tehnologij, vendar tudi upamo, da bo Evropa igrala vodilno vlogo tudi na področju varstva pravic potrošnikov in zasebnosti državljanov. To želimo doseči vsi skupaj in po mojem mnenju so številna in različna mnenja, ki jih je izrazil ta Parlament, usmerjena prav v to in pozivajo k sprejemu uravnoteženih odločitev, da bi se tako omogočilo doseganje soglasja.

Seveda, nič od tega ne bi bilo mogoče brez dela poročevalk in poročevalca. Zato bi jim želela izraziti spoštovanje, saj so pogosto uspeli iz kroga narediti kvadrat. To je izjemen dosežek naših poročevalk in poročevalca, vendar tudi odborov Parlamenta in koordinatorjev.

V prihodnjih tednih si moramo vsi – bodisi Komisija, Svet ali Parlament – prizadevati, da temu projektu vdihnemo življenje, saj gre za projekt, ki lahko pomakne našo celino naprej in ustvari soglasje med Svetom in Evropskim parlamentom. V svojem imenu in v imenu mojih kolegic in kolegov v Komisiji lahko reče, da bomo igrali vlogo poštenih mešetarjev, da bi to omogočili.

  Catherine Trautmann, poročevalka. – (FR) Gospa predsednica, na koncu te razprave bi se želela zahvaliti Svetu in gospe komisarki, ker sta tako pozorno poslušala vse, kar smo imeli za povedati; to jima je omogočilo, da sta videla, da v našem Parlamentu pri telekomunikacijskem paketu obstaja dokaj veliko soglasje, velika sloga.

V našem vsakdanjem življenju ni nič bolj običajnega, kot so mobilni telefoni, televizijski sprejemnik ali zmožnost komuniciranja. Enotni akt je mobilnost ljudi in blaga opredelil kot temeljno pravico, temeljno svoboščino. Kot je prej dejal gospod Paasilinna, so komunikacije prav tako temeljna pravica in način, kako Evropi vliti dušo, ohraniti njen obstoj in povezati njene državljane. Zato moramo imeti pred sabo potrebno ambicijo, da iz tega telekomunikacijskega paketa naredimo zgodbo o uspehu.

Svet zato pozivam, da ne nadaljuje s kompromisom ali pripravljenostjo za kompromis, ki bi lahko porušil ravnovesje med različnimi točkami, o katerih smo uspeli doseči sporazum. Skupaj in s pomočjo moji kolegov Malcolma Harbourja, Pilar del Castillo, Alexandra Alvara in drugih – nemogoče bi bilo, da bi jih omenil vse – čutimo, da smo že dosegli veliko na podlagi zdravega razuma in skupne odločenosti.

V odgovor na pripombe, ki jih je prej name usmeril gospod Toubon, bi želel reči tudi, da mi ni mogoče očitati, da ne želim upoštevati potrebe po podpori ustvarjalnega procesa v Evropi. Verjamem, da ta predstavlja gonilno silo za inovacije, tako v smislu raznolikosti kot intelektualne vrednote, ki jo ta proces ustvarja, kar je v današnjem času in dobi absolutno ključnega pomena.

Vendar pa moramo upoštevati tudi svobodo, ki jo morajo naša besedila zagotoviti – sprejeli smo namreč izredno pomembna besedila o varstvu osebnih podatkov in smo edini na svetu, ki smo danes to storili. Ta dva vidika moramo uskladiti. Med njima ni nikakršnih nasprotij: cilj je enak, in sicer varovati tako ustvarjalno svobodo kot svobodo vsakega posameznika. V tem duhu si bomo še naprej prizadevali za izboljšanje naših predlogov.

  Pilar del Castillo Vera, poročevalka. − (ES) Gospa predsednica, v svojem zadnjem govoru bi se želela zahvaliti Svetu za njegov razumevajoč pristop, ki je bil danes spet očiten. Želela bi se zahvaliti tudi Komisiji, zlasti pa gospe komisarki, za razumevanje, ki ga je ves čas kazala v svojem, če lahko to tako imenujem, ognjevzdržnem zagovarjanju bolj konkurenčnega trga elektronskih komunikacij ter varstva potrošnikov. Predvsem pa bi se zahvalila tudi mojim kolegicam in kolegom, ki so danes in tolikokrat v preteklosti, pokazali, v kolikšni meri se zavedajo pomembnosti tega sektorja za evropsko gospodarsko rast in s tem za zaposlovanje in blaginjo vseh evropskih državljanov.

Želela bi samo prositi Svet, da v tem zadnjem delu in do konca mandata tega Parlamenta, nameni temu telekomunikacijskemu paketu vsaj toliko prednosti, kot jo je dal energetiki – vem, da je energetika zelo pomembna, vendar ta paket ni nič manj pomemben – da bi se lahko premaknili naprej od točke ravnovesja, ki smo jo dosegli in o kateri je pravkar govorila moja kolegica gospa Trautmann.

Parlament ponuja številne predloge, ki so po mojem mnenju na splošno dobro uravnovešeni in bodo prinesli zadovoljive rezultate pri pogajanjih s Svetom in Komisijo. Najlepša hvala. Na tem področju od predsedstva pričakujemo veliko.

  Patrizia Toia, poročevalka. − (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, tudi jaz bi se želela zahvaliti vsem poročevalkam in poročevalcem v senci in bi samo želela poudariti dve točki. Nekdo je v tem Domu rekel, da smo sprejeli pozitiven pristop, in mislim, da gre za potezo, ki je značilna za vse naše delo, tako v sporazumih, ki smo jih dosegli, kakor tudi v tistih, ki jih še bomo.

Pozitiven pristop pomeni, da smo si realno ogledali interese, ki so ogroženi, vrednost industrij, delo, ki so ga v tem sektorju opravili delavci in s tem pomen tega dela na evropsko gospodarstvo v celoti, pa tudi vlogo državljanov, potrošnikov, pričenši pri najbolj prikrajšanih, ki bodo imeli največ koristi od digitalnega prehoda, če bodo deležni pomoči pri tem prehodu: vem, da nekatere države, vključno s Francijo, izvajajo informacijske in podporne kampanje v tej zvezi, ampak če se to ne bo nadaljevalo, bi lahko ti državljani prav res imeli težave.

Zato smo tej zadevi pristopili z vidika potrošnika ali uporabnika; premislili smo o možnostih za nove storitve, tudi telekomunikacijske, ki se bolje prilegajo novim zahtevam, potrebi po boljši informiranosti, ki so bolj vključene v velik scenarij informacijskega omrežja. Mislim, da se s tem, ko Evropa sprejema takšen pristop, in prav tako trg, ko gre za potrošnika, Evropa bolj približuje svojim državljanom; in mislim, da je pobuda glede stroškov za gostovanje Evropi dala pozitivno podobo v očeh številnih državljanov in mladih ljudi, ki mogoče niso popolnoma razumeli vloge, ki jo ta pobuda lahko igra v posebnih odločitvah, ki vplivajo na njihovo življenje, njihov finančni položaj in dejansko na njihov osebni proračun.

Druga točka zadeva uravnovešen pristop. Mislim, da je to pristop, ki uravnoveša številne ogrožene interese, celo tiste, ki so si nasprotujoči in ki jih je navedla gospa Trautmann, ter celo številne sektorje: in tukaj mislim na digitalno dividendo. Da lahko rečemo, da obstaja prostor za različne operaterje s področja telekomunikacij v avdiovizualnem sektorju, in sicer v okviru, znotraj katerega je potekalo srečanje predstavnikov Odbora za kulturo in Odbora ITRE, po mojem mnenju pomeni, da smo si prizadevali za sprejetje uravnovešenega pristopa in upam, da smo pri tem uspeli.

Na koncu si želim videti še trden evropski pristop. zame osebno bi bilo povsem nerazumljivo, če bi pravi subsidiarni organi, neodtujljive sile držav članic, preprečile izrabo dodano vrednost, ki jo mora Evropa v celoti izrabiti. Zato bi rada pozvala Komisijo in Svet, da z vso močjo izkoristijo to sposobnost usklajevanja, harmoniziranja in, po mojem mnenju, delovanja kot evropski politični vodja.

  Malcolm Harbour, poročevalec. − Gospa predsednica, znašel sem se v neznačilnem položaju, v katerem imam zadnjo besedo na tej obsežni razpravi, zato bomo mogoče za konec dal nekaj široko zasnovanih pripomb.

Vendar bi se najprej, kar zadeva moje poročilo, želel zahvaliti številnim kolegicam in kolegom, ki so prispevali in okrepili odločenost našega odbora, da oblikujemo izboljšave in z njimi nadaljujemo. Mojim kolegicam in kolegom bi rad zagotovil, da bomo v naslednjih nekaj tednih delali na oblikovanju teh novih izboljšav, zlasti na področjih, ki zadevajo varstvo podatkov, o čemer smo imeli zelo uspešno sejo danes zjutraj: mislim, da lahko tam dosežemo sporazum. V zvezi z vprašanjem obveščanja o zlorabi podatkov mogoče niti ni tako presenetljivo, da je pred nami še nekaj dela, saj je bilo to vprašanje, ki smo se ga lotili, popolnoma novo. Odkrito vabim Komisijo, ki se je v to že vključila, da nam pomaga pri dokončanju osnutka, saj tega konec koncev bi bilo v njenem izvirnem predlogu.

Drugo, kar bi želel poudariti, je namenjeno gospe Harms kot edini predstavnici Stranke zelenih tukaj. Naravnost osupnilo me je, ko sem od njenega kolega Davida Hammersteina Mintza – s katerim se zelo dobro razumeva – slišal, da je po njegovem mnenju poročilo nevarno za nevtralnost omrežja. Porabili smo veliko časa, da smo izdelali nov predlog, ki dejansko dovoljuje regulatorjem, da posežejo, če ugotovijo, da je bila nevtralnost omrežja kršena. In vendar gospod Hammerstein Mintz pride v ta Parlament, ne da bi pred tem govoril z menoj in ne da bi ponudil kakršne koli druge možnosti, ter reče, da je moje poročilo nevarno. Vse, kar bi želel reči gospa Harms, je to, da če bo Skupina zelenih nadaljevala s takšnim širjenjem panike in demoniziranjem našega poročila, bo to nevarno za potrošnike, saj bo ogrozilo tudi vse drugo. Z vsem srcem jih vabim, da pridejo na okroglo mizo in povejo, zakaj je naše poročilo nevarno. Bomo videli, če bomo lahko pomirili njihove skrbi. Mnogi izmed vas boste mogoče vsak dan prejemali tudi elektronsko pošto. Tudi sam sem dobil eno, v kateri je pisalo, da poročilo povzroča nevarnost nevtralnosti omrežja. Vse, kar vam lahko rečem, je to, da je naš namen ravno nasproten.

Na koncu naj povem, da je pred nami velika odgovornost, da francoskemu predsedstvu pomagamo doseči sporazum. To bi rad posebej poudaril. Zunaj, v resničnem svetu, je veliko negotovosti, in sicer med ljudmi, ki razmišljajo o velikih naložbah – v omrežja naslednje generacije – in ki si želijo, da se o tem paketu čimprej dogovorimo. Pri tem lahko pomagamo tako, da delamo skupaj, kar nam je do sedaj uspelo. Gre za zares veliko odgovornost. Sam jamčim – in vem, da se mi bodo pri tem pridružili tudi moje kolegice in kolegi – da bomo vložili prav vse moči v sodelovanje s francoskim predsedstvom. Posebno spoštovanje bi želel izraziti gospodu Chatelu in gospodu Bessonu, za njuno globoko prizadevanje v tem celotnem procesu in njunem dejanskem poznavanju teh vprašanj. Prepričan sem, da lahko ta paket skupaj sprejmejo v najhitrejšem mogočem času.

  Predsednica. − Razprava se je zaključila.

Glasovanje bo potekalo na naslednjem delnem zasedanju.

Pisne izjave (člen 142)

  Ivo Belet (PPE-DE), v pisni obliki. – (NL) nov telekomunikacijski zakon, o katerem razpravljamo danes, ima daljnosežne posledice za vse nas, ki smo uporabniki interneta in telekomunikacijskih posledic.

Našo zasebnost na internetu je treba bolj zaščiti. Osebnih podatkov, shranjenih na računalniku ali poslanih prek interneta (vključno z vašim profilom brskanja!) se ne sme uporabljati (zlorabljati), razen če za to niste dali vnaprejšnjega soglasja.

Sodelovanje med industrijo vsebin (v glavnem glasbenih in filmskih) ter telekomunikacijskimi operaterji se spodbuja, da bi se rešil problem piratstva (nezakonitih prenosov). Pomembno je, da so potrošniki dobro informirani o tem, kaj se sme početi na internetu in česa se ne sme, vendar pa dostop do interneta ne sme biti v nobenih okoliščinah zavrnjen.

Ljudem bo lažje, če bodo pri zamenjavi operaterja s seboj odnesli svoje številke. Prenos številke ne sme trajati več kot en dan na podlagi ukrepov za preprečevanje zlorab.

Upati je treba, da bomo v zvezi s tem hitro dosegli sporazum in da bodo naročnikom te spremembe čimprej prinesle korist.

  Bairbre de Brún (GUE/NGL), v pisni obliki. – (GA) V današnjem izredno povezanem in globaliziranem svetu, bi moralo biti varstvo zasebnosti in podatkov prednostna naloga vseh nas. Zasebnost ne sme biti ogrožena, kot se je to zgodilo v primeru poročila gospoda Harbourja. Ne nacionalni ne evropski organ ne bi smela vsiljivo nadzorovati načina, kako ljudje uporabljajo internet.

Evropski parlament mora ukrepati, da bi odpravil nekatere izmed teh bolj nazadujočih elementov direktive. Trenutni položaj kaže, da bi se lahko povezava, ki jo podjetja in državni organi imajo z osebno uporabo interneta, prek direktive še povečala. Zaščita intelektualne lastnine se ne more uporabljati kot izgovor, ki bi neodgovornim organom omogočal dostop do osebnih in zasebnih podatkov.

  András Gyürk (PPE-DE), v pisni obliki. – (HU) Potrditev zakonodajnega paketa o agendi je pomemben korak naprej pri omogočanju širjenja širokopasovnih komunikacijskih tehnologij. Ključnega pomena zanje je, da se širijo, da bi Evropa v skladu z našimi nameni zares postala ena izmed najbolj konkurenčnih regij. Zdaj moramo samo povečati naša prizadevanja za učinkovito ureditev telekomunikacij, saj lahko razvoj tega sektorja da velik prispevek k večjemu zaposlovanju.

Odprtje telekomunikacijskega trga se pospešuje od druge polovice 90. let in očitno izboljšuje raven storitev. Vendar pa menimo, da je še veliko dela ostalo na področjih krepitve konkurence in s tem razčlenjevanja cen za potrošnike. Poleg vsega tega pa pojav novih tehnologij aktualizira pregled veljavne zakonodaje.

Menimo, da je zelo dober dosežek to, da viden steber nove okvirne ureditve predstavlja pregled dosedanjih praks razporejanja frekvenc. Po našem mnenju mora pri tem prevladati načelo tehnološke nevtralnosti, kar je v interesu naraščajoče konkurenčnosti. Pomemben rezultat je tudi to, da bomo v prihodnosti dobili tudi nov okvir za sodelovanje nacionalnih regulativnih organov.

Pozdraviti bi morali dejstvo, da ima nova ureditev tudi zakonodajni učinek na varstvo potrošnikov, ki nikakor ni zanemarljiv. Ta ustvarja preglednejše pogoje za določanje cen in spodbuja prosto menjavo operaterjev. Menimo, da pomembnost sprejete zakonodajne ureditve leži v dejstvu, da bo ta povečala tržno konkurenco, ne da bi se pri tem spregledala ustrezna raven varstva potrošnikov.