Predsednik. − Naslednja točka dnevnega reda je čas za vprašanja (B6-0457/2008).

Na Komisijo so bila naslovljena naslednja vprašanja.

Prvi del

–

Vprašanje št. 35 predložil Stavros Arnaoutakis (H-0546/08)

Zadeva: Krize v sektorju živil v EU in varstvo evropskih potrošnikov

Ali je Komisija po stalnih krizah v sektorju živil v Evropi sprejela odločitev v zvezi s posebnimi ukrepi za zagotovitev učinkovitega varstva potrošnikov?

  Androula Vasiliou , komisarka. − (EL) Gospod predsednik, najprej se zahvaljujem gospodu Arnaoutakisu za njegovo vprašanje o vedno aktualnem vprašanju glede varnosti hrane.

Komisija lahko na več načinov zagotovi, da bodo potrošniki in evropski državljani zavarovani pred možno krizo v sektorju živil. Prvič, Komisija zagotavlja, da so pristojni organi v vseh 27 državah članicah pravočasno ter istočasno opozorjeni prek sistema hitrega obveščanja za živila in krmo (RASFF).

Drugič, urad Komisije za hrano in veterinarstvo izvaja sistematični inšpekcijski nadzor v državah članicah ter v tretjih državah.

Tretjič, Komisija pozorno preuči vse informacije, ki jih prejme od Evropske agencije za varnost hrane, mednarodnih medijev ali drugih virov.

Kjer je potrebno ter zlasti takrat, kadar bi hrana in krma lahko resno ogrozili javno zdravje ter se to tveganje na ravni držav članic ne more obravnavati učinkovito, sprejme potrebne ukrepe na ravni EU.

Na primer takrat, ko je ukrajinsko sončnično olje bilo onesnaženo z mineralnim oljem, je RASFF 23. aprila 2008 prejel obvestilo od pristojnih francoskih organov, ki so ga prejele vse države članice. Komisija je prek RASFF o tem incidentu nemudoma obvestila druge države članice in 10. junija 2008 izdala sklep 2008/433/ES, ki nalaga posebne pogoje, ki zaradi tveganja onesnaženosti z mineralnim oljem urejajo uvoz sončničnega olja, pridelanega v ali dostavljenega iz Ukrajine. Prav tako so bile sprožene preiskave za prostorsko opredelitev vira onesnaženja.

Ob tem sistem sledljivosti, ki je zagotovljen v uredbi (ES) št. 178/2002, ki je bolje poznana kot uredba o določitvi splošnih načel in zahtev živilske zakonodaje, omogoča izvajanje ciljnih, natančnejših umikov proizvodov ali odpoklicev, oskrbo potrošnikov in nosilcev živilske dejavnosti z zadostnimi informacijami ter oceno tveganja in izogibanje nepotrebnim motnjam v trgovini.

Komisija prav tako sistematično preverja zmožnost pristojnih inšpekcijskih organov držav članic, da zagotovijo skladnost z živilsko zakonodajo tako v EU kot izven nje.

Urad Komisije za hrano in veterinarstvo je na primer v Maleziji odkril bistvene težave glede skladnosti z zahtevami za izvoz ribiških proizvodov. V EU se je Komisija nemudoma odzvala in prepovedala uvoz rib iz Malezije. To je le eden od mnogih primerov tega, kako Komisija uspešno varuje potrošnika in preprečuje krizo v sektorju živil.

Zato je prepričana, da njena veljavna zakonodaja zagotavlja potrebne mehanizme za učinkovito upravljanje kriz v sektorju živil in učinkovito varovanje potrošnikov.

Vendar hkrati skrbimo za to, da zagotovimo stalno izboljševanje komunikacije in sodelovanja z državami članicami. Na primer, zagotavljamo nove smernice o uporabi RASFF, ki jih bo Komisija kmalu sprejela.

  Stavros Arnaoutakis, avtor. − (EL) Gospa komisarka, hvala za vaše poročilo. Naj povem, da se evropski potrošniki soočajo z izgubo zaupanja. Njihovo zaupanje je bilo omajano.

Zato nam Komisija mora sporočiti, katere ukrepe za obveščanje potrošnikov je treba sprejeti. Morda zelo upravičeno delate vse, kar ste povedali, da boste naredili, in si zato zaslužite čestitke. Vendar smo na primer v Grčiji imeli ukrajinsko sončnično olje, del katerega je uporabilo več kot pol grškega prebivalstva. Kako je potrošnik lahko zavarovan in kakšne ukrepe nameravate sprejeti?

  Androula Vasiliou , komisarka. − (EL) Poudarjam, da vedno večje razburjenje, ki ga to vprašanje povzroča, ter opozorila sistema RASFF dokazujejo, da sistem dejansko deluje.

V primeru grškega in ukrajinskega sončničnega olja je bilo 23. aprila 2008 izdano splošno opozorilo v zvezi z onesnaženim sončničnim oljem na trgu EU. Švicarski organi so 5. maja 2008 izdali posebno opozorilo našemu centu v zvezi s tem, da je to sončnično olje že na poti med drugim v Grčijo, Italijo in Turčijo, pri čemer so grški organi že opravili potrebne raziskave, nam začeli posredovati informacije in umaknili izdelke.

Vendar poudarjam, da ne smemo zamešati ukrepov, za katere je pristojna Evropska komisija, z obveznostmi držav članic, saj so to notranje zadeve.

Dejansko me boste vprašali, ali se izvajajo kakršni koli pregledi. Seveda se. Urad za prehrano in veterinarstvo redno obiskuje različne države članice, preverja, ali njihove službe delujejo, ugotavlja kakršne koli pomanjkljivosti in nanje opozarja države članice. Dejansko se to dogaja v Grčiji in v drugih državah.

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Gospa komisarka, EU je opravila odlično delo v svojem sistemu od kmetije do vilice, zato bi morali potrošniki vanj zaupati, vendar me poleg tega zanima tudi zaščita proizvajalcev EU. Ne verjamem, da smo enako natančni glede uvoženih živilskih izdelkih kot smo na notranjem trgu. Na zunanjem trgu namreč dovoljujemo nekatere snovi, ki jih znotraj Evropske unije prepovedujemo, pri čemer bomo s tem z novo zakonodajo o fitofarmacevtskih sredstvih v proizvodnji žit še nadaljevali. Gospa komisarka, ali vas lahko prosim, da obravnavate to posebno skrb, saj morda v Evropi uživamo hrano, ki je ni mogoče proizvesti v Evropski uniji.

  Danutė Budreikaitė (ALDE). – (LT) Zanima me, kaj je kriza s hrano? Ali lahko navzočnost nezdravih živilskih izdelkov na trgu EU pomeni krizo s hrano? Ali lahko v temu primeru govorimo o krizi igrač, saj se prodaja tudi igrače, ki niso v skladu z varnostnimi zahtevami, prav tako kot veliko drugih nevarnih izdelkov. Kako lahko opredelimo krizo s hrano? Ali jo lahko opredelimo kot neomejeno povečevanje cen hrane, ki vpliva na vse potrošnike?

  Androula Vassiliou , komisarka. − Naj začnem z drugim vprašanjem, pri čemer poudarjam, da ne moremo reči, da je nastopila kriza s hrano, kadar na trgu najdemo pokvarjen izdelek. Kriza s hrano bi lahko nastopila, če bi dovolili, da ta izdelek prosto kroži v Evropski uniji. Potem bi lahko govorili o krizi, saj bi lahko ogrozili zdravje naših državljanov.

Vendar se s sistemom, ki je v veljavi in ga uporabljamo previdno in natančno, poskušamo izogniti tem krizam. Uspelo nam je, da smo se večkrat (tudi v zadnjem času) izognili krizam s hrano.

V zvezi z nadzorom izdelkov in živil, pridelanih zunaj Evropske unije, moram reči, da zahtevamo, da naši trgovinski partnerji za izdelke, ki jih pridelujejo na svojem notranjem trgu, uporabljajo popolnoma enak nadzor, kot ga uporabljamo mi.

Zato sem na primer omenila Malezijo, kamor smo poslali naš urad za prehrano in veterinarstvo, v katerem so ugotovili, da sistem dejansko ni pravilno deloval, zato smo uvoz rib iz Malezije prepovedali. Enako je bilo v primeru mesa iz Brazilije in večkrat iz Bangladeša.

Zato smo zahtevali, da morajo naši partnerji, če želijo izvažati v Evropsko unijo, spoštovati pravila higiene, ki so v veljavi v EU.

  Predsednik. −

Vprašanje št. 36 predložila Bilyana Ilieva Raeva (H-0548/08)

Zadeva: Cestna varnost

Število mrtvih in ranjenih v prometnih nesrečah je pomembno humanitarno, zdravstveno, ekološko, finančno, socialno in demografsko vprašanje. Poleg tega imajo stroški te tragedije številne negativne posledice na kakovost življenja, trajnostni razvoj in globalno segrevanje.

V zvezi s tem je treba razviti politike, ki bi spodbujale države članice, da njihovo število žrtev prometnih nesreč ne preseže povprečnega števila v EU.

Kako bo Komisija začela bolj odločilne ukrepe, kot je zakonodaja Skupnosti, širitev obstoječih skupnih standardov, zlasti z uvedbo skupnega kazalca EU za prag prometnih nesreč, ki bi ga morale države članice strogo spoštovati?

Kakšne so možnosti Komisije, da preuči možnost razvijanja skupnega pristopa do nadzora, kontrole in sankcij na ozemlju EU? Ali lahko verjamemo, da bo prihodnja skupna politika varnosti v cestnem prometu Evropske unije vodila tudi k skupni politiki za nadzor cest, zaradi česar se bo izboljšala kakovost nadzora in spremljanja varnosti v cestnem prometu.

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. − (FR) Gospod predsednik, ker je gospod Tajani zaradi zasedanja Sveta ministrov zadržan, bom z veseljem odgovoril gospe Raeva, zlasti zato, ker sem področje, ki ga vprašanje zadeva, osebno obravnaval in mi je zelo pri srcu.

Leta 2001 si je Evropska unija določila cilj, da prepolovi število žrtev nesreč v prometnih nesrečah do leta 2010. Ta cilj sta priznala Evropski parlament in Svet. Leta 2003 so ta cilj obravnavali v evropskem akcijskem programu za varnost v cestnem prometu, v katerem je bilo določenih 60 ukrepov, namenjenih spodbujanju udeležencev v cestnem prometu k razumnemu obnašanju, uporabi tehničnega napredka za izboljšanje varnosti vozil, izboljšanju cestne infrastrukture, varnosti prevoza v komercialne namene, obravnavanja žrtev in razvijanju analize o podatkih o nesrečah. Za spremljanje sprememb stanja varnosti v cestnem prometu je Komisija vzpostavila številne kazalnike uspešnosti, in sicer število žrtev na milijon prebivalcev; stopnja uporabe varnostnega pasu in čelade; število in delež ljudi, ki so bili pod vplivom alkohola vključeni v prometnih nesrečah; število in delež ljudi, ki so prekoračili dovoljeno hitrost vožnje.

Na področju zakonodaje Skupnosti moram omeniti novo direktivo v zvezi z vozniškimi dovoljenji, ki sta jo 20. decembra 2006 sprejela Evropski parlament in Svet. Ta direktiva naj bi izboljšala varnost v cestnem prometu za mlade udeležence v cestnem prometu in svobodo gibanja državljanov v Evropski uniji. Prav tako imamo direktivo o varnosti cestne infrastrukture, ki je bila sprejeta po sporazumu na prvi obravnavi junija 2008. Nato imamo predlog direktive v zvezi z nadzorovanjem prometnih prekrškov, ki ga je leta 2008 predložila Komisija in je predmet pogajanj v Evropskem parlamentu in Svetu.

Komisija prav tako poskuša čim bolj spodbuditi menjavo najboljših praks varnosti v cestnem prometu med državami članicami. V okviru zbiranja predlogov sodeluje pri financiranju kampanj varnosti v cestnem prometu in inovativnih projektov na tem področju, ki vključujejo številne države članice.

Komisija finančno pomoč namenja tudi raziskovalnim načrtom za projekte, ki bodo verjetno izboljšali znanje na določenih področjih in spodbudili prihodnje zakonodajne predloge na zanesljivih znanstvenih podlagah. Projekt DRUID (Vožnja pod vplivom drog, alkohola in zdravil) je en takšen primer, medtem ko boj proti vožnji pod vplivom psihoaktivnih sredstev postaja prednostna naloga v novih državah članicah. Končno, gospa Raeva, se pripravlja nov evropski akcijski program za obdobje 2010–2020. Ta akcijski program bo tema javnega posvetovanja na začetku leta 2009, pri čemer bo Komisija nato izvedla postopek sprejemanja.

To informacijo vam je hotel posredovati gospod Tajani v odgovor na vaše vprašanje.

  Bilyana Ilieva Raeva , avtorica. − (BG) Gospa komisarka, z veseljem vam čestitam za vaša dosedanja prizadevanja v okviru vaše nedavne izvolitve za komisarko, pristojno za promet v Evropski uniji. Zahvaljujem se vam torej za predstavitev povzetka z upoštevanjem skupne evropske politike v zvezi z varnostjo v cestnem prometu.

Natančno v tej smeri me zanima naslednje: „Kako se ob obstoju indikatorjev in ob natančnem obstoju resne pobude s strani Evropske komisije v zvezi z varnostjo v cestnem prometu v Evropi zagotavlja nadzor izvajanja teh indikatorjev in na kakšen način se zagotavlja, da se bodo smrtni primeri v Evropi zmanjšali za vsaj 50 %?“ Saj je za državo, kot je Bolgarija, ta indikator previsok. V Evropi zagotovo potrebujemo sankcije v primeru kršitve teh zahtev.

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. – (FR) Gospod predsednik, gospa poslanka, nadzor, kontrola in kazni za prekrške so očitno v pristojnosti držav članic.

Vendar bi vas rad opomnil, da je 21. oktobra 2003 Komisija sprejela priporočila o izvajanju na področju varnosti v cestnem prometu, ki določajo najboljše prakse za nadzorovanje prometnih prekrškov, pri čemer bi zlasti rad omenil, da imamo priložnost, da znotraj evropskega dneva varnosti v cestnem prometu ocenimo vsako državo članico. Ta ocena poudarja rekord nekaterih držav članic in pomanjkljivosti drugih. Verjamem, da je evropski dan varnosti v cestnem prometu odličen način, da pojasnimo zmogljivosti različnih držav članic.

Res je in prav imate, da nismo dosegli zmogljivosti, ki smo si jih želeli. Zaskrbljeni smo glede cilja, da do leta 2010 razpolovimo število žrtev. Mogoče lahko v naslednjem večletnem programu, ki bo vključeval 10-letno obdobje, dodatno povečamo omejitve za države članice.

Prav tako bi, gospod predsednik, rad izkoristil priložnost in vas opomnil, kako pomembno je za nas glasovanje o direktivi, ki nam bo omogočilo, da kaznujemo prekrške, ki so jih motoristi storili v drugih državah članicah in ne le v svoji. Nekaznovanje voznikov, ki ne upoštevajo pravil v državah članicah razen njihove, je zdaj preobsežno, pri čemer menim, da je to dober način, da evropske državljane prepričamo, da se na cesti boljše obnašajo.

Zahvaljujem se za to vprašanje. Vem, da je moj naslednik, gospod Tajani, prav tako zelo zavezan temu vprašanju v zvezi z varnostjo v cestnem prometu, pri čemer vam lahko povem, da bodo vsi vaši predlogi in ukrepi pripomogli k temu, da bomo končali to grozno nadlogo.

  Predsednik. − Vprašanje št. 37 se šteje za brezpredmetno zaradi odsotnosti vlagatelja vprašanja.

Drugi del

Vprašanje št. 38 predložil Emmanouil Angelakas (H-0525/08)

Zadeva: Informacije in izobraževanje za mlade potrošnike

Dejstvo je, da so mladi in mladoletni potrošniki pomembni del trga blaga in storitev. Mlade potrošnike zasipajo s pogosto zavajajočimi promocijskimi kampanjami, ki promovirajo šolske potrebščine, igre, oblačila, hrano, pijačo, avdiovizualne pripomočke, itd.

Ali namerava Komisija poleg Evropskega rokovnika, ki že deluje, oblikovati vseevropsko kampanjo za obveščanje in izobraževanje mladih ljudi v potrošniških letih v zvezi z vprašanji, ki jih zadevajo in kakšne metode in sredstva bo uporabila za organizacijo takšne pobude? Kakšne metode bo Komisija uporabljala zlasti v zvezi s stanjem za potrošnike za obdelavo podatkov, ki jih je pridobila v zvezi z mladimi ljudmi v potrošniških letih in kako jih bodo pomembne informacije dosegle?

  Meglena Kuneva, komisarka. − Gospod predsednik, Komisija pozdravlja skrbi, ki jih je izrazil gospod poslanec, pri čemer opozarjam na dejstvo, da obstoječi zakoni Skupnosti v zvezi s pravicami potrošnikov že nudijo znatno zaščito mladih ljudi. Cilj direktive o nepoštenih poslovnih praksah podjetij je na primer varstvo potrošnikov, vključno z mladimi ljudmi, pred praksami, ki škodijo njihovim gospodarskim interesom, kot so zavajajoče oglaševanje ali nasilne prakse. Ko se ocenjuje nepravične poslovne prakse je treba zlasti upoštevati ranljive potrošnike, med drugimi mlajše državljane. Direktiva prav tako vključuje črni seznam poslovnih prakse, ki so v EU prepovedane v vseh okoliščinah. V Evropski uniji je v oglaševanju na primer prepovedano neposredno spodbujanje otrok k kupovanju izdelkov.

Komisija bo septembra 2008 začela s komunikacijsko spletno kampanjo v zvezi z direktivo o nepoštenih poslovnih praksah podjetij. To je precej nova direktiva, katere cilj bodo prav tako mladi ljudje. Kampanja bo uporabila posebno spletno stran, vključno z animacijami, ilustracijami in kvizi, da bi na zanimivejši in bolj interaktiven način pojasnila pravila direktive o nepoštenih poslovnih praksah podjetij. Da bi privabili pozornost potrošnika bodo na številnih ključnih potrošniških spletnih straneh objavljeni napisi in lažni oglasi. Na voljo bodo portali za posebne kategorije potrošnikov, kot so mladi ljudje, virtualne skupnosti, glasbene spletne strani in blogi. Informacije bodo po internetu krožile en mesec in čeprav je težko predvideti kako dolgo bodo ti podatki objavljeni na partnerskih spletnih straneh, pričakujemo, da bodo informacije na spletu na voljo vsaj nekaj mesecev.

Ustvarjena spletna stran o direktivi o nepoštenih poslovnih praksah podjetij bo potrošnikom dostopna za nedoločeno obdobje. Zdaj namerava Komisija začeti posebno vseevropsko kampanjo za obveščanje in izobraževanje mladih potrošnikov. Vendar poleg Evropskega rokovnika razvija tudi spletno orodje za izobraževanje potrošnikov, in sicer Dolceta, ki vključuje modul poučevanja za učitelje v osnovnih in srednjih šolah.

V zvezi s pregledom stanja potrošnikov se na sedanji stopnji podatki med različnimi skupinami potrošnikov ne razlikujejo. V pregledu stanja ni mogoče podrobno obravnavati vse trge ali vse različne vrste potrošnikov. Vendar bomo v primeru, ko imamo posebne podatke o mladih potrošniki, na primer o študentih, kot so raziskave Eurobarometra, podatke za skupino objavili.

  Emmanouil Angelakas, avtor. − (EL) Gospod predsednik, gospa komisar, zahvaljujem se vam za vaš popoln in natančen odgovor. Spletna uvedba kampanje v mesecu septembru je zelo razveseljiva in pohvalna.

Naj zastavim dodatno vprašanje, in sicer me zanima, ali Komisija razmišlja o prepovedi televizijskih reklam, ki so namenjene otrokom, kot so to naredili v nekaterih državah članicah, kjer so nekateri otroški televizijski oglasi prepovedani do določene ure, in sicer mislim, da do 22.00 ali 23.00, pred katero otroci gledajo televizijo.

  Meglena Kuneva, komisarka. − Te informacije poznamo tudi v mojem generalnem direktoratu, vendar je to bolj v pristojnosti komisarke Viviane Reding, saj je povezano s svobodo informiranja, ki zelo splošno spada v pristojnost dejavnosti njenega generalnega direktorata.

Povem vam lahko, da imamo direktivo o televiziji brez meja, ki zadeva takšna vprašanja, pri čemer imamo v direktivi o nepoštenih poslovnih praksah naš črn seznam. Takšno orodje kot je črn seznam imamo zato, da lahko prakso po potrebi, če imamo dovolj dokazov in kadar menimo, da jo je treba opredeliti in prepovedati, dodamo na črn seznam. Dejansko morajo takšni ukrepi temeljiti na dokazih. Torej se te težave v celoti zavedamo.

Čeprav to ni neposredno del direktive o nepoštenih poslovnih praksah, lahko zadevo pregledamo, da bi ugotovili, ali obstaja praksa, ki bi jo lahko zaslužno vključili na črn ali siv seznam, pri čemer si komisarka Reding po najboljših močeh prizadeva, da bi se prepričala, da direktiva o televiziji brez meja obravnava takšna vprašanja.

  Danutė Budreikaitė (ALDE). – (LT) 55 % oglasov za hrano na televiziji trži nezdrave živilske izdelke. 80 % otrok želi zajtrkovati hrano popolnoma enakih znamk, kot so jih videli v TV oglasih. Zanima me, ali bi morala Evropska unija preusmeriti pozornost iz oglasov, ki jih naročijo proizvajalci? Ali lahko najdemo način, da spodbudimo njihove proizvajalce, da izdelujejo in posledično oglašujejo bolj zdrave živilske izdelke?

  Meglena Kuneva, komisarka. − Verjamem, da lahko s tržnimi orodji napeljemo proizvajalce k proizvajanju zdrave hrane. Če je na trgu povpraševanje se bodo nanj odzvali. Lahko rečemo, kaj morajo proizvajalci proizvajati, vendar Komisija težave ne bi smela obravnavati na tak način. Lahko pa zagotovimo, da bo informacija v celoti dostopna na razumljiv način. Komisija si v zvezi s tem zelo prizadeva, da bi imeli ustrezne informacije o izdelkih, povezanih s hrano.

Pravite, da so nekateri oglasi napačni ali otroke izpostavljajo nevarnosti. Če vam na primer zagotavljajo, da vas izdelek lahko pozdravi ali vas nenadoma za 10 let pomladi (kar seveda ni mogoče), potem je to v moji pristojnosti in lahko to rešim z direktivo o nepoštenih poslovnih praksah. V nasprotnem primeru, ko govorite o zdravem vidiku hrane, vas moram znova opomniti, da ta del spada v pristojnost komisarke Vassiliou. Komisarka odlično zagotavlja ustrezno označevanje živil, ki potrošnikom zagotavlja pravico do lastne izbire. Naš cilj so dobro ozaveščeni potrošniki, pri čemer lahko z izobraževalno kampanjo, v katero je zelo vključen moj generalni direktorat, izboljšamo ozaveščanje trga.

  Predsednik. −

Vprašanje št. 39 predložila Marie Panayotopoulos-Cassiotou (H-0530/08)

Zadeva: Varstvo in izobraževanje potrošnikov

Izobraževalna politika je odgovornost držav članic. Kljub temu so izdelki v zvezi z izobraževanjem, usposabljanjem in vseživljenjskim učenjem stvar trgovine, zlasti čezmejne, zato zadevajo potrošnike. Ali bo zato Komisija povedala, kako je oblikovana evropska politika, da bi zaščitila potrošnike v zvezi z kakovostjo in ceno takšnih izdelkov?

  Meglena Kuneva, komisarka. − Komisija nima pristojnosti, da bi določila cene ali opredelila kakovost izobraževalnih izdelkov. Po drugi strani menim, da je vprašanje precej pomembno. Vendar potrošnike zakoni EU ščitijo pred zavajajočimi in agresivnimi praksami pri kupovanju izobraževalnih izdelkov.

V skladu z direktivo o nepoštenih poslovnih praksah, o kateri sem pravkar govorila, trgovci ne smejo zavajati potrošnikov z napačnimi ali zavajajočimi informacijami, na primer v zvezi s koristi izdelka, pričakovanimi rezultati iz njegove uporabe ali rezultati izvajanih preskusov in pregledov.

Direktiva prav tako vključuje črn seznam praks, ki so prepovedane v vseh okoliščinah, in sicer so po vsej EU takoj prepovedali trditve, da je izdelek odobril ali podprl javni ali zasebni organ (kot so na primer trditve, da je izobraževalno knjigo odobrilo ministrstvo za šolstvo, tudi kadar je ni).

Poleg tega morajo trgovci zagotoviti potrošnikom vse informacije, ki jih potrebujejo za ozaveščeno izbiro. Komisija je na primer prejela pritožbo v zvezi s kupljenimi tečaji na angleški spletni strani, ki so se potem izvajali v drugem jeziku. Dejstvo, da potrošniki niso bili obveščeni o tem, v katerem jeziku bo tečaj potekal, lahko obravnavamo kot zavajajočo prakso. Vendar je odvisno od nacionalnih organov in sodišč, pristojnih za izvrševanje direktive o nepoštenih poslovnih praksah, da v skladu z načeli prostega gibanja, vključenega v Pogodbo ES, za vsak primer posebej določijo, katere informacije so v skladu z evropsko zakonodajo.

  Marie Panayotopoulos-Cassiotou, avtorica. − (EL) Zahvaljujem se gospe komisarki za njen odgovor. Izkrivljanje cen v zvezi s kakovostjo izdelkov skrbi potrošnike. Ne govorim o določanju cene, ampak o opredelitvi odnosa med ceno in izdelkom na podlagi konkurence, prevozu izobraževalnih izdelkov iz ene države članice v drugo ter o čezmejnem varstvu potrošnikov.

Ali imate podatke o čezmejnem varstvu pri prenosu izobraževalnih izdelkov iz ene države članice v drugo?

  Meglena Kuneva, komisarka. − V zvezi s čezmejnimi težavami z gradivom za poučevanje imamo evropske centre za potrošnike, katerih delo temelji na uredbi o sodelovanju na področju varstva potrošnikov in so dobri veleposlaniki za pravice potrošnikov po vsej Evropi.

V primeru čezmejnega nesoglasja med potrošniki in izvajalci izobraževalnih storitev, knjig ali gradiv se potrošnik lahko obrne na center za varstvo potrošnikov. Če potrošnik vprašanje ne more rešiti neposredno, mu lahko center za varstvo potrošnikov pomaga najti zadovoljivo rešitev v državi izvora izobraževalnih storitev ali gradiva.

Pri sebi nimam celotnega zapisa vseh različnih izkušenj in primerov v različnih državah članicah, vendar vam lahko povem, da se ti evropski centri za varstvo potrošnikov sestanejo večkrat letno. Mreža je že zelo okrepljena in dobro, pri čemer je večina centrov zelo aktivnih in znajo rešiti vprašanja, ki jih postavijo potrošniki.

Zaradi vprašanja, ki se nanaša na izobraževalni sektor, bi se bilo treba na centrih pozanimati v zvezi s tem, kako so ta vprašanja rešili. Vendar osnovno načelo ostaja enako in uredba zelo dobro deluje.

  Paul Rübig (PPE-DE). – (DE) Zanima me, kako učenje preko spleta dejansko zgleda. V zvezi s pritožbami me zanima, ali lahko Komisija vzpostavi domačo spletno stran, ki kaže, katere institucije, ki ponujajo učenje na daljavo, so povezane s težavami ter tako zagotovi večjo preglednost.

  Reinhard Rack (PPE-DE). − (DE) Spet in spet imamo težave, kjer veliko ljudi v Evropi sprašuje, Kje je evropska dodana vrednost. Evropska unija zdaj ni odgovorna za izobraževalna vprašanja, vendar smo odgovorni za zagotavljanje kakovosti in vprašanja v zvezi z zaščito potrošnikov. V zvezi s tem se prav tako strinjamo. Ali je možno, da bi šole in morda tudi nizke ravni izobrazbe zavestno naslovili kot prejemnike v zvezi z splošno informacijsko dejavnostjo Komisije? S projekti in konkurenco lahko pokažemo, kako Evropa tukaj zagotavlja evropsko dodano vrednost. Morda bi lahko tudi v zvezi s prejšnjim vprašanjem zato na to temo opozorili zelo mlade.

  Meglena Kuneva, komisarka. − V celoti in z veseljem priznavam vrednoto vaših predlogov in prispevkov. Če malo bolj razširim področje mojega odgovora, želim povedati, da smo v fazi vzpostavitve notranjega trga, na katerem temelji Evropska unija. Vendar je bil trg do sedaj upravičeno usmerjen v delo in v prave pogoje za delo. Zdaj moramo notranji trg vzpostaviti na drugi stopnji, da bi bili potrošniki povsod enako dobrodošli in enako zaščiteni. To je potrošniška politika 21. stoletja.

Z veseljem vam poročam o potrošniški strategiji 2007–2015, kjer je izobrazba usmerjena k usposabljanju potrošnikov in je prvi in najbolj temeljni steber potrošniške strategije. Zdaj vam ne morem povedati več, vendar imamo orodja, kot je Evropski rokovnik, katerih cilj so točno najstniki, in Dolceto, ki je dodatek k izobraževanju učiteljev, vendar smo odvisni od prizadevanj držav članic.

To politiko si moramo ogledati z vidika subsidiarnosti. Nekatere države so pripravljene investirati več v izobraževanje potrošnikov in podpreti celotna prizadevanja Komisije. Pisala sem vsem zadevnim ministrom in jih prosila za njihovo podporo, ker smo na odločilni stopnji, kar zadeva enako uspešne potrošniške trge po vsej Evropi.

V prihodnosti bomo več razpravljali o tem, kako se potrošniki počutijo na tem notranjem trgu. To je ena zelo osnovna pripomba. Druga je, da moramo pritožbe potrošnikov obravnavati bolj in širše. V Evropski komisiji za pritožbe potrošnikov nimamo skupne osnove. Tudi mi prejmemo veliko pritožb iz naših volilnih enot, pri čemer se nekatere iz Parlamenta pošlje Komisiji, vendar moramo graditi na tem, kako jih bomo obravnavali. Komisija ne more ponoviti prizadevanj varuha človekovih pravic ali države članice, vendar če so na enem ali drugem področju potrošniške politike nenehne težave, jih moramo obravnavati, vključno z zakonodajo.

Imamo nekaj dobrih primerov, ki kažejo, da lahko pritožbe potrošnikov dejansko preusmerijo prevladujočo potrošniško politiko. Takšne informacije poskušamo zbrati s pregledom stanja potrošniškega trga. Prva izdaja pregleda stanja potrošniškega trga je bila na začetku tega leta. Imamo poseben kazalnik, in sicer Pritožbe potrošnikov. Med sabo primerjamo države članice, da bi videli, koliko pritožb obravnavajo in katerih področjih. Nestrpno pričakujem informacije držav članic za naslednjo izdajo pregleda stanja potrošniškega trga začetek naslednjega leta. Tako, korak za korakom, delujemo v smeri enega notranjega trga za vse državljane.

  Predsednik. − Vprašanje št. 40 predložila Giovanna Corda (H-0545/08)

Zadeva: Pritožbe potrošnikov v zvezi z e-poslovanjem

Ugotovitve nedavne raziskave Evropskega centra za varstvo potrošnikov so izpostavile zelo veliko število sporov, ki vključujejo spletne nakupe (leta 2007, 2.583 sporov in 8.834 pritožb).

Ali Komisija ob upoštevanju hitrega razvoja e-poslovanja meni, da bi morala začeti obveščevalne kampanje, da bi potrošnike opozorila na tveganja, ki nastajajo zaradi te nove oblike poslovanja in vzpostavila nujne in učinkovite postopke za reševanje takšnih čezmejnih sporov, zlasti v najpogostejših primerih, tj. nedostava ali dostava nezadovoljivih izdelkov?

  Meglena Kuneva, komisarka. − To je v zvezi z internetom, ki je zelo pomembno vprašanje. Internet predstavlja veliko priložnost za potrošnike. Nudi jim dostop do boljših informacij, širi obseg trga, v katerem delujejo ter jim omogoča dostop do več ponudnikov in več izbire.

Že zdaj prek interneta nakupuje 150 milijonov državljanov EU, kar predstavlja tretjino prebivalcev. Hitra rast števila državljanov EU, ki kupujejo prek spleta, se ne ujema z rastjo števila tistih, ki to počno čez mejo.

To kaže, da ima Komisija prav pri obravnavanju tega vprašanja, ki je povezano z zaupanjem potrošnikov v vrsto obveščevalnih ukrepov. Omeniti je treba tudi spletni digitalni vodnik za potrošnike, ki ga pripravlja Komisija. Na spletu bo objavljen do konca leta 2008. Nadaljnji ukrepi, ki bi sledili temu vodniku, bi lahko bile smernice v zvezi z izvajanjem zakonodaje o nepoštenih poslovnih praksah, ob upoštevanju nepoštenih poslovnih praks na spletu.

Drugo orodje, o katerem smo že govorili je Dolceta, ki je usmerjena v izobraževanje potrošnikov, na primer v zvezi s prodajo in pravnimi sredstvi potrošnikov. Izobraževanje mladih potrošnikov, ki so dejavni zlasti na spletu, je bistveno. Evropski rokovnik z letošnjo rekordno razdelitvijo 2,8 milijonov kopij (pri čemer je lahko takšna informacija zanimiva tudi za gospoda Angelakasa) v več kot 18 000 šolah vključuje informacije v zvezi z rabo interneta in čezmejnimi pravnimi sredstvi.

Strategija potrošniške politike 2007–2013 v okviru svoje prednostne naloge, ki vključuje bolj obveščene in izobražene potrošnike, predvideva ukrepe v zvezi z obveščanjem potrošnikov. Glavna orodja, ki jih Evropska komisija uporablja za obveščanje državljanov in zainteresiranih strani v zvezi s potrošniško politiko v tem okviru, so spletne strani, časopis Consumer Voice in obveščevalne kampanje. Pismo vključuje e-poslovanje kot glavno temo kampanje v številnih novih državah članicah.

Kar zadeva drugo vprašanje, ki zadeva izvajanje zakonodaje in pravna sredstva, Komisija verjame, da morajo biti evropski potrošniki za zagotovitev delovanja evropskega notranjega trga prepričani, da lahko uveljavljajo svoje pravice in pravna sredstva v celotni Evropski uniji. Pritožbe v zvezi z e-poslovanjem, vključno s pritožbami v zvezi z nedostavo izdelkov ali dostavo nezadovoljivih izdelkov, se lahko obravnava v skladu s sedanjim okvirom pravnih sredstev EU, ki smo ga že vzpostavili za evropske potrošnike. Okvir vključuje mrežo evropskih centrov za potrošnike (ECC-Net), dva priporočila Komisije v zvezi z alternativnim reševanjem sporov, pravkar sprejeto direktivo o mediaciji in uredbo o ustanovitvi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti.

Komisija prav tako preučuje, ali je pobuda EU o kolektivnih pravnih sredstvih potrošnikov potrebna in, če je, kakšna bi morala biti. V celoti sem prepričan, da je zaslon nov trg.

  Giovanna Corda, avtorica. − (FR) Gospod predsednik, gospa komisarka, delno ste že odgovorili na vprašanje, ki sem vam ga nameravala zastaviti, in sicer v zvezi s težavami, s katerimi se srečujemo pri kupovanju.

Postopki so dolgi, zapleteni in dragi. Škodo največkrat utrpijo tisti, ki so najbolj prikrajšani.

Ali imajo po vašem mnenju glede na pravno praznino evropski potrošniški centri sredstva, da se v te postopke vključijo morda kolektivno, vendar tudi posamezno, namesto potrošnikov, ki so utrpeli škodo?

  Paul Rübig (PPE-DE). – (DE) Gre preprosto za to, da smo zaskrbljeni glede prihodnjih možnosti za pregledno objavo pritožb. Če se čezmejne dejavnosti ponavljajo, pridobijo dostop tudi sodišča in tožilstvo. Ali verjamete, da je tukaj mogoče vzpostaviti bazo podatkov?

  Justas Vincas Paleckis (PSE). – (LT) Gospa komisarka, v vašem govoru ste prepričljivo govorili o širitvi e-poslovanja, pri čemer sem precej prepričan, da se ta širitev veliko hitreje odvija v starejših državah EU. Zanima me, kaj se je naredilo za spodbuditev e-poslovanja v državah članicah, ki so k Evropski uniji pristopile v 21. stoletju, kako se je zaščitilo pravice potrošnikov in kakšni ukrepi so se oblikovali, da bi se ta delež izravnal. V zvezi z zlorabo me tudi zanima, ali so primeri zlorabe pogostejši v starejših državah članicah ali v novejših?

  Meglena Kuneva, komisarka. − Predlog, da bi evropski potrošniški centri šli na sodišče v imenu evropskih potrošnikov je ideja, ki jo bomo pred koncem leta obravnavali v našem sporočilu o kolektivnih pravnih sredstvih. Do zdaj sem skrbela predvsem zato, da smo bili nepristranski, in da bomo pred končnim predlogom imeli različna mnenja.

Res moramo videti celotno sliko in uporabiti vse instrumente, ki so na voljo, vključno z direktivo o opustitvenih tožbah, ki je eno od orodji, ki ga v Evropi lahko uporabljamo čezmejno.

V celoti se strinjam z bazo podatkov, ki jo odločno podpiram. Potrebujemo jo, če želimo oblikovati boljšo politiko in boljšo zakonodajo.

Prepričana sem, da morajo predlog zakonodaje ali skupni izvršilni ukrepi temeljiti na dokazih.

Z izvršilnimi ukrepi bom nadaljevala v vseh 27-ih državah hkrati, in sicer s tako imenovanimi splošnimi preiskavami v zvezi z vprašanji, kot so letalske vozovnice ali vrste zvonjenja. Spletne strani so ponavadi zelo dobre stranke v takšnih čezmejnih izvršilnih ukrepih.

Vsaka država je drugačna. Potrebujemo širokopasovne priključke in večji delež prebivalstva mora uporabljati kakršna koli orodja za e-poslovanje, kar je ponavadi internet. Prav tako verjamem, da lahko priključke izboljšamo s kohezijsko politiko, regionalno politiko in Kohezijskim skladom. Nove države članice bodo imele edinstveno priložnost, da nas hitro dohitijo in se včasih izognejo nekaterim našim prejšnjim napakam. To morajo narediti hitro.

Če imate dobro, usmerjeno zakonodajo, ki je v celoti usklajena v vseh državah članicah, bo to zelo vplivalo na rast zaupanja potrošnikov na ravni delovanja potrošnikov v vseh državah članicah. E-poslovanje je eno od orodij za doseganje boljšega dogovora in boljšo izbiro. To ni le tržno orodje, ampak tudi zelo pomembno demokratično orodje.

  Predsednik. −

Vprašanje št. 42 predložil Colm Burke (H-0537/08)

Zadeva: Pregled stanja notranjega trga

Popolno izvajanje zakonodaje notranjega trga koristi potrošnikom in industriji po EU. Pregled stanja notranjega trga je učinkovit način za prikazovanje relativne zmogljivosti držav članic pri izvajanju te zakonodaje. Kako Komisija v skladu s tem v celoti predlaga, da rezultate tega pregleda stanja posredujemo potrošnikom in industriji?

  Charlie McCreevy, komisar. − Gospod predsednik, zahvaljujem se gospodu poslancu za pozitivne pripombe v zvezi s pregledom stanja notranjega trga. Strinjam se, da je treba rezultate pregleda stanja široko posredovati. Vse izdaje pregleda stanja so na voljo na spletni strani Evrope. Tiskane izdaje so bile poslane stalnim predstavnikom držav članic in predstavništvom komisije v glavnih mestih 27-ih držav članic. Poleg tega so bile kopije poslane drugim institucijam EU in nacionalnim upravam. Ob upoštevanju objave vsakega pregleda stanja je sporočilo za javnost objavljeno v 21-ih jezikih, pri čemer so bili rezultati posredovani med tiskovno konferenco, da bi zagotovili njihovo lahko dostopnost nacionalnim medijem.

  Colm Burke, avtor. − Gospod komisar, zahvaljujem se vam za obravnavo tega vprašanja. Pozdravljam delo, ki je bilo opravljeno na tem področju in zadeva celotno vprašanje razumevanja Evropske unije v državah članicah.

Na Irskem smo imeli med razpravo o lizbonski pogodbi posebno težavo, saj vedno, ko se zgodi kaj slabega, radi okrivimo Evropsko unijo. Ali lahko podam en značilen primer področja, na katerem nimamo odziva, in sicer je to primer države članice, ki ne izvaja direktive Evropske unije. V Wicklowu, v moji vasi Cromane, smo imeli pred osmimi leti primer, kjer so se v skladu z direktivo irski vladi zagotovila sredstva iz Evrope, vendar se to ni zgodilo, zato danes 50 družin ne more opravljati svojega običajnega dela, in sicer gojenja školjk. Lokalni časopisi so krivili Evropsko unijo. Nimamo pravnih sredstev …

(Predsednik je prekinil govornika.)

  Charlie McCreevy, komisar. − Za pozen prenos direktiv imamo vrsto orodij, ki jih obravnava zlasti pregled stanja. Če država še naprej zamuja s prenosom, imamo potem seveda končne sankcije, pri čemer primer prevzamemo naprej. Vendar se temu poskušamo izogniti tako, da v primeru težav države članice pri prenosu direktive organiziramo srečanja z njimi in seminarje, pri čemer poskušamo obravnavati posebna vprašanja in težave, ki jih morda imajo. Delamo torej vse, kar je v naši moči, da bi se prenos izvedel kar najhitreje.

Strinjam se z gospodom Burkom, ki je dejal, da se to ne dogaja le na Irskem, ampak tudi v drugih državah EU. Vse vlade težijo k temu, da si jemljejo zasluge za dobre stvari, čeprav se morda zgledujejo po Evropi ali zamisli iz Evrope. Prepričan sem, da smo bili tega pogosto krivi vsi poslanci irskega parlamenta ali vlade. Vendar dejansko krivimo Evropo, kadar ima nekaj negativnega evropsko usmeritev. Zato se strinjam z gospodom Burkeom, da bi morali biti bolj pozitivni glede dobrih stvari, ki jih počnemo v Evropi.

Ko država članice na posebnem področju ne deluje, moramo primerno ukrepati, vendar se temu, če je le mogoče, poskušamo izogniti tako, da spodbujamo države članice, da čim hitreje uredijo svojo zakonodajo.

  Predsednik. − Vprašanje št. 43 predložil Jim Higgins (H-0539/08)

Zadeva: Bančni sektor na obmejnih območjih

Ali lahko Komisija natančneje opredeli, ali bo preučila vprašanje dodatnih stroškov za asinhroni prenosni način, bančnih plačilnih in kreditnih kartic, ki se jih uporablja na obmejnih območjih, zlasti zato, ker veliko bank posluje na obeh straneh meje med Severno Irsko in Republiko Irsko?

  Charlie McCreevy, komisar. − Uporabniki bančnih plačilnih in kreditnih kartic na obmejnih območju se lahko soočajo s tremi kategorijami stroškov, povezanih s plačili s karticami. To so običajni stroški uporabe kartic neodvisno od geografskega položaja države članice, stroški za pretvorbo valute, če je plačilo izvedeno med državama članicama, ki uporabljata različne valute, na primer euro in funt šterling, ter stroški ob prodaji gotovinskega dviga na asinhronem prenosnem načinu.

Če pogledamo prvo kategorijo, tj. običajni stroški za uporabnike kartic, ki se, kar zadeva plačila v eurih, urejajo na evropski ravni: V skladu z uredbo (ES) št. 2560/2001 o čezmejnih plačilih v eurih morajo biti zaračunani stroški pri čezmejnemu plačilu v eurih med dvema državama članicama enaki ustreznim stroškom v eurih v državi članici, ki je izdala kartico. Hkrati ta uredba ne velja za plačila s karticami, povezana z neevrskimi računi, na primer za račune funta šterling.

Ko se plačilo izvede med državo članico, ki je del euroobmočja, kot je Irska, in državo članico, ki ni del euroobmočja, kot je Združeno Kraljestvo, se lahko uveljavi dodatne stroške za pretvorbo valute pri plačilih s kartico. Direktiva o plačilnih storitvah ureja pogoje, v skladu s katerimi se omogoči pretvorba valute. Vendar jo morajo države članice izvajati.

Končno so lahko plačila s karticami tudi predmet provizij ob prodaji ali predmet dodatnih stroškov preklica pri zasebnem sinhronem prenosnem načinu. Vprašanje provizij ali popustov v zvezi z zadevnimi instrumenti plačila je v skladu z evropsko zakonodajo prepuščeno presoji trgovcev. Vendar hkrati nič ne ovira držav članic pri prepovedi ali omejitvi takšnih dodatnih dajatev. To je izrecno potrjeno v že omenjeni direktivi o plačilnih storitvah na notranjem trgu.

Zato Komisija nima pravne podlage za poseganje v vprašanje dodatnih stroškov pri čezmejnih plačilnih storitvah v Združenem Kraljestvu in na Irskem. Vendar Komisija verjame, da bodo zaradi konkurenčnosti na obeh straneh meje stroški ostali na razumni stopnji. Če bodo tržni igralci zmanjšali ali omejili konkurenčnost, bodo pristojni nacionalni organi posredovali v najboljšem interesu državljanov.

  Jim Higgins, avtor. − Tako kot jaz je tudi komisar v celoti seznanjen z irskimi razmerami, kjer 18.000 delavcev vsak dan prečka mejo z ene sodne oblasti v drugo ter 5.200 študentov in 1,7 milijonov ljudi gre na počitnice ali po nakupih iz ene strani meje na drugo.

Vem, da je komisar rekel, da je to odvisno od nacionalnih vlad, in da banke niso predmet uredbe (ES) št. 2560/01, vendar je zagotovo mogoče uvesti uredbe, ki bi prepovedale te provizije. Imeli smo zelo dober primer, ko je vaša kolegica, gospa komisarka Vivien Reding, komisarka za informacije in medije, zavzela odločno stališče v zvezi s podjetji mobilne telefonije, pri čemer lahko vidimo rezultate, ki so v korist potrošnika. Ni prav, da dovolimo, da se to nadaljuje, zlasti ko so sestrske banke na obeh straneh meje.

  Charlie McCreevy, komisar. − Strinjam se z gospodom Higginsom, da je vprašanje v zvezi z dodatnimi stroški čezmejnih storitev v nekaterih četrtih povzročilo nekaj jeze.

Vendar je obravnava vprašanja odvisna od nacionalnih organov, kar je bilo izrecno potrjeno v pravkar sprejeti direktivi o plačilnih storitvah, saj so nacionalni organi v kompromisu, ki smo ga dosegli, želeli o tem vprašanju odločati sami. Torej lahko nacionalni organi ustreznih držav članic, če želijo, o tem vprašanju odločajo sami, vendar v tej posebni fazi države članice v večini niso podprle ukrepanja na ravni EU. Tukaj so zadeve takrat ustavile. Kot vse stvari v političnem in gospodarskem življenju se bo morda tudi to v prihodnosti spremenilo.

Torej pri razpravi v zvezi z direktivo o plačilnih sredstvih države članice niso v večini podprle ukrepanja, vendar kdo ve, kakšni predlogi bodo predloženi v prihodnosti, morda bomo celo dosegli večino.

  Predsednik. −

Vprašanje št. 44 predložil Dimitrios Papadimoulis (H-0553/08)

Zadeva: Prodaja helenske telekomunikacijske organizacije (OTE) in zavrnitev javne prevzemne ponudbe

Helenski parlament je sprejel zakon, ki ratificira dogovor med OTE in Deutsche Telekom brez upoštevanja določb Direktive 2004/25/EShttp://www.europarl.europa.eu/sidesv zvezi z zaščito manjših delničarjev. Pri neupoštevanju teh določb je vlada svoje argumente zasnovala na členu 8(g) zakona 3461/2006, ki izvzema vladna podjetja, ki so v procesu privatizacije zaradi zahteve po prevzemni ponudbi.

Ali Komisija, glede na to, da je imela vlada pred dogovorom v lasti le 28 % helenske telekomunikacijske organizacije, meni, da je bila helenska telekomunikacijska organizacija vladno podjetje? Kakšen je minimalni odstotni delež, ki ga mora imeti vlada v podjetju, da lahko to podjetje smatramo za vladno? Ali oprostitev, ki jo zagotavlja naveden zakon, ščiti pravice manjših delničarjev? Ali se na ravni skupnosti spoštuje načela jasnosti in preglednosti v primeru javnih prevzemnih ponudb? Ali imajo v državah članicah delničarji podjetij, v katerih ima delež tudi vlada, manj pravic kot delničarji drugih podjetij, v katerih vlada nima deleža?

  Charlie McCreevy, komisar. − Najprej bi rad poudaril, da je zaščita interesov manjših delničarjev v podjetjih, ki kotirajo na borzi, eden od ključnih ciljev pravil Skupnosti o prevzemnih ponudbah. V primeru spremembe nadzora v podjetju, ki kotira na borzi, je treba vsem delničarjem zagotoviti enako obravnava, pri čemer je treba manjše delničarje zaščititi. Komisija je zelo zavezana temu temeljnemu načelu.

Manjši delničarji v državnih podjetjih, ki kotirajo na borzi, imajo pravico do točno enakih pravic kot manjši delničarji v privatnih podjetjih. Načelo ponavadi namiguje, da morajo osebe, ki pridobijo nadzor nad podjetji, ki kotirajo na borzi, začeti obvezno ponudbo nad kapitalom, s katerim upravljajo manjši delničarji. Vendar pravila Skupnosti dovoljujejo državam članicam, da odstopajo od pravila obvezne ponudbe, da bi upoštevale okoliščine, določene na nacionalni ravni.

Grčija je izkoristila to diskrecijsko pravico. Njena nacionalna zakonodaja predvideva, da se pravilo obvezne ponudbe ne more uporabljati v nekaterih razmerah. To zlasti vključuje primer, ko poteka proces privatizacije podjetja. Ta izjema je splošna, vendar se kot ponavadi hudič skriva v podrobnostih.

Komisija ne izpodbija dejstva, da je bil grški nacionalni telekomunikacijski operater, OTE, po katerem poizveduje gospod poslanec, državno podjetje. Čeprav je imela država v lasti 28 % podjetja, ga je v celoti nadzorovala vlada. Pravo vprašanje v zvezi s tem je, kako dolgo lahko traja proces privatizacije. V primeru OTE se zdi, da bo proces privatizacije trajal dolgo, pravzaprav kar zelo dolgo. Proces, ki očitno še traja, se je začel pred 12 leti. Kako dolgo je podjetje lahko izključeno iz področja uporabe pravila obvezne ponudbe iz direktive o prevzemni ponudbi. Grški nadzornik, in sicer grška komisija za kapitalski trg, se je odločila, da je OTE še vedno v postopku privatizacije, zato ni bila potrebna nobena obvezna ponudba.

Končno, ko države članice odstopajo od pravila obvezne ponudbe, morajo ne glede na to spoštovati splošna načela zaščite manjših delničarjev in zagotoviti, da imajo ti delničarji enako korist od obravnave kot večinski delničarji. Videti moram, kako bodo grški organi zagotovili takšno zaščito v zadevnem primeru. Zato sem pozval moje službe, da poizvejo, ali je ta zaščita dosežena ter preučijo, ali so grški organi v tem primeru upoštevali pravila direktive o prevzemni ponudbi.

  Dimitrios Papadimoulis, poročevalec. − (EL) Gospod komisar, težava je točno v tem. Ne morem razumeti, kaj ste iskali vse te mesece. Grški organi kršijo člen 3 in 5 Direktive 25/2004/ES ter zavračajo enako obravnavo in javni razpis na smešni podlagi, da je podjetje OTE (helenska telekomunikacijska organizacija), v katerem ima država v lasti 28 %, državno podjetje.

Ali bo Komisija še naprej kršila zakonodajo ter direktivo o zaščiti in enakem obravnavanju manjših delničarjev? Komisar McCreevy, morda niste prebrali direktive 25/2004/ES, prav tako kot niste prebrali lizbonske pogodbe.

  Charlie McCreevy, komisar. − Kot sem navedel, preučujemo grško zakonodajo in njeno združljivost s pravili notranjega trga, zlasti v zvezi z prostim pretokom kapitala in ustanavljanjem, pri čemer, če je potrebno, lahko primer nadaljujemo naprej.

V tej preiskavi lahko različne službe Komisije ohranijo tesno sodelovanje, da bi zagotovile celovito analizo razmer. Gospodu poslancu lahko zagotovim, da bomo takoj ko zaključimo preiskavo ustrezno ukrepali, vendar le, če bo naša preiskava dokazala, da morajo grški organi na to odgovarjati. To je pravi in zakoniti način za opravljanje poslov z vsako državo članico, pri čemer se to zdaj, ko se soočamo z grškimi organi, ni spremenilo.

Ko bo preiskava zaključena bomo sprejeli ustrezne odločitve in z njo nadaljevali, če bo to v tej posebni fazi nujno.

  Predsednik. −

Vprašanje št. 48 predložil Georgios Papastamkos (H-0526/08)

Zadeva: Sinergija Črnega morja

Minilo je eno leto začetka pobude o sinergiji Črnega morja. Ali Komisija meni, da se je oblikoval širok, usklajen in strateški pristop k regiji? V zvezi s tem me zanima, ali razvoj pomorskih povezav, cestnega prometa in koridorjev skupaj s sodelovanjem v energetskem sektorju ter spodbujanjem trajnostnega razvoja predstavlja glavne cilje pobud EU. Kako namerava Komisija izkoristiti prisotnost držav članic (Grčije, Bolgarije in Romunije) v regiji?

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. − Komisija je 19. junija 2008 sprejela poročilo o prvem letu izvajanja sinergije Črnega morja. To poročilo opisuje dosežke v različnih sektorjih in oblikuje predloge za razvoj sinergije v proces regionalnega sodelovanja. Zadnje vključuje določitev dolgoročnih merljivih ciljev in izbiro vodilnih držav in organizacij za usklajevanje ukrepov za izpolnjevanje teh ciljev ter ustvarjanje sektorskih partnerstev za sofinanciranje potrebnih projektov.

Kot je Komisija že navedla, dvostranske politike, ki se izvajajo v regiji, in sicer zlasti evropske sosedske politike, določajo strateški okvir, pri čemer jih sinergija Črnega morja dopolnjuje na regionalni ravni. Sosedska politika je na dvostranski ravni, pri čemer je to prvo regionalno dopolnilo.

Sektorji, ki ste jih omenili v vašem vprašanju so visoko na dnevnem redu Komisije. Predlogi za ustanovitev partnerstva Èrno morje segajo na več področij, vključno na področje prometa in okolja, pri čemer so države članice, ki so prisotne v regiji, zlasti aktivne pri spodbujanju teh pobud.

Usklajevanje med Komisijo in tremi državami slanicami se je okrepilo v razvijanju sinergije in sodelovanju z Organizacijo za črnomorsko gospodarsko sodelovanje.

Nadaljnji proces sinergije zahteva aktivno vključitev naraščajočega števila držav članic in partneric Črnega morja, pri čemer imajo države članice Črnega morja pri tem pomembno vlogo.

  Georgios Papastamkos, avtor. − (EL) Gospa komisarka, hvala za vaš odgovor. Sinergija Črnega morja resnično nosi vašo osebno znamko, vendar se prav tako zavedate, da je Organizacija za črnomorsko gospodarsko sodelovanje zdaj zrela institucionalna struktura za regionalno organizacijo, pri čemer je njeno sodelovanje resnično okrepljeno in razširjeno. To je zlasti tako zato, ker se Evropa in Azija tam srečujeta, in sicer na številnih stopnjah.

Zanima me tudi, ali namerava Komisija poleg te pobude o sinergiji Črnega morja načrtovati tudi strukturo medregionalnih odnosov med EU in državami Črnega morja, in sicer znotraj strožjega institucionalnega okvira, da se pojavi institucionalno varovana oblika medregionalnega sodelovanja.

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. − V zvezi s sinergijo Črnega morja, je bila zamisel, da bi imeli vzhodne partnerje, in sicer vse naše vzhodne partnerje, ter Turčijo in Rusijo, pri čemer smo bili mnenja, da je to prava pot, glede na to, da so takrat že sodelovali v črnomorskem gospodarskem sodelovanju.

Vendar prav tako veste, da nas je Svet pozval tudi k oblikovanju posebnega vzhodnega partnerstva, pri čemer bomo delali na tem, in sicer bom s svojimi službami pozno jeseni predlagala nekaj bolj specifičnega samo z vzhodnimi partnerji, brez Turčije in Rusije. Vendar sem želela še enkrat poudariti, da sem bila 13./14. februarja v Kijevu, kjer je potekalo prvo ministrsko zasedanje. Razumeti morate, da je bil to začetek konference. Dejansko vedno traja, preden se projekti končajo in se doseže dejanski napredek.

Spomnili se boste, kako dolgo smo obravnavali barcelonski proces in kako počasi se stvari razvijajo, zato menim, da je še možnost za sodelovanje v črnomorski regiji, vendar bo še vedno obstajala manjša možnost vzhodnega partnerstva.

  Predsednik. −

Vprašanje št. 49 predložil Robert Evans (H-0533/08)

Zadeva: Misije EU za spremljanje volitev

Komisija zapravi znatne vsote denarja za misije za spremljanje volitev po svetu, ki imajo zelo pomembno vlogo v nekaterih državah.

Kako Komisija dolgoročno oceni te misije? Kako lahko bolje pomagamo in podpremo države pri obravnavanju pomanjkljivosti, ki so zabeležene v enih volitvah, da bi pomagali pri pripravah na naslednje?

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. − Strinjam sem, da je z misijami EU za spremljanje volitev po vsem svetu denar dobro porabljen. V zadnjih osmih letih so opazovalci EU poročali o pomembnih volitvah ter tako prispevali k zmanjšanju sporov v zvezi z volilnim rezultatom ali izpostavili območja, ki zahtevajo nujno volilno ali politično reformo. Ti uspehi imajo dolgoročni učinek.

Evropsko unijo zdaj vsi vidijo kot eno izmed najbolj verodostojnih mednarodnih opazovalk volitev. Vem, da se je gospod Evans pravkar vrnil iz volitev na Šrilanki, Menim, da bo imel tudi svoje lastne zamisli v zvezi s tem, kaj je bilo dobro in morda o tem, kaj je treba v prihodnosti popraviti. Misije EU za spremljanje volitev bodo zato še naprej prednostna naloga EU, za kar se bom, dokler bom tu, trudil tudi sam.

Kljub povedanemu spremljanje volitev ni in ne more biti edini ukrep. Spremljanje volitev ni cilj sam po sebi, vendar mora prispevati k obravnavanju pomanjkljivosti v volilnem okviru ter dolgoročno spodbujati demokratične in institucionalne reforme.

Poročila misij za spremljanje volitev so ključna vstopna točka za obravnavanje pomanjkljivosti v volilnem okviru. Po definiciji imajo dolgoročno perspektivo. Priporočila misij za spremljanje volitev ponavadi predstavljajo možnosti za volilno spremembo, na primer v ureditvenem okviru ali v upravljanju volitev. Vedno bolj so usidrane v širšo strategijo za volilno podporo, s čimer se krepi dolgoročni vpliv.

V zvezi z drugimi nedavnimi misijami za spremljanje volitev lahko potrdim, da smo na primer v Ruandi, Kambodži in Jemnu podprli ustrezne volilne komisije. Ti projekti so izhajalo neposredno iz prejšnjih misij EU za spremljanje volitev, ki so izpostavile številne pomanjkljivosti v volilnem okviru. Vendar je Komisija v istem okvirju v zadnjih nekaj letih bistveno povečala finančne prispevke za pomoč na volitvah, in sicer na priporočilih misij EU za spremljanje volitev. Ti od leta 2000 znašajo 400 milijonov eurov, kar je precej velik znesek.

Delegacije Evropske Komisije v državi so prav tako opravile veliko dragocenega dela pri vzpostavljanju volilne reforme z nadaljnjim spremljanjem misij EU za spremljanje volitev, pri čemer bodo dragoceno delo opravili tudi glavni opazovalci, ko se vrnejo v državo in predstavijo svoje končno poročilo.

Nenazadnje, ker je volilna reforma pogosto zelo politične narave, se je ne doseže vedno hitro, pri čemer zahteva različne udeležence in stalno vključevanje. Verjamem, da lahko Parlament poleg glavnega opazovalca igra pomembno vlogo v obravnavanju volilne reforme z nadaljnjim spremljanjem misije za spremljanje volitev, kar tudi počne.

Zato bi rada spodbudila odhod redne delegacije EP v državo, kjer bi se bolj vključila v zadeve, pri čemer bi potem v volilnem okviru obravnavala pomanjkljivosti, in sicer v kontekstu širše institucionalne in demokratične spremembe. To je bila vsebina prvega seminarja med Komisijo in Parlamentom, pri čemer bo pozneje letos med Komisijo in Parlamentom potekala še ena, menim, da v decembru.

  Robert Evans, avtor. − Zahvaljujem se gospe komisarki in se strinjam z njo, da je spremljanje volitev eno od koristnejših del, ki jih opravlja Evropska unija. Delo je v navedenih državah odmevno, pri čemer je skoraj brez izjeme denar dobro porabljen. Zelo sem ponosen, da sem v preteklih letih sodeloval na številnih misijah za spremljanje volitev, nazadnje v Pakistanu. Šrilanko sem dejansko obiskal z delegacijo.

Vendar se sprašujem, ali od gospe komisarke lahko zahtevam odgovor na eno zadevo. Ali EU, v štirih ali morda petih letih med eno misijo za spremljanje volitev in naslednjo, dejansko ponudi posebno pomoč ali predloge za obravnavanje katerih koli pomanjkljivosti na področjih, za katera menimo, da jih je treba izboljšati, ter ali predlagamo zamisli, ponudimo podporo ali sredstva za zagotavljanje, da države na volitvah ne ponavljajo napak, ki so jih storile prej?

  Martin Callanan (PPE-DE). − Gospod predsednik, tudi jaz se strinjam z gospodom Evansom o pomembnosti misij za spremljanje volitev. Tudi jaz sem bil počaščen, da me je Komisija imenovala za glavnega opazovalca na nedavnih volitvah v Kambodži. Menim, da so se misije, kot vse misije za opazovanje volitev, izkazale kot zelo koristna pomoč za kamboške organe pri vodenju njihovih volilnih misij.

Pozivam gospo komisarko, naj poišče vire, ki jih ima na voljo, da izvede še več teh misij v prihodnosti, če je možno, ker se tudi jaz strinjam, da so zelo koristen ukrep za ozaveščanje. V državah, v katerih potekajo, jih zelo cenijo, pri čemer različne misije cenijo tudi predsedniki držav.

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. − Najprej, dolgoročna priporočila in priporočila za naslednje volitve so dejansko področje, na katerem moramo bolj sodelovati.

To je zato, ker so nekatere države sprejele navedena priporočila, medtem ko druge niso, pri čemer bi morali priporočila bolj navajati v naših poročilih o državi ter ocenah delegacij in ocenah delegacij Evropskega parlamenta.

V odgovor na drugo vprašanje; če bi imeli večji proračun, potem bi obiskali veliko več držav, vendar moram narediti izbor. Izbor poskušam narediti glede na proračun, ki mora vključevati Afriko, Azijo, Latinsko Ameriko ter, če smo povabljeni, države Magreba in arabske države, za katere menim, da bi jih morali obiskati pogosteje, ker smo načeloma zaradi naše nepristranskosti zelo ugledni.

  Predsednik. −

Vprašanje št. 50 predložil David Martin (H-0543/08)

Zadeva: Izrael zadržuje palestinske davke

Katere ukrepe je Komisija sprejela, da bi Izraelu preprečila zadrževanje palestinskih davkov?

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. − Menim, da poslanec navaja odlog pri mesečnem prenosu carinskih prihodkov, ki jih Izrael pobira v imenu palestinskega organa. Zadnji odlog, se je zgodil junija, skoraj takoj po pismu palestinskega predsednika vlade Fayyada, v katerem je nasprotoval razpravam, ki so potekale med EU in Izraelom o nadaljnjem razvoju odnosov.

Takrat je bil odlog pri prenosu davkov in carinskih prihodkov na najvišjih ravneh, pri čemer sem tudi jaz zastavila to vprašanje ministru za zunanje zadeve.

Izrael sem pozvala, da izvrši plačilo, ki pripada Palestincem in končno, moram reči in lahko rečem, da je bil prenos izvršen en teden pozneje kot običajno.

Od takrat dalje Komisiji niso več poročali o nadaljnjih primerih odlogov pri prenosu davčnih prispevkov.

  David Martin, avtor. − Komisarki se zahvaljujem za njen odgovor in ker je ukrepala, kar je storila, ko sem zastavil vprašanje. Razumela bo, da je med predložitvijo vprašanja in prejemom odgovora časovni zamik.

Vendar želim poudariti, da je ta denar palestinski. Pod nobenim pogojem, to ni izraelski denar, ki bi ga lahko zadržali. Pridržanje tega denarja je enakovredno kraji, če ne denarja, potem koristi. Pogosto se uporablja za izseljevanje Palestincev, pri čemer upam, da bo Komisija od Izraelcev še naprej zahtevala, da prenesejo ta denar takoj, ko pripada Palestincem, in ga ne uporabljajo kot še eno politično orodje.

  Reinhard Rack (PPE-DE). – (DE) Dobro je, da se je ta težava dejansko lahko rešila hitro in brez odlašanja. Le še eno vprašanje: takrat smo večkrat imeli težavo s palestinskimi organi, ki so porabili denar na način, ki ni bil v skladu z nameni darovalcev. Ali so bile medtem tudi te težave urejene?

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. − V odgovor na prvo pripombo; dejansko so bili v zadnjih letih dolgi odlogi pri prenosu palestinskega denarja, pri čemer se strinjam, da je denar palestinski, vendar sem poskušala, kadar je bilo potrebno in zelo pogosto so me Palestinci prosili, da to storim, osebno posredovati pri sprostitvi denarja. To je lahko trajalo dolgo časa in bila so obdobja, ko je bilo zelo težko, vendar sem vedno poskušala. Strinjam se z vami, da je to potrebno početi tudi v prihodnosti.

(DE) Gospod Rack, odločno vam lahko zagotovim, da je način, s katerim pošiljamo denar Palestincem, prej imenovan začasni mednarodni mehanizem TIM in zdaj finančni mehanizem PEGASE (palestinsko-evropski mehanizem za upravljanje socialno-ekonomske pomoči), oblikovan tako, da nam omogoča popoln nadzor. Menim, da je to bilo bistveno.

Sicer tudi Izraelci zdaj uporabljajo ta enotni zakladniški račun za prenos izraelskega denarja. Ker je Salam Fayyad minister za finance in predsednik vlade, imamo tudi nekoga, ki ima zaupanje mednarodne skupnosti. Vendar smo v glavnem izvedli tudi svoje inšpekcije, pri čemer tej zadevi namenjam veliko pozornosti, kot osebno zmorem. Moja delegacija je oblikovala svoj lasten sistem in svojo ekipo na tem področju, da ne prihaja do nepravilnosti.

  Predsednik. − Na vprašanja, ki zaradi pomanjkanja časa niso bila obravnavana, bo odgovorjeno pisno (glej Prilogo).

(Seja je bila prekinjena ob 19.30 in se je nadaljevala ob 21.00.)

PREDSEDUJOČI: GOSPOD MAURO
Podpredsednik