Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2008/2623(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

B6-0409/2008

Razprave :

PV 04/09/2008 - 12.1
CRE 04/09/2008 - 12.1

Glasovanja :

PV 04/09/2008 - 13.1
CRE 04/09/2008 - 13.1

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0411

Razprave
Četrtek, 4. september 2008 - Bruselj Edition JOIzdaja UL

12.1. Državni udar v Mavretaniji
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednik. − Naslednja točka je razprava o šestih predlogih resolucije o državnem udaru v Mavretaniji(1).

 
  
MPphoto
 

  Alain Hutchinson , avtor. − (FR) Gospod predsednik, gospa komisarka, državni udar, ki se je zgodil v Mavretaniji, lahko obravnavamo kot resnično tragedijo. Evropska unija je investirala v veliko drugih držav in veliko tudi v demokratizacijo Mavretanije; še več kot to, trdim, da je pomembneje, da so Mavretanci sami znatno pripomogli, pri čemer je tistim, ki so odgovorni za sorazmerno novo odstavitev diktatorja Taye, uspelo vzbuditi upanje med prebivalstvom te države ter hkrati spoštovati vse zavezanosti od organizacije ustavnega referenduma junija 2006 do predsedniških volitev marca 2007, vključno z izvedbo lokalnih splošnih volitev v letu 2006. Ta dolg proces je vsem omogočil, da izrazijo svoje mnenje: sindikatom, civilni družbi in seveda politikom. Že po enem letu je ta državni udar vse uničil, pri čemer med vrstami demokratov vlada veliko razočaranje.

Katastrofa za demokracijo in Mavretance nas jasno opominja na izredno ranljivost vseh mladih demokracij ter tudi na posebno pozornost, ki jim jo moramo namenjati. Zdaj je bistveno, da brez izmikanja obsojamo novi mavretanski režim. Če je izvoljeni predsednik delal napake ali se motil, je bila naloga Mavretancev, njihovega parlamenta in izvoljenih državnih predstavnikov, da se odzovejo, kritizirajo ali uvedejo sankcije. Na noben način ni bila pravica vojske, žandarjev ali katere koli druge policijske sile, da se vplete v nekaj, kar je izključno politična zadeva.

Zato pozivamo nove, Mavretanske „močne moške“, da Mavretancem vrnejo pristojnosti, ki so jim jih ukradli. Zahtevamo, da izvoljenemu predsedniku dovolijo čim prej zavzeti svoje politične funkcije, čeprav to pomeni, da bo moral prenašati vse kritike, če bodo te izražene na demokratičen način in s spoštovanjem prizadevanj Mavretancev, ki so bili ponovno izpostavljeni željam manjšine.

Poleg tega bi dodal, gospod predsednik, da sem imel čast voditi opazovalno misijo Parlamenta v Mavretanijo, pri čemer so me dogodki seveda zelo globoko prizadeli. S tem bom končal in dovolil, da spregovori gospa Isler Béguin, ki je vodila evropsko misijo za spremljanje volitev. Te dogodke zelo obžalujemo, ker smo v Mavretaniji zaznali resnično željo prebivalstva v celoti, željo, ki je bila prisotna v lanskem letu, pri čemer so sedanji dogodki tragedija.

 
  
MPphoto
 

  Marios Matsakis, avtor. Gospod predsednik, ta reven afriški narod že več let trpi zaradi politične nestabilnosti in pretresov. To izraža dejstvo, da sta se v državi zgodila dva državna udara v zadnjih treh letih. Drugi od obeh se je zgodil 6. avgusta 2008. General je prevzel oblast s kršenjem ustavne zakonitosti ter aretiral predsednika, predsednika vlade, druge člane vlade in veliko civilistov. Presenečenje je, da sta dve tretjimi mavretanskega parlamenta podpisali izjavo v podporo vodstvu državnega udara.

Čeprav je mogoče, da je prisoten strah pred preganjanjem, je to sramota za demokracijo in žalosten položaj, ko izvoljeni parlamentarni predstavniki priznajo neuspeh demokratičnih procesov in odobrijo vojaško diktaturo. Pozivamo vse politične sile v Mavretaniji, da na prvo mesto postavijo koristi svojih ljudi in z zrelostjo zdravega razuma sodelujejo pri vzpostavitvi ustavnega reda v svoji državi. Zato pozivamo EU, Združene narode in Afriško unijo in od njih pričakujemo, da ponudijo potrebno podporo.

 
  
MPphoto
 

  Esko Seppänen, avtor. (FI) Gospod predsednik, državni udar vojaške hunte v Mavretaniji je bil zelo obsojan iz dobrega razloga. Po trditvah mednarodnih opazovalcev v državi so bile volitve leta 2006 in 2007 izvedene v skladu s pravili, pri čemer zakonitost odstavljene vlade v Mavretanijo ni vprašljiva.

V Mavretaniji je bilo več kot deset državnih udarov ali poskusov državnih udarov od dosežene neodvisnosti od francoskega kolonializma. Zadnji je bil pred tremi leti. Takrat so vidno sodelovali zgornji sloji vojske, kot ponovno sodelujejo zdaj. Razvoja ne moremo opisati kot stabilnega in demokratičnega.

Spori med demokratično izvoljenim predsednikom in generali v Mavretaniji so zaradi njihovega odnosa do ekstremnega islama prispevali k državnemu udaru. To je velik izziv za tiste, ki si prizadevajo za mir in stabilnost v regiji.

Osnutek resolucije upravičeno upošteva, da je ponovna vzpostavitev zakonite in demokratično izvoljene vlade predpogoj za stabilen, demokratičen razvoj Mavretanije. Zato izvedba novih volitev ni sprejemljiva rešitev, ker bi to vojaškim huntam dalo pravico do uporabe sile. V teh razmerah je tvegano to, da bi izolacija države spodbudila ekstremistična mnenja in dejavnost, ki bi ovirali demokratični razvoj. Zato moramo podpreti rešitev Združenih narodov, ki je takojšnja in miroljubna, kolikor je mogoče. Naša skupina podpira osnutek resolucije o razmerah v Mavretaniji.

 
  
MPphoto
 

  Marie Anne Isler Béguin, avtorica. (FR) Gospod predsednik, gospa komisarka, zahvaljujoč vam sem lahko bila predsednica misije za spremljanje volitev v Mavretaniji.

Bili smo ponosni na rezultate, ker je bil velik uspeh, da je po štiriindvajsetih urah vojska predala oblast ljudem.

Prejšnji teden sem obiskala Mavretanijo za osem dni, in kaj sem slišala tam? Od ljudi, ki so bili prej zelo srečni, da imajo civilno vlado, sem slišala, da so ponovno zadovoljni, da se je vrnila vojska, da „prilagodi demokracijo“, kot so dejali.

Dejansko mi to imenujemo državni udar. To je državni udar. To javno obtožujemo in smo javno obtoževali. Vendar menim, da moramo dejansko preveriti, kaj se tam dogaja, pri čemer bi vam svetovala, kolegi poslanci, da pošljete delegacijo, da razišče. Predstavnik Afriške unije, gospod Ping, to imenuje „netipične razmere“. Gospod Djinnit iz Združenih narodov to imenuje „preobrat razmer“, pri čemer oba trdita, da moramo biti danes ustvarjalni. Res je, ko pravita, da je to zastoj, da je to dejansko institucionalni zastoj, vendar ta institucionalni zastoj ne izhaja iz državnega udara; to je rezultat procesa razpadanja, ki se je začel aprila in dosegel vrhunec junija ali julija s predlogom cenzure, o katerem se ni smelo glasovati, z izrednimi zasedanji Parlamenta, ki niso bila sprejeta in ki niso bila odobrena ter dejansko z odmevno večino dveh tretjin, če ne treh četrtin v podporo predsednika, ki so ga odstavili s pozivom za njegov odstop. To je bil dejansko preobrat in tistim, ki ne sledijo zadevam, je težko razumeti.

Pozivam vas, kolege poslance, da raziščemo dejanske razmere, in pozivam vas, da podprete demokratično zapuščino, ki jo je država uspela pridobiti na zadnjih volitvah.

Prav tako ne smemo pozabiti, da institucije, kot so senat, Parlament in občinski sveti še vedno delujejo, pri čemer verjamem, da so ti organi varuhi moči ljudi. Zato menim, da so odgovorni za iskanje rešitve. Menim, da moramo zaupati našim parlamentarnim kolegom, da vojaški hunti, ki smo jo zavrnili, predlagajo načrt, ter da se predstavniki ljudi, prav tako kot smo mi predstavniki naših državljanov, odločijo, kaj storiti.

Menim, da jim moramo priznati to verodostojnost in jim izkazati zaupanje: če jim ne uspe poiskati rešitev, ki so zakonite in institucionalno pravno utemeljene, lahko nasilno posredujemo, vendar menim, da morajo danes ti predstavniki ljudi, ki imajo zakonitost na svoji strani, predložiti predloge, pri čemer jih moramo podpreti kot kolege.

 
  
MPphoto
 

  Ryszard Czarnecki, avtor. – (PL) Gospod predsednik, vsi, ki jih zanima Mavretanija, se zavedajo sedanjih razmer v tej državi. Prav tako tudi poslanci, ki so imeli čas zastopati Evropski parlament v tej državi. Bil sem del te skupine.

Gospa Isler Béguin ima veliko koristnih izkušenj. Menim, da ima pravico zagovarjati, da moramo nameniti več sredstev, zato da lahko Evropski parlament učinkovito prispeva k razmeram, kot je že storil v primeru drugih držav. To ne vključuje zahtev v zvezi s tem, kaj je prav, kaj se mora zgoditi ali navajanje nekaterih standardov. Namesto tega mora vključevati resnično pomoč ljudem, ki se borijo za pravice državljanov in demokratične vrednote na območjih, na katerih jih je veliko težje doseči kot v Evropski uniji. Zato se je predlagalo, da se sredstva razporedijo na takšen način, da se lahko dejansko učinkovito uporabijo.

 
  
MPphoto
 

  Colm Burke, avtor. − Pred glasovanjem nameravam predlagati ustni predlog spremembe. Nedavni državni udar v Mavretaniji je razočaral. Za državo, ki je v zadnjih letih zelo napredovala na poti k demokraciji, je ta državni udar ovira takemu razvoju.

V tej ranljivi podregiji Afrike pomembnosti demokratične Mavretanije ne smemo podcenjevati, zato je vrnitev k demokraciji in vladavini ljudstva najvažnejša. Strmoglavljenje demokratično izvoljene vlade je preprosto nesprejemljivo, kot je tudi stalen hišni pripor predsednika in predsednika vlade te države. Vendar je treba tudi upoštevati, da je dve tretjini članov mavretanskega parlamenta podpisalo izjavo v podporo vodji državnega udara in njegovim kolegom generalom. Prejšnjo nedeljo so generali sestavili svojo vlado, ki jo po mojem mnenju moramo obravnavati kot nezakonito.

Čeprav ne priznavam te samooklicane začasne uprave, spodbujam vojaško hunto, da čim prej določi časovni razpored za datume novih predsedniških volitev, da so lahko ponovno imenovani civilni ministri namesto vojaških. Hunta se mora zavezati k nevtralnosti na volitvah, kot so se po zadnjem državnem udaru leta 2005. Če do takšnih ukrepov ne bo prišlo v bližnji prihodnosti, mora Evropska unija premisliti o strožjih ukrepih, kot je ukinitev pomoči, ki ni humanitarne narave. Komisija mora resno razmisliti o ponovnem izvajanju člena 96 iz sporazuma iz Cotonouja, kar bi lahko pomenilo zamrznitev premoženja članov hunte ter ustavitev pomoči. Končno, pozivam Evropsko unijo, da tesno sodeluje z Afriško unijo za rešitev te politične krize.

 
  
MPphoto
 

  Laima Liucija Andrikienė, v imenu skupine PPE-DE.(LT) Obžalovanja vredno je, vendar so mavretanski generali izvedli še en državni udar, ki žal vpliva na ljudi te države zelo slabo. Dejstvo, da se je po vojaškem udaru v poslabšanih gospodarskih in socialnih razmerah Svetovna banka odločila za ustavitev izplačil tej državi, je razmere še poslabšalo, pri čemer bodo ljudje kmalu čutili učinke tega. Edino mogoče mnenje o teh razmerah je, da obsodimo storilce državnega udara in zahtevamo, da se v tej državi vzpostavi ustavni in civilni red čim prej. Zahtevamo takojšnjo izpustitev predsednika Sidija Mohameda Cheikha Abdallahija in vzpostavitev običajnih delovnih razmer za vladne uradnike.

Vojaški udar ni rešitev za krizo. Le politične razprave ter svobodne in pravične volitve lahko popeljejo katero koli državo iz ustavne krize. Naloga Evropske unije je pomagati rešiti krizo na najučinkovitejši način z zagotovitvijo pomoči ljudem, ki so ranljivi zaradi težav gospodarske krize in krize s hrano.

 
  
MPphoto
 

  Leopold Józef Rutowicz, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, Mavretanija je revna država. Prav tako je netipična islamska država in žrtev veliko nekrvavih državnih udarov To je država, ki priznava Izrael in podpira Združene države v njihovi vojni proti Al Kaidi. Mavretanija ima demokratično ustavo. Prizadene jo veliko naravnih nesreč. Suženjstvo je tam še vedno običajno, kar pomeni, da so ljudje še vedno prikrajšani za svojo kulturno in versko identiteto in svojo osebnost. Vendar je to že dolgotrajni običaj v državi. Ocenjuje se, da Mavretanija relativno dobro uporabi pomoč, ki se ji namenja, za razvoj infrastrukture in izobraževanja.

Zadnjemu državnemu udaru je sledila tudi napoved svete vojne s strani Al Kaide. To lahko zelo destabilizira državo, poveča stradanje in izniči dosežen napredek. Konča se lahko tudi s smrtjo veliko ljudi in uvedbo nečloveških metod radikalnega islama v državo. Zaradi teh nevarnosti je bistveno, da Evropska unija in organizacije afriških držav ukrepajo hitro, da preprečijo takšno tragedijo.

 
  
MPphoto
 

  Raül Romeva i Rueda, v imenu skupine Verts/ALE. – (ES) Gospod predsednik, še včeraj smo govorili o nedoslednosti in neučinkovitosti, ki je včasih značilna za politiko sankcij Evropske unije. Jasno je, da je Mavretanija očiten primer tega. Državni udar, ki se je v tej državi zgodil to poletje, je treba obsoditi, kar je namen te resolucije.

Vendar prav tako pozivamo, da se umirijo politične napetosti v zadevnih institucijah, ki so tiste, v katerih je to še mogoče storiti.

Razen tega začasni odziv ne sme kaznovati tistih, ki si tega ne zaslužijo, zlasti mavretanskih ljudi, ki že dovolj trpijo zaradi gospodarske krize in krize s hrano.

Zato pozivamo Evropsko komisijo, da ne ukine financiranja projektov za podporo civilnega prebivalstva, ki ga zagotavlja evropski instrument za demokracijo in človekove pravice, ter prav tako ponovno razmisli o zamrznitvi sporazuma o ribolovu.

Prav tako pozivamo Komisijo, da sodeluje v političnem dialogu v skladu s členom 8 sporazuma iz Cotonouja za ponovno vzpostavitev ustavne zakonitosti. Če ta dialog ne bo uspešen, potem mora ponovno izvajati člen 96 sporazuma iz Cotonouja, ki lahko privede do zamrznitve pomoči, razen hrane in humanitarne pomoči.

 
  
MPphoto
 

  Koenraad Dillen (NI). – (NL) Gospod predsednik, ranljivi demokratični režimi, ki jih strmoglavi vojaški udar: to je nikoli dokončana zgodba, saga, ki se stalno ponavlja. Ne pretiravam, ko rečem, da je ta parlament v preteklosti verjetno že velikokrat obsodil vse vrste državnih udarov v Afriki. V večini afriških držav nepravični red ostaja, pri čemer so isti vladarji ostajali na oblasti desetletja. Milijarde razvojne pomoči tega niso spremenile. Despoti pogosto ostanejo na oblasti, pri čemer jim mi pogrnemo z rdečo preprogo prepogosto. To je vzrok za črnogledost.

Volitve, ki jih je ta parlament pomagal spremljati, so bile izvedene pravično: to je bilo že povedano. Vendar dogodki tega poletja v Mavretaniji nadaljnje dokazujejo, da volitve ne bodo dovolj, da se bodo demokratične vrednote v Afriki sprejele za stalno.

Danes se moramo naučiti, da mora imeti Evropa pogum, da pogojuje gospodarsko podporo in razvojno pomoč z dobrim vladanjem in demokracijo, ker bodo na koncu imeli korist od tega Afričani sami. Vendar EU do zdaj ni imela poguma, da bi sprejela to stališče. Ustna obsodba državnega udara v Mavretaniji ni zadostna, če Evropska unija istočasno ne izvede dejanskih sankcij za osamitev hunte.

 
  
MPphoto
 

  Filip Kaczmarek (PPE-DE). - (PL) Gospod predsednik, obžalovanja vredno je, da danes razpravljamo o Mavretaniji. Lani so v Mavretaniji potekale prve svobodne volitve. Mednarodna skupnost, vključno z misijo Evropskega parlamenta za spremljanje, jih je priznala kot pravične in pregledne. Mavretanija je znatno napredovala v zvezi z vprašanji ključnega pomena za njeno demokratizacijo, stabilnost in prihodnji razvoj. S tem mislim kaznovanje suženjstva, liberalizacijo sredstev javnega obveščanja in vračanje beguncev.

Mavretanija je zdaj nazadovala z razveljavitvijo rezultatov demokratičnih volitev in dokazanim kršenjem pravne države. Obstajajo lahko različne razlage in ocene vedenja predsednika Abdallaha, vendar ena zadeva zagotovo drži. Predsednika, izvoljenega na univerzalnih, demokratičnih in svobodnih volitvah, nikoli ne more zamenjati državni udar. Takšna poteza je nesprejemljiva v državi, ki razvija svojo demokracijo, kar je počela Mavretanija do pred kratkim. Evropska unija mora sodelovati z vlado Mavretanije in Afriško unijo, da se razmere uredijo.

 
  
MPphoto
 

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE). - (FI) Gospod predsednik, kot smo slišali na začetku avgusta, je bil prvi demokratično izvoljen predsednik v Mavretaniji odstavljen in zaprt skupaj s predsednikom vlade in ministrom za notranje zadeve te države kot rezultat vojaškega udara.

Mavretanija je ena od najrevnejših držav in ena od najnovejših proizvajalk nafte. Če je njen demokratični razvoj ogrožen, mora biti širše sodelovanje z državo vprašljivo. Ker je Svetovna banka zamrznila 175 milijonov USD finančne pomoči in EU premišljuje o zamrznitvi 156 milijonov EUR, več razvojnim projektom grozi opustitev. Vendar se mili pristop v razmerah, kot so te, dolgoročno ne bo obrestoval.

Nepopustljivost zagotovo ne pomeni, da Mavretance prikrajšamo za hrano in humanitarno pomoč. Vendar je treba vladajočo vojaško hunto spomniti na sporazum iz Cotonouja ter, da bo brez dialoga o vzpostavitvi demokratičnega reda, denar EU ponovno ukinjen.

 
  
MPphoto
 

  Glyn Ford (PSE). – Gospod predsednik, ponovil bi, kar so danes tukaj povedali številni kolegi: demokratična Mavretanija predstavlja točko stabilnosti v podregiji. Le dvanajst mesec kasneje, ko je misija Evropske unije za spremljanje volitev razglasila, da so bile volitve poštene, so generali v Mavretaniji izvedli drugi državni udar v dveh letih.

Pozivamo k takojšnji izpustitvi predsednika in predsednika vlade in menimo, da je rešitev v dialogu. Podpiramo sodelovanje Afriške unije v procesu, vendar pozivamo Komisijo, da se vključi v ta dialog za iskanje mirne in demokratične rešitve sedanje krize ter da uporabi, če je potrebno, grožnjo, da bomo Mavretaniji ukinili vso pomoč razen hrane in humanitarne pomoči, če ne bomo našli zadovoljive rešitve v naslednjih mesecih.

 
  
MPphoto
 

  Zbigniew Zaleski (PPE-DE). - (PL) Gospod predsednik, podpiram izjave gospoda Kaczmareka. Državni udar v Afriki, ali natančneje v Mavretaniji, ne more biti presenečenje. Če upoštevamo razmere na celini, zagotovo pridemo do zaključka, da, čeprav se je na srečo proces demokratizacije začel več področjih in se še vedno nadaljuje, ostaja šibek. To je dejstvo.

Naša naloga je storiti vse, kar lahko, da pomagamo demokratizaciji. To vključuje naše dejavnosti med našimi misijami za spremljanje parlamentarnih in predsedniških volitev. Prav tako vključuje finančno pomoč. Naša prisotnost na terenu, ozaveščanje ljudi o namenu demokracije in pojasnjevanje, kako lahko po težavnem obdobju priprave zdaj imajo svojo vlogo v njej, so zagotovo podvig, v katerega je vredno vlagati, kot to dejansko že počnemo. Menim, da s tem ne smemo varčevati. Nasprotno, moramo biti radodarni. Od tega je odvisna afriška prihodnost.

 
  
MPphoto
 

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. Gospod predsednik, več mesecev je Mavretanija doživljala napete politične razmere, ki jim je nasprotoval velik del Parlamenta in tudi predsednik Mavretanije. Potem, ko je predsednik Adallahi 6. avgusta 2008 s položaja odstavil več vojaških načelnikov, se je vojska odzvala s hitrim in nekrvavim državnim udarom. Zdaj je izvoljeni predsednik zaprt v vili za goste. Upoštevati je treba, da je bil zaprt tud predsednik vlade, medtem ko to ne vključuje izvoljenega Parlamenta.

Pred tremi leti so 3. avgusta 2005 so zadevni generali, ki so bili takrat polkovniki, izvedli podobni prevzem oblasti dvajset let trajajočega režima polkovnika Oulda Taye, ki je sam prevzel oblast z državnim udarom.

Nedavni prevzem je kljub temu popolnoma drugačen od tistega leta 2005, ki je končal diktatorski režim in prinesel vzoren prehod na demokracijo, ki jo je Evropska unija odločno podpirala politično in finančno. Ta prehod z vrsto svobodnih in pravičnih volitev je na oblast postavil prve demokratično izvoljene institucije v Mavretaniji, katerih delovanje je še treba izboljšati.

Od prvega dne državnega udara je bilo naše stališče jasno. Komisar Michel je odločno obsodil državni udar in zahteval izpustitev in ponovno postavitev predsednika Abdallahija na oblast ter hitro vrnitev k ustavnemu redu. Mednarodna skupnost v celoti je sledila z zelo podobnim stališčem.

Zadnje sprejete odločitve vojaške hunte, tj. samooklicani „Visoki državni Svet“, za formalizacijo prevzema in imenovanje novega predsednika vlade in vlade je zdaj vrsta korakov v napačni smeri, ki nasprotujejo zahtevam mednarodne skupnosti.

Menim, da ta državni udar predstavlja resno in očitno kršenje bistvenih delov sporazuma iz Cotonouja v zvezi z demokratičnimi načeli in pravno državo. Zato je 2. septembra 2008 Komisija sprejela sporočilo Svetu o začetku posvetovanj z Mavretanijo v skladu s členom 96 Sporazuma iz Cotonouja.

Na podlagi rezultatov posvetovanj bodo predlagani ustrezni ukrepi. Vendar ob upoštevanju možnega negativnega učinka, ki bi jih ukrepi lahko imeli na prebivalstvo, še vedno upamo, da se bo poiskala sprejemljiva rešitev brez potrebne izolacije strateško tako pomembne države, kot vas je veliko dejalo.

Medtem še spremljamo razvoj dogodkov v Mavretaniji ter istočasno v celoti podpiramo prizadevanja Afriške unije, da se v državi ponovno vzpostavi ustavni red.

Dovolite, da zdaj kratko komentiram dve vprašanji. Na tej stopnji je prezgodaj govoriti o katerih koli podrobnostih ustreznih ukrepov, ki bodo sprejeti za določene projekte ali področja sodelovanja. Menim, da moramo počakati rezultate posvetovanj v skladu s členom 96 sporazuma iz Cotonouja, pri čemer bi bilo dobro tudi, gospa Isler Béguin, da počakamo na odhod delegacije v Mavretanijo. Najprej se morajo začeti posvetovanja v skladu s členom 96.

Končno, obstajata dva pomembna projekta: eden je projekt Evropskega razvojnega sklada, ki poteka (vrednost: 4,5 milijonov EUR), za podporo civilni javnosti, drugi je načrtovan za podporo demokraciji in vlaganju v človekove pravice (vrednost: 300.000 EUR). Oba bi se verjetno nadaljevala v primeru delne zamrznitve sodelovanja. Torej, zdaj smo na stopnji, na kateri menimo, da je treba uporabiti sporazum iz Cotonouja in začeti posvetovanja v skladu s členom 96 ter se pozneje odločiti.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo na koncu razprave.

Pisna izjava (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Sebastian Valentin Bodu (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Žal je vprašanje spoštovanja človekovih pravic v afriških državah vedno prisotno. Za veliko Evropejcev je spoštovanje človekovih pravic dar, s katerim so se rodili. Prihajam iz države, ki je doživela najtrši komunizem v Evropi, v kateri človekove pravice niso bile na pomembnem mestu programa vodij. Ne morem trditi, da so po osemnajstih letih demokracije popolnoma izginili primeri kršitev človekovih pravic, vendar so razmere veliko boljše kot v letih komunizma.

Ranljiva afriška celina, katere stoletja dolga zgodovina je resno zaznamovala miselnost njenih prebivalcev, se zdaj po državnem udaru mavretanskih vojaških vodij sooča z grožnjo destabilizacije regije v celoti. Dejansko so razveljavili demokratično odločitev iz leta 2007, ko so Mavretanci izvolili svojega prvega predsednika na demokratičen način. Ravnanje v skladu s pravno državo je prva, temeljna zahteva za demokracijo.

Novi režim v Mavretaniji nima podpore ljudi in predstavlja izključevalno željo omejene skupine ljudi. Dolžnost mednarodne skupnosti je zagotoviti, da se zadeve v tej državi ne izpridijo zaradi varnosti prebivalcev in stabilnosti celotne regije, v kateri je terorizem resna grožnja.

 
  

(1)Glej zapisnik.

Zadnja posodobitev: 11. december 2008Pravno obvestilo