Predsednik. − Naslednja točka je razprava o šestih predlogih resolucije o obešenjih v Iranu(1).

  Paul Casaca, avtor. − (PT) Letos poteka 20. obletnica množične usmrtitve več tisoč političnih zapornikov v teheranskih zaporih. To je bil eden od največjih zločinov proti človeštvu po drugi svetovni vojni.

Število usmrtitev v Iranu je sedaj v celoti izven nadzora: glede na uradna sporočila iranskih oblasti je bilo izvršenih v zaporu Evin v Teheranu v enem dnevu 29 obešenj. Režim ne spoštuje niti pravic mladoletnih oseb niti pravic ostalih oseb, zato se zdaj soočamo z možnostjo predaje tabora Ašraf, ki so jo razglasile oblasti ZDA, pri čemer je v tem taboru v okviru Četrte ženevske konvencije zaščitenih skoraj 4 000 Irancev v skladu s statusom, ki so ga določile oblasti ZDA. Kljub dejstvu, da je tabor uradno priznan kot zaščiten s strani oblasti ZDA, smo zdaj priča pogajanjem za njegovo predajo iranskim oblastem v okviru teh pogojev.

Gospa komisarka, gospe in gospodje, tega ne smemo dovoliti; če to omogočimo, potem bomo del najhujšega zločina proti človeštvu. V tem primeru bomo postali sokrivci. Tega nikakor ne smemo dopustiti. Gospe in gospodje, to je v primerjavi z Guantanamom še veliko hujši primer, pri čemer moramo to jasno pojasniti tudi oblastem ZDA. Tega ne smemo dopustiti, ker bi tako dejanje pomenilo popoln razpad naših civiliziranih vrednot.

  Charles Tannock, avtor. − Gospod predsednik, zdi se, da nasilen teokratski režim v Teheranu uživa v šokiranju sveta in upiranju civiliziranim standardom, ki zaznamujejo večino ostalih držav. Iran je zloglasen ne le zaradi skrajnega obsega usmrtitev, ampak tudi zaradi rednih in krutih usmrtitev mladoletnikov ter mladih ljudi, ki so v otroštvu zagrešili zločine.

Medtem ko večina držav, ki še vedno izvaja smrtno kazen za odrasle, to izvaja izključno v primeru umora, Iran pa vključuje med zločine, ki se kaznujejo s smrtjo, tudi homoseksualnost in prešuštvo. Sodišča pogosto izrekajo take sodbe za dejanja, ki jih v Evropi obravnavamo kot prekrške ali zanje celo menimo, da sploh niso prekrški.

V preteklosti so bile najstnice, za katere je bilo ugotovljeno, da so bile spolno dejavne izven zakonske zveze, usmrčene na podlagi tako imenovanih „kaznivih dejanj proti čistosti“. Kot Unija moramo ostati neomajni v naših obsodbah grozljivega odnosa Irana do človekovih pravic, kot smo tudi neomajni do prizadevanj Irana glede bogatenja urana za jedrska orožja. V Parlamentu pozivamo iranskega predsednika, da pokaže milost, vendar poudarjam, da v zvezi s tem nisem zelo optimističen.

  Marios Matsakis, avtor. − Gospod predsednik, kljub preteklim resolucijam tega parlamenta in Generalne skupščine Združenih narodov ter v nasprotju z osnovnimi moralnimi in etičnimi načeli nadaljuje teokratski, totalitarni režim v Iranu med svojimi državljani z izvajanjem smrtne kazni ter ostalih grozot. Vendar je treba poudariti, da se zdi, da se usmrtitve z grozljivim in primitivnim načinom kamenjanja na srečo končujejo. To je nedvomno korak v pravo smer.

Vendar je treba še veliko postoriti za pravičnost številnih sojenj, ki potekajo v Iranu. V mnogih primerih standardi pravosodja zelo nazadujejo za standardi, ki bi jih pričakovali v 21. stoletju. Poleg tega se pogosto izvaja sodni pregon na podlagi političnih ali verskih prepričanj. Taka praksa pomeni dodatno znamenje sramote za vladajočo oblast v Teheranu. Poleg tega se kljub mednarodnim pozivom nadaljujejo usmrtitve mladoletnih oseb.

S to novo resolucijo danes močno upamo, da bodo voditelji režima v Iranu končno prisluhnili razsodnosti in zdravemu razumu ter svojo državo hitro popeljali k mednarodno sprejetim normam razumnega vedenja. Iranci si zaslužijo boljše razmere od trpljenja v okviru barbarizma omejenega političnega ali verskega fanatizma, ki ga izvajajo močno kratkovidni in zelo kruti voditelji. Predolgo že čakamo na liberalne spremembe v Iranu. Upajmo, da se bodo kmalu zgodile.

  Feleknas Uca, poročevalka. − (DE) Gospod predsednik, ponovno poudarjam, da je nujno razpravljati o kršitvah človekovih pravic v Iranu, pri čemer moramo to storiti kar najhitreje.

Le pred tremi meseci smo v tem parlamentu oblikovali resolucijo o usmrtitvah v Iranu. Žal se od takrat razmere niso izboljšale. Ravno nasprotno: v senci jedrske krize se umori režima mul nadaljujejo v nezmanjšanem številu. Le pred tednom dni je bil v javnosti usmrčen 18-letnik Behnam Saree. V tednu pred tem je bil 20-letnik obešen za zločin, ki ga je zakrivil pri 15 letih. Postopek je vedno enak: mladi moški mora stopiti na stol, okrog vratu mu nadenejo zanko, ko rabelj stol brcne vstran, se zanka zategne. Ta način ne pozna usmiljenja.

Kadar se soočamo s tako vrsto krutega dejanja, si je težko zamisliti še večje krutosti. Gospe in gospodje, ali so razmere sploh lahko še slabše? Vendar vam moram sporočiti: da, razmere se lahko še poslabšajo. Še hujše so usmrtitve mladoletnih oseb. Smrtne kazni, ki se jih izvaja za mladoletne osebe, so resna kršitev mednarodnih obvez in zavez Islamske republike.

Iran je pogodbenica številnih mednarodnih konvencij, v skladu s katerimi ne sme izvajati usmrtitev za mladoletne prestopnike. Grozljivo je, dejansko že meji na neokusno, kadar se predstavniki iranske vlade na kritiko te prakse odzovejo s trditvami, da so usmrtitve odložene do časa, ko obsojena oseba postane polnoletna.

Iran je država, ki izvede največ usmrtitev mladoletnih oseb in tako zaseda zelo sramoten položaj na vrhu te lestvice. Glede na podatke Amnesty International ni od leta 1990 dalje nobena druga država v svetu usmrtila toliko mladoletnih oseb. Samo v letih 2007 in 2008 je bilo v Iranu usmrčenih 15 mladoletnih oseb, pri čemer so razmere glede mladoletnih prestopnikov v tej državi, ki so obsojeni na smrt, dosegle nesprejemljivo, kritično raven. Trenutno je v smrtnih celicah pridržanih vsaj 132 mladoletnih prestopnikov, resnično število teh prestopnikov pa je verjetno še višje.

Tudi razmere v iranskih zaporih so kritične: več sto kurdskih političnih zapornikov od 25. avgusta gladovno stavka v iranskih zaporih. Protestirajo zaradi nečloveških razmer, mučenja in zlorab ter smrtne kazni. Mednarodna skupnost mora v zvezi s tem nujno ukrepati. Nadaljevati moramo s prizadevanji, še naprej moramo vztrajati pri obvezi Irana, da spoštuje človekove pravice.

Razmere so preveč negotove, zato je treba takoj ukrepati.

  Raül Romeva i Rueda, avtor. − (ES) Gospod predsednik, v začetku avgusta smo iz Irana prejeli čudovito novico. Iransko sodstvo se je odločilo, da bo opustilo uporabo kamenjanja kot načina usmrtitve.

Neposredna posledica tega je bila, da vsaj 10 žensk ne bo usmrčenih na ta krut način. Vendar je bilo obdobje zadovoljstva kratko, ker predlog reforme kazenskega zakonika, ki ga zdaj obravnava iranski parlament, ohranja smrt s kamenjanjem za določene oblike prešuštva.

Vendar v zvezi z Iranom nismo zaskrbljeni le zaradi kamenjanja, ampak zaradi same prisotnosti smrtne kazni, ker ostaja Iran ena od držav, v kateri usmrtijo največ ljudi v svetu. Slišali smo že, pri čemer zdaj to ponavljam, da je bilo letos usmrčenih 191 oseb, v letu 2007 pa 317 oseb. V tem smislu lahko ta rekord premaga le Kitajska.

Splošno gledano odprto obsojamo preganjanje, zaporno kazen in redno usmrtitev tistih oseb, ki so vključene v varovanje in spodbujanje človekovih pravic, ki varujejo spolno svobodo ter se borijo proti smrtni kazni. Vse te osebe v Iranu redno obsojajo zaradi delovanja proti nacionalni varnosti.

V zvezi s tem bi morali omeniti številne primere, vendar mi dovolite, da spregovorim o vsaj enem primeru: primeru aktivista in zagovornika pravic manjšin, Jaguba Mernehada, etničnega Balučija ter izvršnega direktorja Voice of Justice Youth Association, ki je bil usmrčen 4. avgusta, ker se je javno zoperstavil lokalnim uradnikom.

  Marcin Libicki, avtor. − (PL) Gospod predsednik, danes razpravljamo o zločinih Irana proti svojim državljanom. To vprašanje se nekoliko razlikuje od ostalih vprašanj, o katerih tudi razpravljamo, ker Iran ni v vojni z nikomer. Zato Iran ni pod pritiskom, ki bi lahko spodbudil različne vrste kriminalnih dejanj. Iranski režim je bil izvoljen razmeroma demokratično. Tudi zaradi tega ni razloga za politični pritisk. Poleg tega med različnimi nacionalnimi skupinami v Iranu ni napetosti.

Kljub temu v Iranu vsak dan usmrtijo vsaj eno osebo. Starejše osebe so usmrčene zaradi dejanj, ki so jih storile, ko so imele 13 ali 14 let, pri čemer usmrtijo tudi mladoletne osebe. Mednarodna skupnost mora poiskati primerne zaključke. Iran je treba izključiti iz čim več mednarodnih organizacij. Taki ukrepi lahko zagotovijo rezultate. Najboljši primer za to je začasna opustitev kamenjanja. Poleg tega pozivam, da se zapornikov iz tabora Ašraf ne preda Iranu, ker bi lahko to pomenilo, da se jih preda v roke rablju.

  Tunne Kelam, v imenu skupine PPE-DE. – Gospod predsednik, gospa komisarka, iranskemu režimu je treba nujno pokazati naše ostro obsojanje vedno večjega števila usmrtitev in našo podporo demokratični spremembi v tej državi. Vendar smo zaskrbljeni tudi glede usode skoraj 4 000 članov iranske opozicije, ki so zdaj razvrščeni v taboru Ašraf v Iraku.

Zato odločno pozivamo Iračane in tudi oblasti ZDA, da ne vrnejo prisilno Iranu katerih koli iranskih beguncev, ampak poiščejo dolgoročno ustrezno rešitev za tiste begunce v taboru Ašraf, ki imajo v skladu s Četrto ženevsko konvencijo status zaščitenih oseb.

  Proinsias De Rossa, v imenu skupine PSE. – Gospod predsednik, zdi se mi, da kadar koli katera koli vera pridobi absolutno oblast kjer koli v svetu, postane enako kruta in nestrpna kot katera koli posvetna diktatura. V Iranu je homoseksualnost prestopek, ki se kaznuje s smrtno kaznijo, prav tako prešuštvo, vohunstvo, oborožen rop, trgovanje z drogami in seveda odpadništvo: kršitelji bodo obešeni.

Glede na vire iz opozicije se politične aktiviste obtoži prekrškov in usmrti. Iranec je bil obešen zaradi posilstva, kljub dejstvu, da je njegova žrtev umaknila svoje obtožbe in je bil za njegovo kazen odrejen sodni nadzor. Za javna obešanja se uporabljajo avto-dvigala in tovornjaki z žerjavi, pri čemer pri tem načinu ni pravega padca, zato je obešena oseba obsojena na počasno ter bolečo smrt z zadušitvijo.

Ključno je, da iranske oblasti prisilimo vsaj v sistematično spremembo vseh smrtnih kazni za mladoletne prestopnike in zaustavitev usmrtitve štirih mladih moških, ki zdaj čakajo na usmrtitev. Podpiram opustitev kamenjanja žensk – upam, da se bodo tega držali. Vendar je zaskrbljujoče, pri čemer to izpostavlja resolucija, da nova zakonodaja ohranja kamenjanje za prešuštvo.

  Marco Cappato, v imenu skupine ALDE. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, kadar se obravnava Iran kot svetovno ter jedrsko grožnjo diplomatski ukrepi zahtevajo, da se v naša prizadevanja vključi na primer Rusijo. Poleg tega zagotavlja Iran najjasnejši dokaz, da mora biti vprašanje človekovih pravic sestavni del naše mednarodne in skupne varnostne politike, ker predstavlja poleg jedrske grožnje Iran tudi vsakodnevno nasilje režima nad svojimi državljani, pri čemer moramo zdaj obravnavati to nasilje.

Upam, da nam bo lahko zagotovila gospa komisarka več informacij glede uporabe sredstev za spodbujanje demokracije in pravne države. Zavedamo se, kako težko je navezati stik z demokratično opozicijo v Iranu. Poleg tega moramo obravnavati splošno vprašanje smrtne kazni, o kateri so glasovali ZN. Parlament si je močno prizadeval za moratorij, za svetovno izključitev. Zdaj je čas, da okrepimo to držo in predlagamo, da ZN imenujejo posebnega odposlanca generalnega sekretarja za smrtno kazen. To predlagam v obliki ustnega predloga spremembe in upam, da ga bodo politične skupine podprle.

  Mogens Camre, v imenu skupine UEN. – Gospod predsednik, menim, da se bodo vsi v Parlamentu strinjali z mano, da je ob branju o posameznih primerih kršitev človekovih pravic, o katerih poroča ta resolucija, težko verjeti, da se ta dejanja dogajajo v tem stoletju. Vendar je to obžalovanja vredna resnica o razmerah v državi, ki je nazadovala v srednjeveško primitivno nasilje v prizadevanju, da zatira svoje ljudi – ljudi, ki si želijo demokracije, svobode in reforme.

Zahodne demokracije se ne smemo večno pogajati s kriminalnim režimom v Teheranu v naivnem upanju, da bodo naši šibki pogajalci kar koli pridobili od režima, ki ne razume in ne spoštuje sodobnega sveta ter njegovih vrednot in očitno sovraži svoje državljane v enaki meri, kot sovraži nas. Naj bo ta resolucija zadnji poziv k pravičnosti in spoštovanju človekovih pravic. Prav tako z obžalovanjem omenjam, da EU še vedno uvršča demokratično iransko opozicijo, tj. PMOI, na svoj seznam teroristov, kljub odločitvam tako Sodišča Evropskih skupnosti v Luksemburgu in tudi najvišjega britanskega sodišča, da je to neutemeljeno.

Končno podpiram ustni predlog spremembe gospoda Kelama v zvezi s taborom Ašraf in ustni predlog spremembe gospoda Hutchinsona. Ta dva predloga sprememb bosta izboljšala resolucijo.

  Koenraad Dillen (NI). – (NL) Gospod predsednik, ne smemo si delati utvar. Teokracija v Teheranu očitno prezira demokracijo v Evropi. Vendar je dobro, da je Parlament ponovno nedvoumno obsodil usmrtitve v Iranu. Usmrtitev mladoletnih oseb ni le v nasprotju z mednarodnim pravom, ampak je v celoti kruta in opisuje neusmiljen značaj režima, ki že desetletja vlada v Teheranu. Prav tako naj bo to opozorilo naivnežem, ki menijo, da je vprašanje Irana enostavno.

Vendar ta resolucija ne omenja ene zadeve. Pravilno opredeli, da se v Iranu usmrti več ljudi kot v kateri koli drugi državi, z izjemo Kitajske. Vendar bi morala dodati, da od januarja 2005 obsojajo na smrt mladoletne osebe in jih usmrtijo le Saudova Arabija, Sudan, Jemen ter Pakistan. Ni naključje, da so to islamske države, v katerih se strogo upošteva šeriatsko pravo. Morda je ta izjava politično nekorektna, vendar dejstva govorijo sama zase. Te prakse zagotavljajo dodatne dokaze, da tak islam, ki ni nikakor razsvetljen, ni združljiv z našimi zahodnimi vrednotami.

  Bernd Posselt (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, kolega poslanec z leve strani Parlamenta je ravnokar uporabil tragično vprašanje smrtne kazni v Iranu in grozljive zločine, ki se odvijajo v tej državi kot pretvezo za napad na vero kot tako. Ta dejanja je pripisal verski naravi režima. Menim, da je to nesmiselno.

To je popolnoma običajen totalitarni režim, ki izkorišča islam za svoje potrebe. To je težava, zato moramo ostro obsoditi režim in ne islama ali vere kot take.

Sicer so bili najbolj grozljivi režimi v svetovni zgodovini tisti, ki so spodbujali nacionalni ali mednacionalni socializem, kakor deluje še danes Kitajska.

Jasni moramo biti glede ene točke: ta parlament ni namenjen ideološkim sporom, vključno s tistimi, ki vključujejo vprašanje Irana. Tu ne gre za ideologijo; gre za univerzalnost človekovih pravic. Univerzalnost človekovih pravic presega ideološke razlike. Ne poznamo azijskih človekovih pravic in ne islamskih človekovih pravic, ki bi ljudem zagotavljale manjšo raven varnosti ter bi mogoče opravičevale določeno obliko smrtne kazni. Ostro nasprotujemo smrtni kazni, pa naj jo izvajajo ZDA, Kitajska ali Iran, vendar teh držav ne obravnavamo na enak način. Jasni moramo biti glede ene zadeve: iranski režim je totalitarni režim, za katerega bi radi videli, da se konča.

  Józef Pinior (PSE). – (PL) Gospod predsednik, mednarodno pravo je zelo jasno. Smrtne kazni se ne sme izvajati za posameznike, ki v času storjenega prekrška še niso dopolnili 18 let. Iran krši to mednarodno zakonodajo.

Poudariti želim, da je kot država Iran pogodbenica mednarodnih konvencij. Podpisala je take zaveze. Julija letos je 24 organizacij za varstvo človekovih pravic iz vsega sveta pozvalo Iran, naj opusti uporabo smrtne kazni za mladoletne osebe in kakršno koli uporabo smrtne kazni na svojem ozemlju. Letos je bilo v Iranu usmrčenih že šest mladoletnih oseb: od leta 2005 to skupno znaša 26 mladoletnih oseb.

Gospod predsednik, gospa komisarka, Parlament je že mnogokrat razpravljal o krutem načinu, na katerega se izvaja zakonodaja v Iranu. Ne smemo dopustiti, da se osebe iz tabora Ašraf predajo Iranu, ker v tej državi ne velja pravna država.

  Janusz Onyszkiewicz (ALDE). – (PL) Gospod predsednik, položaj človekovih pravic v Iranu se ne izboljšuje. Včeraj sta bili obešeni dve osebi, v Araku in v Boujerdu, pri čemer številni še čakajo na izvedbo svojih kazni. Več tisoč nasprotnikov režima Ajatole je zdaj razvrščenih v taboru Ašraf. To so člani organizacije People's Mujahadeen, ki jim grozi izgon iz Iraka. Za številne od njih bi to pomenilo gotovo smrt. Sile ZDA zagotavljajo varnost za zapornike v taboru v skladu s Četrto ženevsko konvencijo. Načrtovana sprememba statusa teh sil pomeni, kot je navedeno v predlogu resolucije, da je treba čim prej zagotoviti dolgoročno rešitev za iranske begunce, ki so razvrščeni v tem taboru. Med svojim govorom želim ponovno opozoriti Parlament na potrebo po pravilnem izvajanju sodb sodišča in odstranitvi organizacije Mujahadeen iz seznama terorističnih organizacij.

  Marek Aleksander Czarnecki (ALDE). – (PL) Gospod predsednik, število javnih usmrtitev v Iranu narašča. Glede na podatke Amnesty International je na ta način pred občinstvom več tisoč ljudi vsako leto usmrčenih okrog 200 posameznikov. V Iranu se smrtno kazen med drugim uporablja za primere bogoskrunstva, odpadništva, prešuštva in prostitucije. Zelo resne kazni za nemoralnost in odpadništvo so povzročile upravičene proteste zagovornikov človekovih pravic izven Irana ter reformističnih politikov v državi.

Zahod ne sme ostati pasiven opazovalec teh grozljivih dejanj. Evropski parlament mora nedvoumno obsoditi dejanja iranskega režima. Hkrati mora podpreti Parlament mirna in reformistična prizadevanja opozicije, ki jo predstavlja organizacija People's Mujahadeen. Smiselna posledica demokratične spremembe prej omenjene organizacije, ki jo vodi gospa Maryam Radjavi, bi bila njena odstranitev s seznama terorističnih organizacij Evropske unije.

  Dumitru Oprea (PPE-DE). – (RO) Gledano s psihološkega vidika je dokazano, da stroge kazni nimajo vzgojne vloge, ampak ustvarjajo sovraštvo, nasilje in željo po maščevanju proti soljudem ter oblasti. Ne podpiram nekaznovanja prestopnikov, vendar nasprotujem smrtni kazni.

Ne smemo pozabiti, da se lahko prevzgoji ljudi s ponovnim izobraževanjem in programi vključevanja v družbo. Ne smemo pozabiti, da se uporablja v Iranu smrtna kazen tudi za mladoletne osebe, mlajše od 18 let, čeprav mednarodne pravice, ki jih s podpisom priznavajo tudi Iranci, ne dopuščajo takih grozot. Izvedeli smo za grozljivo situacijo, v kateri je bila kaznovana skupina mladih oseb iz Isfahana zaradi plesanja, pri čemer so plesali le nekaj centimetrov drug od drugega.

Kot profesor vas želim opomniti, da se pozitivnih rezultatov v izobrazbi ne dosega prek strahu, omejevanja in fizičnega kaznovanja.

  Aloyzas Sakalas (PSE). – Gospod predsednik, kolege želim opozoriti na dejstvo, da je v Iranu vsako leto usmrčenih več sto ljudi. To je posledica neuspele politike, ki jo v zadnjih letih izvaja naša Unija z Iranom.

Zavedati se moramo, da je zmožna le močna notranja opozicija v Iranu spremeniti tamkajšnje razmere. Moje današnje vprašanje je, zakaj ohranja EU iransko opozicijsko gibanje na svojem črnem seznamu kljub dejstvu, da so odločila britanska sodišča, da se odstrani to organizacijo s tega seznama? Ali ni čas, da Svet v okviru sedanjega predsedstva izpolni svojo obvezo v zvezi s spoštovanjem pravne države in dokončno odstrani opozicijska gibanja s črnega seznama? Menim, da lahko zagotovi gospa Ferrero-Waldner potrebne ukrepe.

  Ewa Tomaszewska (UEN). – (PL) Gospod predsednik, obsoditi desetletnega otroka na smrt je enostavno nečloveško. Uporaba dvigal kot vislic je zločinska in pomeni zlorabo tehnologije. Poleg tega spodbujajo javne usmrtitve nasilno vedenje med prebivalstvom. O razmerah v Iranu smo že razpravljali ob številnih priložnostih. Iran cinično krši mednarodne obveze, h katerim se je zavezal. Naše resolucije so se izkazale za neučinkovite. Menim, da bo preučila Evropska komisija možnost uvedbe sankcij zaradi zločinov voditeljev Irana nad svojim narodom.

  Zbigniew Zaleski (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, sedanji totalitarni režim v Iranu lahko najbolje opišemo kot režim, ki je zakon skrčil na absurdno raven in se zatekel k psihologiji terorja. Zakon deluje, kadar se ljudje zavedajo, katera dejanja so lahko kaznovana, vendar je treba ohranjati pri tem ravnovesje. V zvezi s tem obstaja pomemben zgodovinski primer. V Sovjetski zvezi ni bilo nobenega zakona, obstajala je le volja vsevednega posameznika in njegovega oddelka, tj. KGB. Razmere v Iranu so absurdne, ker omogočajo uporabo smrtne kazni za kateri koli prestopek. V Iranu ni sodišč, ni logike in ni pravilnih sodnih postopkov. Zato podpiram poziv, da se Iranu ne izroči nobenih političnih beguncev, kot so tisti v Iraku, ki so bili danes že omenjeni, ker jih v Iranu čaka gotova smrt brez sodnega postopka.

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. − Gospod predsednik, menim, da je smrtna kazen eno od najbolj žalostnih vprašanj kršitev človekovih pravic, zlasti smrtna kazen, ki se izvaja za mladoletne osebe. Menim, da si vsi želimo temeljitega, resnega in nujnega ukrepanja. Junija smo razpravljali o tem istem vprašanju, in vendar se do zdaj žal razmere niso izboljšale, ampak so se še poslabšale. Obseg in resnost naše zaskrbljenosti se odražata v rastočem številu izjav, ki jih je od junijske razprave dalje objavila tudi Evropska unija – do zdaj dodatnih osem.

Omenili ste številne primere in tudi sama želim omeniti nekatere. Prejšnji teden se je na primer dan po tem, ko je obžalovala EU obešenje gospoda Hejazija, zgodila še ena usmrtitev mladoletne osebe. Gospoda Zareeja so usmrtili 26. avgusta v zaporu v Širazu. To se je zgodilo kljub posebnim pozivom k milosti ne le Evropske unije, ampak tudi celotnega sveta in predvsem visokega komisarja ZN za človekove pravice. Usmrtitev gospoda Zareeja je šesta usmrtitev mladoletne osebe letos, kar je zelo visoka številka. Glede na informacije na usmrtitev v Iranu sedaj čaka več kot sto mladoletnih oseb. Žal se število smrtnih žrtev še naprej zvišuje. Medtem ko tu razpravljamo, se sooča z bližnjo usmrtitvijo še ena mladoletna oseba, gospod Soleimanian. Moratorija na usmrtitev mladoletnikov, ki ga je odredil vodja iranskega pravosodja očitno in vedno znova ne upoštevajo njegovi sodniki.

V zvezi z vprašanjem tabora Ašraf je treba, kot tudi drugje, upoštevati ženevske konvencije. V primeru prisilnega izgona nameščencev tabora Ašraf v Iran bo treba sporočiti iranski vladi potrebne ugovore. Že večkrat smo poskusili z odkritim pogovorom ali diskretno diplomacijo. Sama sem vsakokrat, kadar sta me zunanji minister ali predsednik Parlamenta obiskala glede ostalih vprašanj, tj. jedrskih vprašanj, trdno poudarila naša stališča. Uspešni smo bili le v enem primeru, tj. v primeru kamenjanja žensk. Temu sem vedno odprto nasprotovala, vendar popolnoma nasprotujem tudi položaju mladih oseb in seveda smrtni kazni na splošno. Vendar so iranske oblasti gluhe za naše pozive. Zato se moramo včasih zateči k tako imenovani „glasni diplomaciji,“ ki jo Teheran domnevno prezira in zavrača.

Iran mora prevzeti svojo odgovornost. Njegovo obnašanje lahko še dodatno ogrozi njegov že tako zaznamovan mednarodni ugled. Dokler ne bo znatno izboljšal Iran položaja človekovih pravic, ne moremo doseči našega skupnega cilja v zvezi z utrditvijo odnosov med Evropsko unijo in Islamsko republiko Iran, tudi če se reši jedrsko vprašanje.

Verjamem, da se bodo Evropski parlament in vsi partnerji EU s tem strinjali ter ustrezno ukrepali. Danes ponovno pozivam oblasti Islamske republike Iran, naj v celoti upoštevajo mednarodne konvencije, katerih pogodbenice so. Iran pozivam, da prizanese življenjem vseh mladoletnih oseb, ki čakajo na smrtno kazen. Položaj človekovih pravic je dejansko zelo težaven. Kot veste, smo imeli dialog o človekovih pravicah, vendar žal ni bil uspešen. Želeli smo se ukvarjati z javno diplomacijo in tesno sodelujemo z državami članicami EU, da bi zagotovili dobro usklajeno javno diplomacijo. Dodelili smo 3 milijone EUR za predvajanje televizijskih novic v perzijščini. Prav tako se ukvarjamo s civilno družbo v Iranu, vendar se stalno soočamo z ovirami.

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo na koncu razprave.

Pisne izjave (člen 142)

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. – Ta parlament podpira popolno odpravo smrtne kazni v svetu. Žal je treba storiti še veliko. Zato si moramo prizadevati za kakršen koli napredek. Strinjamo se z opustitvijo kamenjanja kot načina usmrtitve žensk v Iranu. Pozivamo poslance madžlisa, naj nujno spremenijo zakonodajo za zagotovitev, da ne bo nihče usmrčen zaradi zločina, ki ga je storil pred dopolnjenim 18 letom starosti.

Obsoditi moramo tudi zapiranje in preganjanje državljanov v Iranu, ki branijo človekove pravice ter sodelujejo pri kampanjah proti smrtni kazni. V sedanjih razmerah pozivamo iraške in ameriške oblasti, naj iranskih beguncev ter iskalcev azila prisilno ne vračajo v Iran in naj si prizadevajo za dolgoročno rešitev položaja tistih, ki so sedaj v taboru Ašraf.