Predsednik. − Naslednja točka je razprava o šestih predlogih resolucije o umorih albinov v Tanzaniji⁽¹⁾.

  Ryszard Czarnecki, avtor. − (PL) Gospod predsednik, v 21. stoletju se ljudi ubija le zato, ker so albini. To se dogaja v Tanzaniji, v kateri več kot tretjina prebivalstva živi pod mejo revščine. Nedavno je bilo aretiranih zaradi suma umora ali poškodovanja albinov 173 posameznikov. To dejstvo kaže na obseg tega vprašanja. V zadnjih šestih mesecih je bilo ubitih ali poškodovanih 25 albinov.

V svetu obstaja znatno število albinov. Dejansko je vsaka 50 oseba na milijon oseb albin. Vendar jih le v Tanzaniji obravnavajo na tako krut način. V tej državi poteka trgovanje s krvjo in deli teles albinov. Za to so odgovorni animistični vrači in tolpe, ki jih ti vrači najemajo. Treba je ugotoviti, da je tudi policija delno odgovorna, ker si pred tem zatiska oči.

Končno želim izpostaviti, da bo naš protest danes učinkovit le, če se zagotovijo albinom v Tanzaniji zdravstvena oskrba, izobraževanje in možnost vključitve v družbo.

  Laima Liucija Andrikienė, avtorica. – (LT) Danes razpravljamo o primeru diskriminacije proti manjšini. Ta manjšina so albini, ki jih v Tanzaniji vključno z majhnimi otroki pobijajo in pohabljajo. To je resno vprašanje v celotni podsaharski Afriki. Opozarjam vas na dejstvo, da je vsak dvajset tisoči človek na svetu albin. Kot je bilo omenjeno v predhodnem govoru, vrači v Tanzaniji prodajajo dele telesa in kri albinov rudarjem ter ribičem, ki naivno verjamejo, da jim bodo prinesli srečo, zdravje in bogastvo. Naše stališče je zelo jasno – umori albinov in diskriminacija albinov so v celoti nesprejemljivi ter se jih ne sme dopustiti. Tanzanijska vlada mora sprejeti redne ukrepe, da se te grozljive razmere končajo. Vlada in predsednik Tanzanije že izvajata ukrepe, kar cenimo, vendar to ni dovolj. Primer sodišča, v katerem se bo sodilo 173 osebam, ki so osumljene umorov albinov, predstavlja preizkus, ki bo razkril nagnjenja tistih na oblasti v Tanzaniji, pri čemer je treba krivce kaznovati. Vendar sta najboljša načina za rešitev tega vprašanja boljša izobrazba in primerno zdravstveno varstvo za vse državljane te države, vključno z albini. Mednarodna skupnost in Evropska unija morata zagotoviti pomoč za reševanje teh vprašanj. Večina albinov umre za posledicami kožnega raka pred 30 letom starosti.

  Marios Matsakis, avtor. − Gospod predsednik, osebe z gensko okvaro albinizmom se poleg resnih težav z zdravjem soočajo v svetu tudi z različnimi ravnmi diskriminacije.

Vendar so poleg tega v zadnjem času ogroženi albini v podsaharski Afriki in zlasti v Tanzaniji zaradi neprecedenčnih krutih napadov, ki vključujejo iznakaženja, pri čemer uporabljajo njihove telesne dele vrači za sestavine za napoje, ki ljudem zagotavljajo bogastvo. Take razmere poleg očitnih kriminalnih dejanj kažejo na resno nazadnjaško družbo, v kateri se še vedno dogajajo grozljivo nasilne prakse vračev.

Tanzanijska vlada je zavezana, da ukrepa hitro in odločno v zvezi z naslednjimi vidiki: prvič, da zaščiti vse albine pred nadaljnjimi napadi; drugič, da v celoti razišče vse zločine proti albinom in privede vse odgovorne pred sodišče; tretjič, da primerno izobrazi svoje državljane, da se ne bodo več zatekali k vračem ter praznoverju; četrtič, da se albinom zagotovi najboljša mogoča zdravstvena in družbena oskrba, ki jo potrebujejo za normalno, varno ter mirno življenje.

  Erik Meijer, avtor. – (NL) Gospod predsednik, v Tanzaniji se ne dogaja nasilje, ki bi ga izvajala država. Diskriminacija in nasilje sta praksi, ki izhajata iz obdobja pred židovsko-krščansko-islamskimi civilizacijami, v katerem predpostavka o enakosti vseh ljudi še ni obstajala.

Tanzanija ima 150 000 prebivalcev, ki imajo zaradi pomanjkanja barvnega pigmenta melanina rdeče oči, bledo kožo in svetle lase. Obravnavani so kot proizvod čarovništva. Številni od njih so umorjeni, nato jim oderejo kožo, ki se nato skupaj z ostalimi deli telesa uporablja v čarovniških obredih. Zaradi velikega števila albinov je Tanzanija največja dobaviteljica človeških telesnih delov za celotno Afriko.

Brez učinkovitega izobraževanja običajnih ljudi v Tanzaniji in Afriki ne bo mogoče končati teh grozljivih praks, zagotoviti je treba tudi boljšo zdravstveno oskrbo ter boljši dostop albinov do vodilnih delovnih mest. Tanzanijska vlada za zaščito albinov sprejema ukrepe, vključno z registrom vseh albinov. Vendar se brez spremembe odnosa do položaja albinov lahko v prihodnosti zgodi, da se ta register uporabi za iskanje teh ljudi in njihovo iztrebljanje. V Evropi smo imeli v štiridesetih letih 20. stoletja slabe izkušnje s popisom ogroženih skupin prebivalstva.

  Charles Tannock, v imenu skupine PPE-DE. – Gospod predsednik, stiska albinov v Tanzaniji se zdi v sodobnem času skoraj neverjetna. Ko sem prvič slišal za to vprašanje, se mi je zdelo kot nekaj iz romana Srce teme Josepha Conrada. Rad bi verjel v preporod in potencial Afrike, kot v to verjamejo številni kolegi v Parlamentu, vendar umori albinov zaradi njihovih telesnih delov ne pripomorejo k boljši mednarodni podobi te celine. Žal trpljenje albinov ni omejeno le na Tanzanijo, ampak se dogaja v vsej Afriki.

Poleg zdravstvenih posledic albinizma v tropskih krajih, vključno z visokim tveganjem za grozljive oblike kožnega raka, so že dolgo časa trpeči albini v najboljšem primeru obravnavani kot spake ali posebnosti, v najslabšem primeru pa so umorjeni, da se zagotovi potrebi po tradicionalnih zdravilih, ki je še najbolj podobna srednjeveškemu čarovništvu.

EU ne sme odlašati s kampanjo v zvezi s tem vprašanjem in mora izvajati pritisk nad državami, kot je Tanzanija, v katerih je očitno običajno tako nezadostno upoštevanje človekovih pravic. Vendar me veseli, da je predsednik Tanzanije pozval svoje državljane, naj spremenijo svoje tradicionalne prakse. Upajmo, da bodo tudi ostali voditelji v Afriki ponovili to pomembno sporočilo.

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, v imenu skupine PSE. – (PL) Gospod predsednik, na območju Viktorijinega jezera je bilo marca letos ubitih ali iznakaženih več kot 25 albinov. Med žrtvami so bili tudi otroci. Na tem območju so bili že v preteklosti žrtve napadov ljudje, za katere se je menilo, da imajo nadnaravne značilnosti.

Spomniti se moramo, da 36 % tanzanijskega prebivalstva živi pod mejo revščine. Ti ljudje v vseh pogledih nimajo dostopa do zdravstvene oskrbe. Ko potrebujejo pomoč, jo običajno poiščejo pri lokalnih vračih. Nizka raven izobrazbe lokalnega prebivalstva prispeva k verovanju v nadnaravne značilnosti. Veliko število albinov živi na območju podsaharske Afrike, pri čemer so postali žrtve odprte diskriminacije, ker so drugačni. Ne le, da je bila albinom odvzeta pravica do zdravstvene oskrbe, prav tako sta jim bili odvzeti pravici do socialne in pravne pomoči. Diskriminacija albinov v vsakdanjem življenju, šolah, javnih ustanovah in na trgu dela je stalna praksa. Albinom se zdi, da so stalno poniževani in da se z njimi ravna kot z drugorazrednimi državljani.

V prihodnosti se lahko s kaznovanjem krivih umora in hkratnim spodbujanjem temeljne ozaveščenosti v tanzanijski družbi zmanjša sedanjo nestrpnost in število napadov na albine. Ključno je podpreti pobude, ki jih v tem smislu izvaja tanzanijska vlada. Take pobude vključujejo skupaj s sodelovanjem s civilno družbo in nevladnimi organizacijami posebno zaščito za otroke albine. Ukrepi morajo biti osredotočeni predvsem na podeželska območja, v katerih je raven družbene ozaveščenosti najnižja. Poleg tega morajo Komisija in države članice zagotoviti močno podporo nujnim ukrepom, ki jih izvaja Društvo albinov Tanzanije. Namen dolgoročnih ukrepov mora biti zagotoviti polne pravice prebivalstvu albinov v smislu dostopa do izobraževanja, trga dela ter tudi do družbene in zdravstvene oskrbe.

  Ewa Tomaszewska , v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, od marca letos je bilo v Tanzaniji ubitih 25 albinov. Ti uboji so povezani s praznovernimi praksami, ki so na tem območju običajne in so povezane s prepričanjem, da bodo deli teles albinov, kot so noge, roke, lasje ter kri zagotovili zdravje in bogastvo. Najnovejša žrtev je bil sedemletni otrok. Tudi lani je izgubilo življenje 25 albinov.

Te okultne prakse se dogajajo ob obalah Viktorijinega jezera, na kmetijskih območjih in tudi med ribiči ter rudarji. Albini so pogosto žrtve diskriminacije in preganjanja. Predsednik Kikwete je policiji zadal nalogo, naj poskuša poiskati albine, ki se skrivajo. Predsednik je obljubil, da bo za albine zagotovil zaščito, vendar le-ti ostajajo nezaupljivi, ker so nekateri policisti prav tako vpleteni v okultne prakse. Vrači nadzirajo tolpe, ki so odgovorne za umore albinov. 178 lokalnih prebivalcev je bilo aretiranih zaradi suma sodelovanja v umorih.

Predsednik Tanzanije je prevzel ključno vlogo in imenoval gospo Kway-Geer za prvo albinsko poslanko v državi, s čimer je priznal njen boj proti diskriminaciji. To imenovanje je korak v pravo smer. Podpiramo dejavnosti Društva albinov Tanzanije in menimo, da mu bo zagotovila Komisija resnično podporo.

  Urszula Krupa, v imenu skupine IND/DEM. – (PL) Gospod predsednik, danes razpravljamo o kršitvah človekovih pravic v Tanzaniji. Tanzanija je subtropska država, v kateri so, kot tudi v številnih ostalih afriških državah, albini žrtve diskriminacije.

Vendar se v Tanzaniji dogajajo zlasti kruti uboji albinov. Na ta način je lani življenje izgubilo več kot 25 albinov. Od 39 milijonov Tanzanijcev jih 270 000 trpi zaradi genske okvare, ki jo povzroča prisotnost recesivnega gena, kar pomeni, da njihova koža ne vsebuje pigmenta. Zato imajo lahko albini težave z vidom, opeklinami od sonca, rakom in prezgodnjo smrtjo. Oba starša morata biti nosilca gena, da se albinizem izrazi pri otrocih. Ženske, ki rodijo otroke z albinizmom, so prisiljene v ločitev. Te otroke se nato obravnava kot prekletstvo za družino. V zvezi z njimi obstaja mnenje, da so jih obsedli nečisti duhovi, pri čemer se z njimi ravna kot z živalmi. Vendar po drugi strani vrači širijo zgodbe o čarobnih lastnostih bele kože albinov, ki domnevno prinaša srečo in bogastvo. To vodi k umorom albinov, ki jih nato kruto razčetverijo, deli njihovih teles pa so uporabljeni za izdelavo čarobnih napojev.

Težko je razumeti vzroke in namene take krutosti. Mogoče je to poskus izkoreninjenja bolnih ljudi z gensko okvaro. Nedavno je vlada obsodila uporabo nasilja proti belopoltim Afričanom in začela izvajati izobraževalne kampanje. Imenovana je bila celo albinska poslanka. Vendar se tragedija teh ljudi še nadaljuje. Poleg tega primanjkuje sredstev za zaščitna oblačila in ostalo pomoč za ta zapostavljen del prebivalstva, ki je diskriminiran ter oviran pri zaposlovanju in izobraževanju.

Protesti in pritožbe mednarodne skupnosti bi skupaj s pomočjo na področju izobraževanja ter finančno pomočjo pripomogli v boju proti tej vrsti diskriminacije. Pomagal bi tudi pravni postopek proti 173 tako imenovanim vračem, ki so bili aretirani in obtoženi umorov, spodbujanja k umorom ter trgovanja s človeškimi organi.

  Avril Doyle (PPE-DE). – Gospod predsednik, svoje mnenje glede grozljive zgodbe obravnavanja albinov v Tanzaniji dodajam mnenju kolegov z vseh strani tega Parlamenta. Zavedam se, da se to dogaja tudi v ostalih delih Afrike, vendar so ta dejanja najpogostejša v Tanzaniji, pri čemer je bilo omenjeno število 270 000 albinov, ki so diskriminirani, potisnjeni na rob družbe in umorjeni za pridobitev telesnih delov; vse to zaradi praznoverja, čarovništva ter različnih okultnih praks.

Z izpostavljanje tega vprašanja (čestitam vsem kolegom, ki so izpostavili to vprašanje in ga predložili na dnevni red) v Evropskem parlamentu dodajamo svoj glas mednarodnemu glasu protesta, pri čemer upam, da nam bo tanzanijska vlada – in seveda tudi ostali – prisluhnila.

To je predvsem vprašanje izobrazbe, vendar je treba zagotoviti tudi zaščito za albine v njihovih skupnostih; potrebujemo tudi popolno preiskavo. Dejstvo, da so nekateri policisti del vprašanja in jim zato ne moremo zaupati udeležbe pri rešitvi tega vprašanja, je zelo zaskrbljujoče.

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. − Gospod predsednik, tako kot Parlament smo tudi v Komisiji ogorčeni nad vedno večjim številom napadov nad prebivalstvom albinov v Tanzaniji in ogabnim ter nezakonitim preprodajanjem telesnih delov albinov, kar je povezano s tradicionalnim zdravilstvom, praznoverjem in praksami vračev.

Zlasti smo zaskrbljeni glede nedavnih poročil odbora ZN o odpravi diskriminacije žensk, ki navajajo, da so obredni uboji usmerjeni zlasti k albinskim ženskam in dekletom. Obsojamo vse oblike diskriminacije in viktimizacije ter smo predani podpori politik in ukrepov, ki so usmerjeni k izkoreninjenju le-teh.

Treba je povedati, da je tudi tanzanijska vlada predana izkoreninjenju teh praks in povečanju ozaveščenosti glede stiske albinskega prebivalstva. Zato podpiramo imenovanje albinske poslanke v parlament, nedavne aretacije nekaterih vračev ter zavezanost predsednika, kot je bilo že omenjeno, da privede krivce pred sodišče.

Prav tako skupaj z državami članicami in ostalimi razvojnimi partnericami tesno nadziramo splošen položaj človekovih pravic v Tanzaniji. Številne države članice in ostale partnerice podpirajo organizacije, kot je Legal and Human Rights Centre, ki redno nadzirajo mogoče kršitve človekovih pravic. Kot članica skupine donatorjev za upravljanje bo nadaljevala Komisija z usklajevanjem odzivov donatorjev na obravnavanje vprašanja, vključno z Zvezo albinov.

Prav tako bo Komisija izpostavila to vprašanje skupaj z državami članicami v svojem političnem dialogu s tanzanijskimi oblastmi.

Razmere bo še bolj izpostavil program civilne družbe, ki ga s 3 milijoni EUR financira evropski razvojni sklad: organizirajo se delavnice za poudarjanje položaja albinov in v kratkem se bo v regiji Mwanza v severni Tanzaniji izvedla kampanja senzibilizacije.

Zato na splošno to vprašanje obravnavamo v okviru naših rednih dialogov. Ta vprašanja se seveda izpostavljajo tudi v okviru naše stalne vaje v zvezi z javnimi skladi, zdravjem, izobraževanjem in zaposlitvenimi sektorji. Menimo, da je bistven neodvisen in delujoč sodni sistem.

Zato bomo v Komisiji v naših stikih z oblastmi poudarjali pomembnost primernih pravnih ukrepov proti storilcem teh grozljivih zločinov.

Poleg tega bomo navezali stike s poslanko gospo Kway-Geer, prvo albinsko poslanko v Tanzaniji (v tej razpravi je bila že omenjena) in z njo razpravljali o mogočih ukrepih, ker lahko zagotovi bolj natančno opredelitev potrebnih ukrepov. Končno bomo skupaj s predsedstvom Tanzanije o tem vprašanju razpravljali ob 60. obletnici podpisa Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki je načrtovana za 10. december 2008.

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo po razpravah.