Predsednik. − Naslednja točka je skupna razprava o naslednjih poročilih:

poročilo A6-0100/2008 Józsefa Szájera v imenu Odbora za pravne zadeve glede predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES, glede regulativnega postopka s pregledom – Drugi del (COM(2007)0824 – C6-0476/2007 – 2007/0293(COD)) in

poročilo A6-0345/2008 Józsefa Szájerja v imenu Odbora za pravne zadeve, s priporočili Komisiji za prilagoditev pravnih aktov novemu sklepu o komitologiji (2008/2096(INI)).

  József Szájer, poročevalec. − (HU) V človeški družbi že dolgo velja, da organi odločanja, zlasti pa organi izvajanja, ne morejo delovati brez parlamentarnega nadzora. Danes, še posebej v zvezi s pripravo Lizbonske pogodbe, velikokrat slišimo o tako imenovanem „demokratičnem deficitu“ v Evropski uniji ter veliko tudi o birokraciji v Bruslju.

Zanimivo je, da Lizbonske pogodbe danes ne želijo podpreti prav tisti, ki bi jim vse te spremembe prinesle največ koristi, in tisti, ki so še vedno prepričani, da Lizbonska pogodba zagotavlja učinkovitejši nadzor nad organi izvajanja, Evropsko komisijo in tako imenovano evropsko birokracijo. Rad bi, da bi o tem razmislili vsi tisti, ki menijo, da Lizbonske pogodbe ne potrebujemo.

Prepričan sem, da bomo – medtem, ko bomo širše pristojnosti prepustili Evropskemu parlamentu, ki ga neposredno volijo državljani – preko Evropske komisije ta cilj tudi dosegli. V primerih, ko Parlament in Svet ali zakonodajna oblast organom izvajanja v Evropi dajo širša pooblastila, to Evropski komisiji nalaga večplastno nalogo, da oblikuje podrobne predpise.

Ker se moramo takrat, ko naš zapleteni evropski zakonodajni mehanizem odpove ali ko se Svet in Parlament ne moreta sestati, večinoma odzvati brez odlašanja, nimamo druge izbire kot pooblastiti Komisijo za tovrstne zadeve, da zagotovimo hitro in učinkovito ukrepanje.

To se še vedno dogaja. Ti dve poročili se ukvarjata z dejstvom, da se v okviru sporazuma, ki sta ga v letu 2006 sklenila Evropski parlament in Komisija, v področje pristojnosti in delovanja Evropskega parlamenta vključi tudi nadzor nad ukrepi Komisije na področju izvajanja in zakonodaje. Doslej je to možnost imelo samo eno zakonodajno telo – Svet.

Evropska komisija je pripravila štiri pakete in dva smo že sprejeli na zasedanju letos poleti. Tretji paket prihaja sedaj, zato poročilo, pripravljeno na mojo lastno pobudo, govori o načelih, na katerih mora temeljiti ta proces, ter o evidentiranju nadzora.

Obenem pa bi želel zagotoviti, da razprave pripomorejo k doseganju pravega kompromisa, v imenu Parlamenta pa bi tudi razjasnil, da tega ne obravnavamo kot precedens, niti v okviru postopkov odbora, ki ravnokar potekajo, niti v prihodnje.

Ta pooblastila za nadzor bodo obveza Parlamenta, ne glede na Lizbonsko pogodbo; z drugimi besedami, Lizbonska pogodba, ki zagotavlja podobna pooblastila, je naredila korak naprej in ta pooblastila se v njenem okviru že udejanjajo.

Za Parlament to pomeni ogromno dela, zato mora imeti na voljo potrebne instrumente. Ravno iz tega razloga sem prevzel pobudo tudi glede proračuna, namreč, če ga odvzamemo birokraciji, lahko Parlamentu zagotovimo možnosti, ki jih potrebuje za izvedbo svoje nove naloge. Povedano drugače, Parlament se mora pripraviti na izvedbo te naloge, zato menim, da bo s tem korakom Evropska unija bolj demokratična in preglednejša. To pomeni, da bomo takrat, ko bodo organi izvajanja pod nadzorom zakonodajnih organov, ki bodo neodvisno nastopali tudi v evropskih ustanovah, naredili velik korak naprej. Hvala za pozornost.

  Ján Figeľ, član Komisije. − Gospod predsednik, v imenu Komisije pozdravljam obe poročili gospoda Szájerja in se mu zahvaljujem za opravljeno delo. Köszönöm szépen Jóska.

Z dogovorom v prvi obravnavi, ki smo ga dosegli glede „drugega omnibusa“, bomo dodaten sklop zakonodajnih instrumentov uskladili z revidiranim sklepom o komitologiji. Ta vključuje okrepitev vloge Parlamenta – vas – in poglobljen demokratični nadzor. Komisija je resnično zadovoljna, da delo napreduje dokaj hitro in da so tri ustanove – Svet, Parlament in Komisija – dosegle primerne rešitve.

Z drugim poročilom je Parlament dejansko povabil Komisijo, naj predstavi nove predloge za sprejetje naslednjega omejenega števila aktov. Zagotavljam vam, da Komisija namerava podrobno preučiti priporočila iz vašega poročila. Ko bo ta ocena pripravljena, se bomo lahko odločili, kako se kar najbolje odzvati na priporočila Parlamenta.

Nazadnje naj še izrazim svoje upanje, da bo tudi preučitev naslednjega omnibusa s strani Sveta in Parlamenta potekala hitro in brez zapletov.

  Predsednik. − Razprava se je zaključila.

Glasovanje bo potekalo jutri.