Predsednik. - Naslednja točka je razprava o šestih predlogih resolucij o Somaliji(1).

  Marios Matsakis, avtor. − Gospod predsednik, Somalija je država, katere prebivalci živijo v zelo groznih in kaotičnih razmerah, ki so zelo nevarne za njihovo blaginjo in celo za njihov obstoj. Ta Parlament – in seveda mednarodna skupnost na splošno – se je že dolgo časa ukvarjal z nesprejemljivimi razmerami v tej državi. EU in ZN ter druge tuje agencije so ljudem v Somaliji dali veliko finančne in druge podpore in s tem nadaljujejo.

Resnost položaja države pa je še poslabšala vključitev tako imenovanih islamskih sodišč. Ta v bistvu kažejo prakso kriminalcev in hudobnih ljudi, ki izvajajo teror nad sodržavljani z uporabo vere – v tem primeru islama – kot opravičila.

Nedavna usmrtitev 13-letne deklice Aiše Ibrahim Duhulov, ki je bila žrtev posilstva, s kamenjanjem, je še en primer te prakse. Najnovejši zaskrbljujoč pojav v postopoma razpadajoči somalijski družbi ni samo barbarski obseg takšnih krutih dejanj, ampak tudi dejstvo, da je takšno podlo dejanje izvedla skupina 50 moških, prisostvovalo pa mu je približno tisoč gledalcev. Takšen krut prikaz sadističnega vedenja je lahko obsoditi, toda težko razumeti ob uporabi sprejetih človekovih parametrov socialne psihologije.

Somalijska vlada mora ob pomoči mednarodne skupnosti in Afriške unije takoj odpraviti skrajna islamska sodišča in opraviti s tistimi, ki jih podpirajo ali spodbujajo njihovo prakso v državi.

  Manuel Medina Ortega, avtor. – (ES) Gospod predsednik, v imenu Skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu bi rad izrazil naše obsojanje umorov v imenu boga v tej regiji Somalije. Le malo krutih stvari so zagrešili tisti, ki se niso sklicevali na boga ali vero.

Še zlasti moram obsoditi način, na katerega je bil storjen ta okrutni umor: 13-letna deklica je bila posiljena, nato obtožena prešuštva in zatem je pet moških – če jim lahko rečemo moški – pohitelo in so jo kamenjali do smrti na stadionu pred približno 1 000 gledalci ter celo preprečili nekomu, da bi jo rešil.

Ta dogodek skupaj s piratstvom, zaradi katerega je bilo ob obali Somalije do tega trenutka letos ugrabljenih skoraj 100 ladij, predstavlja povsem nesprejemljive humanitarne razmere.

Mednarodna skupnost ne more ostati ravnodušna. Ne more ostati ravnodušna spričo strahopetnosti in uporabe vere za upravičenje izvrševanja strahot. Zato moramo ponovno vzpostaviti red s podporo zakonite vlade Somalije, da lahko prevzame nadzor nad vso državo in vzpostavi pravno državo, ki spoštuje človekove pravice.

Menim, da ni bilo mnogo priložnosti, da smo bili postavljeni pred jasno situacijo, ki od nas zahteva, da ukrepamo. Menim, da ne moremo ostati ravnodušni v tej Skupnosti 500 milijonov ljudi in 27 držav, ki je najpomembnejša na svetu. Moramo posredovati. Ne vem, kako lahko to storimo, vendar sem prepričan, da moramo, in sicer hitro.

Skupina socialdemokratov se ne strinja s spremembami, predloženimi v zadnjem trenutku, o katerih se ni ustrezno pogajalo. Podpiramo besedilo predloga skupne resolucije in upamo, da bo ta zaznamovala začetek resne zaskrbljenosti Evropske unije glede humanitarnega vprašanja te vrste in njenega obsojanja zlorabe verskih načel za grozovitosti v imenu boga.

  Ryszard Czarnecki, avtor. − (PL) Gospod predsednik, sodeloval sem v ducatih razprav o človekovih pravicah v tej sejni dvorani, vendar pa sem morda danes posebno ganjen, saj počasi ne naredi več vtisa, ko govorimo o velikih številkah, o tisočih mrtvih. Ko pa pogledamo umor ene določene osebe, pravzaprav otroka, trinajstletne deklice po imenu Aiša Ibrahim Duhulov, nas krutost dejanja prisili, da razmislimo, kaj lahko storimo.

Seveda to, kar se dogaja v Somaliji, ni omejeno samo na ta grozljivi, kruti umor, storjen v imenu islamskega verskega zakona. Vključuje tudi – in to se splača omeniti, vendar niso omenili predhodni govorniki – samomorilske bombne napade, v katerih je bilo nedavno ubitih trideset ljudi. Vključuje tudi javno kaznovanje v glavnem mestu države, da bi se dokazala moč islamskih skrajnežev. Vključuje mnoge kršitve človekovih pravic. Vključuje tudi – čeprav se to omenja manj pogosto in bi bilo treba izpostaviti – nedavno ugrabitev dveh italijanskih katoliških nun iz Kenije, ki jih trenutno zadržujejo v Somaliji.

Če povzamemo, moramo danes izreči odločen „ne“!

  Urszula Gacek, avtorica. − Gospod predsednik, vsako četrtkovo popoldne med našimi plenarnimi zasedanji v Strasbourgu izvemo za nove zločine, grozodejstva in resne nepravičnosti. Tekmovanje za tri mesta, dodeljena nujnim razpravam, je najboljši pokazatelj človekove nečlovečnosti do ljudi.

Glede na te mračne okoliščine si je težko predstavljati, da nas lahko kateri koli primer sploh še pretrese. Rečemo lahko, da smo slišali vse. Vendar pa se vsake toliko časa ukvarjamo s primerom, ki je tako nadvse odvraten, da se pokaže, da smo se motili. Kamenjanje do smrti 13-letne deklice v Somaliji je takšen primer: najprej žrtev množičnega posilstva, nato spoznana za krivo prešuštva, medtem ko so posiljevalci ostali nekaznovani, in nazadnje obsojena na najgrozovitejšo smrt. Kot so že omenili kolegi, jo je 50 moških kamenjalo do smrti, medtem ko je množica tisočih opazovalcev gledala celotno grozoto.

Nekateri v zbrani množici so sicer poskušali rešiti prestrašenega otroka. Vendar pa je milica začela streljati na tiste, ki so poskušali to žrtev zaščititi pred nečloveško in fanatično prakso. En deček je postal žrtev strelov milice in plačal z življenjem.

Kaj lahko, soočeni s tem grozovitim zločinom, storimo, da bi popravili krivice? Na vse mogoče načine moramo podpreti začasno zvezno vlado Somalije, saj se bo samo s ponovnim prevzemom nadzora in vzpostavitvijo pravne države na območjih države, ki jih nadzorujejo radikalne opozicijske skupine, mogoče izogniti ponovitvi te in drugih grozot.

Somalijska vlada mora posmrtno povrniti čast žrtvi Aiši Ibrahim Duhulov. Prisotni v tej dvorani izražamo svoje iskreno sožalje Aišini družini.

Jaz sem predlagal, da se Aišin primer uvrsti na današnji dnevni red. Hvala vam, da ste podprli to prošnjo. Upam, da nam v tej dvorani nikoli več ne bo treba razpravljati o podobnem primeru.

  Filip Kaczmarek, v imenu skupine PPE-DE. – (PL) Gospod predsednik, danes razpravljamo o dogodku v Somaliji, ki si ga povprečni Evropejec ne more zamisliti. Prva stvar, ki nam pride na pamet, ko slišimo o tem, je nejevera. Človek enostavno noče verjeti, da je takšna stvar sploh mogoča. Kljub temu pa se moramo zavedati, da je mogoča, saj razmere v Somaliji omogočajo različne stvari, ne glede na to, kako nesprejemljive ali nepredstavljive so. Poleg tega razmere v Somaliji vplivajo na razmere na območju Afriškega roga, ki so že tako zapletene in težke.

Človekove pravice v regiji in v državi se bodo izboljšale šele, ko se bo spremenila njena politična situacija. Zato moramo podpreti izvajanje mirovnega sporazuma iz Džibutija, saj bomo brez miru, stabilnosti, izboljšane varnosti in odgovorne vlade pogosteje slišali o tragedijah, kot je Aišina smrt.

  Paulo Casaca, v imenu skupine PSE. – (PT) Gospod predsednik, pridružiti se moram vsem kolegom poslancem, ki so govorili o tem vprašanju. To je še ena država, kjer je prevladal verski fanatizem in kjer se v imenu pravice, ki se skriva za vero, postavlja pod vprašaj vsa temeljna načela naše celotne civilizacije. Razmere so docela neznosne.

Poleg vsega, kar je že bilo povedano, moram reči, da nikakor ne smemo pozabiti na lakoto, ki se širi po tej regiji, tako v Somaliji, kot v Etiopiji. Seveda to nima nič opraviti s tem, kar se dogaja, in tega tudi ne more opravičiti, vendar pa moramo preučiti tudi izredno resne humanitarne probleme, ki se prav zdaj razvijajo v Somaliji.

  Urszula Krupa, v imenu skupine IND/DEM. – (PL) Gospod predsednik, problem kršitev človekovih pravic v Somaliji, o katerem razpravljamo danes, sega preko primerov, navedenih v resoluciji, ki pa vsekakor služijo kot dramatičen dokaz barbarskega ravnanja z najšibkejšimi, vključno z dekleti, ženskami in ugrabljenimi nunami.

V Somaliji, kjer je 95 % prebivalcev muslimanov in ki je ena izmed najrevnejših držav na svetu, večina ljudi živi na robu revščine, nepismenost dosega 70 % povprečna življenjska doba pa je 47 let. Čeprav je Somalija dosegla neodvisnost pred več kot 40 leti, konflikte še vedno povzroča tekmovanje med klani za pašnike in vodne vire.

Pred neodvisnostjo so konflikte zatirale kolonialne sile. Ko so bili prepuščeni sami sebi, so Somalci začeli državljansko vojno, ki se je okrepila, ko se je zrušilo gospodarstvo. V takšnih razmerah bi moral boj proti terorizmu in piratstvu temeljiti predvsem na odpravi revščine in pomanjkanja s pomočjo humanitarne pomoči najrevnejšim in podpore razvoju.

Vendar pa so težko doseženo stabilnost Somalije uničila tuja posredovanja pod pretvezo vojne proti terorizmu. Razdeljena, revna, neizobražena in lahko manipulirana somalijska plemena postajajo priročno orodje za nadaljevanje anarhije in ločevanja.

Vsi narodi imajo pravico izbrati svoj način razmišljanja in svoj način življenja, mednarodne pomoči pa se ne bi smelo uporabljati za širjenje ideologije donatorjev ali povečanje njihovega vpliva. Ni prvič, da nasprotniki uporabljajo vero, da bi jih diskreditirali in pridobili moč, to pa se ne dogaja samo v Somaliji, ampak tudi v Vietnamu in Indiji, kjer je preganjanje katolikov postalo element volilnih kampanj.

Toda kjer se preganja kristjane, levoliberalni elementi Parlamenta ne dovoljujejo razprave, namenjene preprečevanju preganjanja in kršitev človekovih pravic.

  Tadeusz Zwiefka (PPE-DE). - (PL) Gospod predsednik, nevladne organizacije svarijo, da je Somalija postala primer najbolj prezrte humanitarne tragedije, ki se odigrava pred celotnim svetom. Veliko število ljudi umira zaradi lakote, žeje in bolezni, vsak četrti somalijski otrok pa umre pred petim letom starosti. Glavno mesto države, Mogadišu, je zapuščeno. Topniško orožje dežuje na navadne ljudi. Civilno prebivalstvo terorizirajo samomorilski napadalci. Pirati nadlegujejo obalo Somalije, na kopnem pa somalijske talibanske sile zavzemajo vse večja območja in se postopoma pomikajo proti glavnemu mestu ter uvajajo strogo šeriatsko pravo. Ne ustvarjajmo si iluzij, saj se pravo uporablja samovoljno za njihove namene. Če vključimo nesreče, ki so jih povzročile suša in poplave, postane očitna resnična razsežnost tragedije. Naravne nesreče lahko vsaj razumemo, toda zakaj je v revni Somaliji tako veliko orožja? Po mojem mnenju je posledica ciničnega vedenja nekaterih držav, ki hočejo opravljati svoje pogosto umazane posle v tem revnem delu Afrike, medtem ko smo zadovoljni in se strinjamo z olimpijskimi igrami na Kitajskem.

  Esko Seppänen (GUE/NGL). - (FI) Gospod predsednik, komisar, nestabilnost miru v Somaliji se je danes pokazala v obliki dela poklicnih piratov. Zadeva, ki je pred nami v Evropskem parlamentu, ni dobila pozornosti iste vrste: kamenjanje Aiše Ibrahim Duhulov. To je mogoče imeti za precej večjo tragedijo ko so dejavnosti piratov. Predstavlja podobo države, ki živi v islamskem srednjem veku.

Predlog skupne resolucije morda preveč nedvoumno podpira somalijsko začasno zvezno vlado. Nedavno se je sestal Svet ministrov Medvladnega organa za razvoj, ki ga sestavljajo države v regiji. Obsoja nepripravljenost somalijske vlade, da si prizadeva glede svojih obveznosti in mirovne politike. Predstavniki drugih držav v regiji pravijo, da vlada nima politične volje in pobude, da bi se zavezala miru, to pa je največji izziv za preprečevanje negotovosti. Resolucija Parlamenta je pomembna za Aišo, zato jo je naša skupina pripravljena sprejeti. V naših prizadevanjih ne bomo pozabili na vse napake somalijske vlade.

  Charles Tannock (PPE-DE). - Gospod predsednik, Aiša Ibrahim Duhulov je bila komajda najstnica. Verjetno ni nikoli vedela nič o Evropski uniji ali njenem Parlamentu. Celo med njenim skupinskim posilstvom ali umiranjem pod goro kamenja si nikoli ni predstavljala, da bodo politiki daleč stran priznali njeno trpljenje in počastili njeno kratko življenje. Vendar pa sem prepričan, da je, ko je umirala, vedela, da je žrtev velike krivice.

Odvratni zločin nad njo postanejo še bolj pretresljivi zaradi nenavadnih podrobnosti primera: množica tisoč ljudi; stadion kot prizorišče, kot da bi bil to šport za gledalce; polni kamioni kamenja, naročeni posebej za ta namen; strelec, ki je ustrelil proti ljudem, ki so poskušali rešiti življenje ubogega dekleta.

Somalija je propadla država in EU lahko praktično stori zelo malo, da bi se spopadla z barbarstvom različnih klanov in islamskih milic, ki nadzorujejo območja izven nadzora vlade.

Stališče lahko zavzamemo z uveljavljanjem naših vrednot, ki so nezdružljive s šeriatskim pravom. To ni samo moje mnenje, ampak tudi mnenje Evropskega sodišča za človekove pravice. Ta tragični primer zgolj krepi našo odločenost, da naših težko doseženih demokratičnih svoboščin nikoli ne prepustimo mračnjaštvu.

  Ewa Tomaszewska (UEN). - (PL) Gospod predsednik, Somalija je mnogo let bila prizorišče brutalnih bojev, brezpravnosti in pomorskega piratstva. Nedavno sta v roke ugrabiteljem padla dva Poljaka. Kar pa se je zgodilo 27. oktobra, pa je nedoumljivo.

Trinajstletna deklica Aiša Ibrahim Duhulov je bila kamenjana do smrti. Otroka so posilili trije moški. Storilcev niso priprli ali jim sodili. V Kismaju jo je do smrti kamenjalo petdeset moških v prisotnosti približno tisoč prič. Aiša je bila v skladu z islamskim pravom kaznovana za posilstvo, katerega žrtev je bila.

To pretresljivo dejanje ni osamljen primer, ampak brutalno delovanje islamskega prava v imenu boga, ki kaznuje žrtev za zločin, ki je bil storjen nad njo. Somalijsko vlado pozivam, da konča to barbarsko prakso, storilcem odmeri svarilno kazen in rehabilitira Aišo.

  Colm Burke (PPE-DE). - Gospod predsednik, 27. oktobra je bilo trinajstletno dekle po imenu Aiša Ibrahim Duhulov – in ne pozabimo njenega imena – v Somaliji kamenjano do smrti s strani 50 moških na stadionu v južnem pristanišču Kismajo pred približno tisoč gledalci. Obtožena in obsojena je bila zaradi prešuštva, ki predstavlja kršitev islamskega prava, dejansko pa je bila žrtev posilstva s strani treh moških. Oseb, ki so bile obtožene njenega posilstva, niso aretirali ali pridržali.

Odločno obsojam kamenjanje in usmrtitev Aiše Ibrahim Duhulov in sem zgrožen nad tako barbarskim dejanjem nad 13-letno žrtvijo posilstva. Kot je po njeni tragični smrti navedel Unicef, je bil otrok dvakratna žrtev: najprej posiljevalcev in nato tistih, ki bi morali deliti pravico.

Tega grozovitega ravnanja z ženskami na noben način ni mogoče opravičiti in dovoliti po šeriatskem pravu. Ta dogodek ne poudarja samo ranljivosti deklet in žensk v Somaliji, ampak tudi značilno diskriminacijo, ki jo morajo trpeti te posameznice.

  Marcin Libicki (UEN). - (PL) Gospod predsednik, danes razpravljamo o umoru dekleta, ki je bilo v Somaliji kamenjano do smrti. Zavedamo se tudi, da sta bili ugrabljeni dve katoliški nuni in se ju zadržuje v Somaliji. Vse to zasenči piratstvo, ki divja na obali Somalije. Slišali smo, da je to zaradi tega, ker somalijska vlada sploh ne deluje. Kje so v tej situaciji mogočneži tega sveta? Kje so mogočne Združene države, Kitajska, Rusija in Evropska unija, ki trdijo, da so civilizirane države? Ko države ne morejo posredovati v obrambo najšibkejših, ki jih napadajo pravzaprav ne tako mogočni, se jih ne more imeti za civilizirane. Kje smo v tej situaciji mi? Gospod predsednik, pozivam mogočneže tega sveta: Naredite, kar je prav! Opravite svojo dolžnost!

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. − Gospod predsednik, v imenu Komisije in komisarja Michela bi želel podati nekaj pripomb k vprašanju človekovih pravic v Somaliji.

Prvič, pridružujem se zaskrbljenosti zaradi nadaljevanja konfliktov in politične nestabilnosti v Somaliji. Somalija ostaja država, v kateri temeljne pravice in spoštovanje osnovnega človekovega dostojanstva še naprej kršijo oboroženi subjekti, ki sistematično in obsežno napadajo civiliste.

V zadnjih nekaj mesecih se je v južni in osrednji Somaliji povečalo število napadov na humanitarne delavce, mirovne aktiviste in zagovornike človekovih pravic. Samo med januarjem in septembrom 2008 je bilo ubitih vsaj 40 somalijskih zagovornikov človekovih pravic in humanitarnih delavcev. Kot posledica teh napadov so bile številne humanitarne organizacije prisiljene umakniti osebje iz Mogadišuja, dostop humanitarne pomoči je utrpel še druge udarce in stanje človekovih pravic in humanitarno stanje sta se še poslabšala.

Komisija je skupaj z državami članicami in drugimi mednarodnimi akterji zavezana pomoči na tem kritičnem križišču.

EU podpira prizadevanja urada visokega komisarja za človekove pravice, vključno z neodvisnim strokovnjakom za človekove pravice v Somaliji, da bi vzpostavili mehanizem za preiskave sistematičnih zlorab človekovih pravic s strani vseh udeleženih.

Na razvojni ravni je EU močno udeležena pri podpori organizacij za človekove pravice, predvsem pri usposabljanju in financiranju za identifikacijo, dokumentacijo, spremljanje zlorab človekovih pravic in posredovanje. Komisija čedalje bolj vključuje civilno družbo v katere koli programe za obnovo in nacionalno spravo, vključno s programi izmenjave za civilno družbo z drugimi regionalnimi organizacijami, usposabljanjem uslužbencev tožilstva, kampanjami za ozaveščanje javnosti in delom ženskih skupin za povečanje njihove politične zastopanosti in sodelovanja v spravnih procesih. Poleg tega EU podpira programe, ki se osredotočajo na uveljavljanje prava in krepitev pravosodja.

Medtem si moramo prizadevati za izboljšanje varnosti in napredovanje somalijskega spravnega procesa. Ozračje negotovosti bo samo še poslabšalo razmere glede človekovih pravic in spodbudilo kršitve mednarodnega humanitarnega prava. Kakršen koli trajni mir v Somaliji mora temeljiti na odgovornosti in pravici za kršitve človekovih pravic, ki jih je zagrešila katera koli stran v somalijskem konfliktu.

  Predsednik. - Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo ob koncu razprav.

Pisne izjave (člen 142)

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE), v pisni obliki. – (FI) Gospod predsednik, med nujnimi resolucijami tega tedna je primer Somalije tisti, ki nas najbolj vznemirja. Pred tremi tedni so tam do smrti kamenjali 13-letno deklico Aišo Ibrahim Duhulov, potem ko so jo posilili trije moški. Moškim se ni zgodilo nič, dekle pa je bilo obsojeno zaradi prešuštva po šeriatskem pravu.

Kamenjanje je potekalo na stadionu v Kismaju v južni Somaliji, pri usmrtitvi, ki jo je izvedlo 50 moških, pa je bilo prisotnih 1 000 gledalcev. Kazen je izrekla milica al Šabab, ki nadzoruje mesto Kismajo. Ubila je tudi dečka, ki je poskušal preprečiti kamenjanje Duhulove. Ta stroga in nečloveška razlaga šeriatskega prava, da je treba prešuštvo kaznovati s kamenjanjem krivca do smrti, je zavzela neverjetno krute razsežnosti; vodila je k umoru nedolžnega otroka, ki je bil žrtev kaznivega dejanja.

Pomembno je, da obsodimo obsodbo in usmrtitev s kamenjanjem ter vztrajamo, da morata somalijska vlada in Afriška unija storiti enako, ter da čim prej ukrepata, da bi zagotovili, da se takšnih obsodb ne bo več izdajalo. Medtem ko izkazujemo našo podporo prizadevanjem somalijske vlade, da prevzame nadzor nad mestom Kismajo, jo moramo pozvati tudi, da kaznuje posiljevalce Duhulove. Kot predlaga resolucija o Somaliji, morajo države članice EU storiti več, da bi pomagale Somaliji, tako da bi država lahko imela demokratično vlado in bi vlada dobila pomoč, ki jo potrebuje, da bi prevzela nadzor nad vsemi regijami države.