Ustne obrazložitve glasovanja:

- Poročevalec: Claude Turmes (A6-0369/2008)

  Mairead McGuinness (PPE-DE). - Gospod predsednik, se opravičujem, nisem vas slišala. Zadnja nagrada je bila tako ganljiva, da sem še vedno pod vtisom dogodkov.

Pozdravljam poročilo gospoda Turmesa. Obnovljiva energija je seveda osrednjega pomena pri prizadevanjih za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv, vendar pa, kot smo videli, lahko včasih rešitve povzročijo druge probleme, kar vsekakor drži v primeru razprave glede proizvodnje hrane ali goriva. Najti moramo strogo trajnostno merilo, v tem kontekstu pa moramo obravnavati predvsem proizvodnjo lesa in gradbenega lesa, ki je obnovljivi vir.

Želim, da kar v najširšem možnem kontekstu obravnavamo učinkovito politiko rabe zemlje. V Evropski uniji je zelo pomembno, da kmetijstvo in energetiko združimo z zaskrbljenostjo glede podnebnih sprememb, hkrati pa moramo to zagotoviti tudi na globalni ravni. Kljub temu pa zelo pozdravljam in podpiram to poročilo.

  Jim Allister (NI). - Gospod predsednik, nisem oseba, ki bi se predala množični histeriji zaradi energije in podnebnih sprememb, vendar pa je treba biti pri izvajanju ciljev obnovljive energije skrajno previden. Vendar pa mora biti gospodarsko vzdržno. Na podlagi tega še zdaleč nisem prepričan glede hitenja v zvezi z vetrno energijo prav zaradi nedosegljivih ciljev. Kar po mojem mnenju najbolj izstopa iz tega poročila je, da podpira odmik od kmetijskega pridobivanja goriva in daje poudarek biomasi iz odpadnih voda, ne pa hrani. Spreminjanje kmetijskih, gospodinjskih in industrijskih odpadkov v energijo se mi je vedno zdela najbolj razumna možnost od vseh možnosti uporabe obnovljivih virov. Zaradi tega v celoti podpiram tretjo generacijo energije iz biomase in bioplina.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Podnebni sveženj je realističen kompromis, ki je v skladu tako z mojo vizijo trajnostnega upravljanja virov tega planeta, kot tudi z mojo podporo konkurenčnosti evropske industrije in zaposlovanju. Gre za še en postopen korak naprej, vsekakor pa ne nazaj. Ni revolucionaren, kljub temu pa predstavlja dober primer za preostali svet. Prav s tem poročilom današnja Evropa kljub začetku gospodarske krize ponovno glasuje za to, da bo prevzela odgovornost glede tega, kakšno Zemljo bomo zapustili prihodnjim generacijam. Strinjam se, da se moramo odmakniti od slabo premišljenega kmetijskega pridelovanja goriva in preiti na politike trajnostne uporabe energije iz bioplina in biomase ter da moramo spodbujati inovacije na področju tehnologij ohranjanja, da bi bila lahko kar se da učinkovita, kot tudi največje možne kakovosti. Viri biomase morajo predvsem vsebovati odpadne vode, gospodinjske in industrijske organske odpadke in ostanke v kmetijstvu, ribištvu in gozdarstvu. Izrabiti moramo degradirana tla, kot tudi nove surovine, ki niso vir hrane oziroma hrane za živali, kot so alge.

Poročila: Avril Doyle (A6-0406/2008), Satu Hassi (A6-0411/2008), Chris Davies (A6-0414/2008), Dorette Corbey (A6-0496/2007)

  Oldřich Vlasák (PPE-DE). – (CS) Želim pojasniti, zakaj sem podprl zakonodajni predlog znotraj okvira podnebnega svežnja, t.j. poročila gospe Doyle, gospoda Daviesa, gospe Hassi in gospe Corbey. Ti predlogi so bili predmet zelo dolgotrajnih razprav, pogajanj med Svetom, ki ga je zastopalo francosko predsedstvo, in Evropskim parlamentom, ki so ga zastopali poročevalci in poročevalci v senci iz večine političnih skupin. Izvorni predlog, na primer, je bil popolnoma uničujoč tako za češko kot tudi za evropsko kemično industrijo. Zaradi popuščanj držav članic in tudi poslancev v EP je bil prejšnji konec tedna dosežen sporazum. Za različne sektorje industrije in za postopno izvajanje različnih ukrepov so bila vzpostavljena jasna načela. Na ta način je bilo mogoče doseči kompromis, ki ohranja prvotne ambiciozne cilje glede varstva okolja, ter istočasno določa pogoje, ki ne bodo omejevali industrijskih dejavnosti in ki niso agresivni do industrije.

- Poročilo: Avril Doyle (A6-0406/2008)

  Gyula Hegyi (PSE). – (HU) Razlog, zakaj sem glasoval za kompromisno različico poročila gospe Doyle, je v tem, da v direktivo vključuje pomembne pisne predloge sprememb. Sam sem predložil pisni predlog spremembe, v skladu s katero bi bilo daljinsko ogrevanje deležno olajšave, saj bi bilo izvzeto iz podnebnega davka. To je pomemben rezultat, saj v prvi vrsti znižuje stroške družin z nižjimi prihodki, ki uporabljajo daljinsko ogrevanje, sistem, ki je tudi okolju prijaznejši kot individualni kotli. Prav tako sem vesel, da je bilo deležno olajšav tudi ogrevanje in hlajenje iz termoelektrarn-toplarn. To prav tako kaže na okolju prijazen način razmišljanja. Obstajajo tudi številne druge oblike dejavnosti, ki so prav tako izvzete iz plačila podnebnega davka, a ne bi smele biti. Sam osebno bi bil bolj zadovoljen, če bi bila direktiva bolj zelena, vendar je ta kompromis boljši kot nič.

  Mairead McGuinness (PPE-DE). - Gospod predsednik, tudi sama zelo podpiram in pozdravljam to poročilo, ki podrobneje obravnava sistem ETS – prav tako pa obravnava tudi pomisleke glede selitve virov ogljika, predvsem če v letu 2009 ne bo prišlo do sporazuma na globalni ravni.

V tem obdobju spreminjanja podnebja želim ponovno omeniti vprašanje gozdarstva. Na evropski ravni potrebujemo močan glas, tako da bo prišlo do reševanja problema globalnega krčenja gozdov. Pozdravljam dejstvo, da bodo za to namenjena sredstva, saj v tem trenutku tega problema nihče ne rešuje: vsi smo zaskrbljeni zaradi tega, vendar ni nobene usklajene akcije, ki bi bila namenjena temu vprašanju. Bila sem v Braziliji; vem, kaj se tam in v drugih državah dogaja, in če tega vprašanja ne bomo razrešili, bodo vsa naša prizadevanja na ravni EU zaman.

  Leopold Józef Rutowicz (UEN). – (PL) Gospod predsednik, dokument o sistemu trgovanja s pravicami emisij zagotavlja podporo potrebnim tehničnim ukrepom, katerih končni cilj je zmanjšati emisije toplogrednih plinov.

Predlagani sistem trgovanja lahko spodbudi špekulacije, ki bi imele negativen vpliv na vire, namenjene tehničnim ukrepom. Na primer, na Poljskem je poceni energijsko varčna žarnica stala okoli 5 zlotov. Po kampanji o varčevanju energije in spodbujanju ljudi, da kupijo te žarnice, pa se je sedaj cena zvišala na več kot 10 zlotov. Prav zaradi tega je treba pripraviti sistem trgovanja in ga natančneje nadzirati. Direktive v trenutni obliki ne podpiram.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Podpiram postopno odpravo brezplačnih dovoljenj za izpuščanje toplogrednih plinov za širok krog industrij. Žal mi je, da je Svet nasprotoval prenosu prihodkov od njihove prodaje za plačevanje ogrevanja domov. Cenim, da je francoskemu predsedstvu uspelo zagotoviti sporazum med starimi in novimi državami članicami in sklenitev koncesij v referenčnem letu ali do leta 2007. Z veseljem sem podprla kompromis, ki omogoča uresničevanje ciljev Kjotskega protokola in hkrati upošteva gospodarske razmere. Želim, da je v zapisniku navedeno, da sem zahtevala popravek glasovanja o končni zakonodajni resoluciji, saj je luč na monitorju nepravilno zasvetila rdeče, čeprav sem glasovala za resolucijo.

  Bogdan Pęk (UEN). – (PL) Gospod predsednik, glasoval sem proti tej direktivi, saj verjamem, da je ena izmed največjih prevar v zgodovini človeštva. Je nesmiselna odločitev, ki temelji na popolnoma ponarejenih podatkih, brez kakršne koli razumne znanstvene podlage in ki bo samo v Evropski uniji stala vsaj eno milijardo dolarjev.

Ta denar bi lahko, namesto da ga porabimo na neumen, celo idiotski način, uporabili kot del pravega boja za doseganje čistega, spodobnega okolja in čistega zraka brez prahu, hkrati pa bi se lahko znebili strupenih plinov in zagotovili oskrbo s čisto vodo, nekaj, česar v Evropi primanjkuje in kar bo v prihodnje postalo vse večja redkost. S porabo milijarde dolarjev za prej omenjene projekte se bo temperatura znižala le za 0,12 stopinje, kar ne bo niti malo vplivalo na podnebne spremembe. Gre za popolnoma nesmiseln načrt, ki bi se ga moral Parlament sramovati.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, sistem trgovanja z emisijami bo odigral ključno vlogo pri zmanjševanju emisij ogljikovega dioksida. V novih državah članicah, vključno s Poljsko, še naprej ostaja zelo sporna tema, ker menijo, da je osnova za izračun doseženega rezultata nepravilna. Dejansko ni pomemben le 20-odstotni kazalnik, ampak tudi referenčno leto, ki se uporablja pri njegovem tolmačenju. V svežnju je to leto določeno kot leto 2005, vendar pa države, ki nasprotujejo tej izbiri, menijo, da bi moralo biti pravo referenčno leto 1990.

Emisije ogljikovega dioksida so bile v teh državah po gospodarskih spremembah, ki so jih izvedle, že znatno zmanjšane. V tem obdobju sprejeti ukrepi so vključevali znatna prizadevanja in visoke gospodarske stroške. Zaradi tega predlagani sveženj rešitev še vedno šteje kot sveženj, ki ni objektiven in ne upošteva znižanj, ki so bila dosežena do tega trenutka, ter gospodarskega potenciala posameznih držav, medtem ko spodbuja nekatere stare države članice EU.

  Daniel Caspary (PPE-DE) . – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, naslednjo obrazložitev glasovanja želim podati v imenu deželne skupine poslancev v EP iz nemške Krščansko demokratske Unije iz Baden-Württemberga v Nemčiji. V celoti podpiramo prizadevanja za znatno zmanjšanje podnebnih sprememb, ki jih je verjetno zakrivil človek. Vendar pa nismo podprli kompromisa o sistemu EU za trgovanje z emisijami, o katerem so se ob koncu tedna dogovorili vodje držav ali vlade.

Hitro sprejemanje zakonodaje – in ravno to je namen – je nesprejemljivo in nedemokratično, skrajno hiter zakonodajni postopek in dejstvo, da so bili dokumenti Sveta predstavljeni šele pred nekaj dnevi, pa po našem mnenju pomeni, da sta bila strokovni pregled in študija dokumentov, s tem pa tudi ustrezna zakonodaja, nemogoča.

To je še toliko bolj nesprejemljivo, če upoštevamo, da ta zakonodaja nalaga še posebej veliko finančno breme evropski javnosti. V skladu s številnimi študijami ukrepi za podnebne spremembe in sveženj za obnovljivo energijo evropsko gospodarstvo in evropsko javnost stanejo približno 70 do 100 milijard EUR, zaradi selitve virov ogljika pa obstaja tveganje, da se bodo celotne industrije preselile v druge dele sveta. Tako obsežnega svežnja nismo mogli sprejeti po tako hitrem postopku. Zakonodajni predlogi, ki so tako pomembni, kot je ta, se morajo razvijati v dobro premišljenem postopku ob številnih obravnavah.

- Poročevalka: Satu Hassi (A6-0411/2008)

  Péter Olajos (PPE-DE). – (HU) Glasoval sem za podnebni sveženj, čeprav lahko nanj le stežka gledamo kot na sveženj, ki je v celoti pozitiven. Ta zakonodaja je nedvomno usmerjena v prihodnost, zapolnjuje vrzel in je edinstvena v svetu. Istočasno pa cilji, ki so določeni v njem, ne odražajo ciljev, ki so jih določili naši znanstveniki z namenom, da bi zaustavili podnebne spremembe, ki predstavljajo največji izziv, s katerim se sooča človeštvo. Naloga Evrope je, da vzpostavi socialni in gospodarski model, ki proizvaja majhne emisije ogljikovega dioksida, saj spada Evropa med tiste, ki imajo največji potencial, da razvijejo potrebno tehnologijo. Vendar sta za to potrebna denar in zavezujoča zakonodaja. S to odločitvijo večina denarja odteka iz Evropske unije v obliki CDM, medtem ko naša zakonodaja vsebuje preveč izjem, preveč prožnostnih mehanizmov in premalo obveznosti. V celoti gledano lahko rečemo, da gremo glede na naše zavedanje naše odgovornosti in naše razumevanje obsega nalog, ki so pred nami, v pravo smer, vendar ne dovolj hitro, tako da sem s svojim glasom potrdil, da gremo v pravo smer, ne pa hitrosti uresničevanja našega cilja.

  Gyula Hegyi (PSE). – (HU) Osnovni problem s to tehnologijo je, da so nekatere države srednje in vzhodne Evrope že znatno znižale emisije toplogrednih plinov ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja. Vendar pa so nekatere zahodno evropske države te emisije močno povečale, tudi na začetku tega tisočletja. Prav zaradi tega smo zahtevali spodobno obravnavo in priznanje naših prizadevanj v preteklosti. Dobili smo nekaj, vendar se je treba zavedati, da bi bilo podnebno ravnovesje Evropske unije precej slabše brez prizadevanja novih držav članic. Zato bi bilo pomembno, če bi stare države članice sodelovale v trgovanju s pravicami do emisije toplogrednih plinov. Najprej morajo prenesti del svoje industrije v manj razvite države EU ali od njih kupiti pravice. Kompromis smo sprejeli v interesu varstva podnebja in da bi lahko sprejeli skupen evropski pristop. Istočasno pa razumem pomisleke okoljevarstvenikov in upam, da nam bo kasneje uspelo poostriti zakonodajo.

  Mairead McGuinness (PPE-DE). - Gospod predsednik, kot vemo ETS pokriva le polovico emisij CO2. To poročilo sem podprla zaradi tega, ker morajo biti vključeni in si deliti prizadevanja tudi drugi sektorji. Predvsem se želim osredotočiti na kmetijstvo, ki ima številne probleme, kljub temu pa ne smemo pozabiti, da kmetijstvo pomeni pridelavo hrane, in to moramo upoštevati pri tem, kar zahtevamo od tega sektorja.

Prav tako menim, da morajo biti kmetovalci vključeni v postopek obveščanja, saj se od njih zahtevajo sistemske spremembe, ne prejemajo pa ustreznih informacij o tem vprašanju. Ob sodelovanju kmetovalcev moramo podrobneje raziskati – kar v državah članicah že poteka –, kako zmanjšati emisije iz kmetijstva. Vendar pa bi rada opozorila na to, da kar koli bomo že naredili v Evropski uniji, se zaradi tega ne sme zmanjšati obseg pridelave hrane, saj bo ta primanjkljaj zapolnjen z uvozom, kjer pa imamo le malo nadzora nad emisijami.

  Syed Kamall (PPE-DE). - Gospod predsednik, mislim, da se vsi v tem Parlamentu strinjamo, da je treba zmanjšati škodljive pline, ne glede na to, ali verjamete v koncept globalnega segrevanja in grožnjo Zemlji, ali pa samo želite zmanjšati onesnaženost.

Pri tem pa se moramo spomniti, da dvanajstkrat na leto preselimo ta Parlament iz Bruslja v Strasbourg, da ne omenjamo dodatnih stavb, ki jim imamo v Luksemburgu. Ne samo, da to evropske davkoplačevalce stane dodatnih 200 milijonov EUR letno, ampak prispeva v okolje tudi 192 000 ton CO2, kar ustreza 49 000 balonom na vroči zrak. Skrajni čas je, da Evropski parlament preneha z emisijami vsega tega toplega zraka v teh razpravah in prevzame pobudo, s tem da konča to farso Bruslja, Strasbourga in Luksemburga. Čas je, da prenehamo s to hinavščino.

- Poročevalec: Chris Davies (A6-0414/2008)

  Mairead McGuinness (PPE-DE). - Gospod predsednik, podpiram to poročilo, čeprav imamo v zvezi z njim nekaj pomislekov, saj dejansko ne gre za rešitev. Gre za začasni ukrep, čeprav ni druge možnosti, kot razvoj skladiščenja CO2, saj ga bomo proizvajali tudi v prihodnosti.

Kaj se bo zgodilo po tem, je odvisno od tega, koliko bomo vložili v dodatne raziskave na tem področju. Vem, da obstaja stališče, v skladu s katerim bodo v času gospodarske upočasnitve naložbe v celovito vprašanje energetike in podnebne spremembe obrodile dividende, rezultate in delovna mesta. Menim, da se moramo osredotočiti ravno na to področje. Čeprav ne gre za popolnoma zeleno rešitev, je vsekakor del rešitve.

  Leopold Józef Rutowicz (UEN). – (PL) Gospod predsednik, s tehničnega vidika predstavlja geološko shranjevanje in zajemanje ogljikovega dioksida vsekakor zelo zanimiv izziv.

Vendar pa bo tehnični uspeh treba doseči ob velikih stroških in s porabo velike količine energije. Sedaj, ko se podjetja soočajo z velikimi težavami, ki so posledica gospodarske krize, se zdi, da morajo biti vsi naši viri osredotočeni na varčevanje energije ter na posodabljanje in izgradnjo čistih elektrarn, ki bodo namesto skladiščenja ogljika drastično zmanjšale emisije CO2, ne da bi pri tem nastali dodatni stroški. Tovrstna tehnologija je bila že preskušena in testirana v Evropi. Glede na trenutne razmere ne podpiram stroškov za geološko shranjevanje ogljika.

- Poročevalka: Dorette Corbey (A6-0496/2007)

  Mairead McGuinness (PPE-DE). - Gospod predsednik, bom kratka, poleg tega pa bom izkoristila to priložnost in povedala, da sem se za obrazložitev glasovanja o teh poročilih odločila zaradi tega, ker je bilo številnim izmed nas onemogočeno spregovoriti o podnebno-energetskem svežnju. Edina priložnost, da se sliši naš glas v tem Parlamentu je, da smo ostali tu in podali obrazložitev glasovanja, torej vas prosim za prizanesljivost.

Naj se v času, ki mi je na voljo, omejim na ta poseben problem: zavedamo se, da moramo zmanjšati emisije v sektorju cestnega prometa. Menim, da je bilo narejenega že veliko, saj se ozaveščenost javnosti glede tega vprašanja povečuje. Pobude za spodbujanje učinkovitejše rabe goriva in manj emisij cestnega transporta vključujejo „odvračalni dejavnik“ v obliki višje obdavčitve za avtomobile z višjimi emisijami in nižjo učinkovitostjo. V nekaterih državah članicah so ti ukrepi že v veljavi. Mogoče je to pot do uspeha.

  Leopold Józef Rutowicz (UEN). – (PL) Gospod predsednik, poročilo gospe Corbey o mehanizmu za spremljanje in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov je pomembno za razvoj politike za zmanjšanje toplogrednega učinka. Ti plini naredijo največ škode v velikih mestnih območjih, kjer živi 80 % prebivalstva.

Ena izmed rešitev bi bila prehod na čiste oblike prevoza, in sicer na električna ali hibridna vozila ali vozila s pogonom na vodik. Avtomobilski sektor, ki je trenutno v zelo težkih razmerah, mora prejeti podporo pri zagonu množične proizvodnje tovrstnih vozil. Takšna rešitev bi drastično zmanjšala emisije ogljika.

- Poročevalec: Guido Sacconi (A6-0419/2008)

  Mairead McGuinness (PPE-DE). - Gospod predsednik, vemo, da cestni promet proizvede 12 % emisij CO2, zato podpiram to poročilo, ki na zelo jasen način obravnava to vprašanje.

Želim ponoviti stališče in poudariti, da, čeprav smo podprli ta energetsko-in podnebni sveženj, vseeno menim, da bi morali na njegovo sprejetje ob eni sami obravnavi gledati kot na edinstven primer.

Veliko je podrobnosti, za katere bi bilo bolje, če bi prišlo do širše razprave v odboru, v skupinah in v Parlamentu. Meni bi bila vsekakor ljubša ta možnost.

Zavedam se, da je čas zelo pomemben in da moramo dokončno opredeliti stališče Evropske unije za leto 2009. Kljub temu pa se lahko strinjamo, da postopkovno ni bila najprimernejša, vendar s praktičnega stališča nismo imeli izbire. Upajmo, da bo delovalo.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Podprla sem uredbo o emisijah CO2 vozil v različici, ki je nastala po zahtevnih tristranskih pogajanjih. Z izboljšavami proizvodne tehnologije za motorje, pa tudi z uporabo okolju prijaznejših pnevmatik, luči in zasnov, bo prišlo do postopnega zmanjševanja emisij z današnje ravni 160 g na 130 g CO2 na kilometer. Uredba omogoča manjša odstopanja za proizvajalce majhnih vozil znotraj okvira določenih ciljev. Istočasno Parlament vztraja na strogem izvajanju glob za kršitve skupno dogovorjenih pravil. Strinjam se z gospodom Kamallom. Škoda je, da države članice ne želijo dokončno prekiniti z odvečnimi in zaradi tega okolju neprijaznimi selitvami Evropskega parlamenta dvanajstkrat letno iz Bruslja v Strasbourg.

  Albert Deß (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, tudi jaz podpiram proizvodnjo avtomobilov, ki porabijo vse manj goriva. Prav tako podpiram določevanje omejitev porabe – vendar pa morajo biti te omejitve realistične. Vzdržal sem se glasovanja o tem poročilu, saj nisem mnenja, da je prav določati globe tudi do 475 EUR na tono CO2 za preseganje teh nizkih mejnih vrednosti.

Obstajajo številne možnosti za varčevanje s CO2 ob znatno nižjih stroških. Gre za primer enostranske diskriminacije, predvsem proti visoko kakovostnim avtomobilom, ki jih proizvajajo v moji domači deželi Bavarski. Z izoliranjem stavb je mogoče ob znatno nižjih stroških privarčevati CO2. Svojo hišo sem opremil s toplotno izolacijo, ter tako prihranil 7 000 litrov kurilnega olja letno – takšnega prihranka z mojim avtom ni mogoče doseči. Odločiti bi se morali za pravo pot in zaradi tega sem se vzdržal.

- Priporočilo za drugo obravnavo: Alejandro Cercas (A6-0440/2008)

  Hubert Pirker (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, predvsem mi je žal, da kljub široki podpori poslancev moj samoiniciativni predlog o tem, da bi nedelja ostala nedelovni dan, ni bil vključen v glasovanje v tem Parlamentu. Evropa temelji na krščanskih vrednotah: predvsem je za nas pomembna zaščita družine in nedelja je poseben dan za uresničevanje teh vrednot. Ta direktiva bi bila pravo mesto, da nedelja postane nedelovni dan v Evropi in zaradi tega to tudi obžalujem.

Drugič, povedati želim, da sem zavrnil stališča Sveta o direktivi o delovnem času, saj bi se povečalo število delovnih ur, dežurstvo pa bi štelo kot delovni čas, hkrati pa bi bila zaradi številnih izjem ogrožena tudi evropska pravila. Vesel sem, da je Parlamentu uspelo izpeljati pogajanja s Svetom.

  Kristian Vigenin (PSE). – (BG) Izraziti želim zadovoljstvo glede tega, da bo Evropski parlament glasoval o opustitvi izbirnega člena, ki državam članicam omogoča, da po lastni presoji odstopijo od pravila o 48 urnem delovnem tednu.

Izbirni člen je škodljiv za delavce in delodajalce, odpira možnost za nepošteno obravnavo, izkoriščanje in ogrožanje zdravja ljudi. Smo člani ene unije in pravila morajo enako veljati za vse. Naše konkurenčnosti ne moremo povečati na račun zdravja in življenja delavcev. Parlament mora Svetu poslati zelo jasno sporočilo glede tega, kaj želijo evropski državljani.

Vendar pa sem podprl predloge Sveta o aktivnem času in času dežurstva. Specifične razmere se razlikujejo od ene države do druge. To pomeni, da bi izvajanje določb, ki jih bo danes sprejel Evropski parlament, povzročilo znatne težave v moji državi, prav tako pa bi prizadelo zdravstvene delavce. Ti problemi bi se lahko razširili tudi na celotne sektorje. Zaradi tega upam, da bo spravni odbor dosegel razumne kompromise.

Na koncu bi rad pozval evropske vlade, predvsem tiste iz srednje in vzhodne Evrope, da poostrijo nadzor nad delovanjem v skladu z delovno zakonodajo. Nobena skrivnost ni, da danes več sto tisoč Evropejcev dela v izjemno neustreznih pogojih in veliko dlje, kot je to določeno v ustavnih predpisih o delovnem času.

  Aurelio Juri (PSE). - (SL) Hvala za besedo. Večina v tem Parlamentu me ne pozna, kajti vstopil sem vanj šele novembra in danes tudi prvič spregovorim. Priglasil sem se k besedi zato, da vas seveda lepo pozdravim, se veselim našega sodelovanja, ampak predvsem zato, da pozdravim dosežek, ki smo ga danes opravili s tem glasovanjem o poročilu kolega Cercasa.

Obranili smo dostojanstvo delovnega človeka, obranili smo socialno Evropo, obranili smo solidarno Evropo. Prilagodimo delo človeku, ne človeka delu, pravijo sindikati. In kar zadeva delovni čas nam je to danes uspelo.

Zato zahvala kolegu Cercasu, zahvala vsem, ki ste tako glasovali tudi v imenu zaposlenih v Sloveniji. Hvala.

  Simon Busuttil (PPE-DE). – (MT) Glasoval sem za ohranitev izjem in očitno nisem vesel ali zadovoljen z izidom današnjega glasovanja. Ne morem sprejeti obtožb, da tisti, ki zagovarjajo ohranitev izjem, diskriminirajo delavce, ali da to odraža antisocialno agendo. Kaj skušam povedati? Zakaj nekdo šteje, da je proti delavcem, če verjame v pravico delavcev, v skladu s katero se lahko odločijo, koliko ur želijo delati? Kako je nekdo lahko proti delavcem, če preprosto želi, da bi tisti, ki želijo delati več in s tem več zaslužiti, to lahko tudi počeli? Obstajajo ljudje, ki morajo zaslužiti več denarja, da bi lahko odplačali kredit in zahvaljujoč današnjemu glasovanju tega ne bodo mogli. Glasoval sem za ohranitev te izjeme, ker zagovarjam, da je treba odločitev prepustiti delavcem samim.

  Zita Pleštinská (PPE-DE). – (SK) Na glasovanju sem podprla skupno stališče, ki ga je zavzel Svet o svežnju dveh direktiv – direktivi o delovnem času in direktivi o začasnih delavcih, saj je ta kompromis zagotovil večjo prožnost na trgu dela.

V skladu z izbirnim členom bi lahko države članice EU zaposlenim, ki delajo na njihovem ozemlju, omogočile, da delajo več kot 48 ur tedensko, če se ti zaposleni strinjajo z daljšim delovnim časom, ki bi v skladu s kompromisom lahko trajal do 60 ali 65 ur na teden ob upoštevanju veljavnih pogojev.

Današnje glasovanje o kompromisnem stališču Sveta sledi petletnim prizadevanjem držav članic, da bi dosegle kompromis. Delo v Evropskem parlamentu me je naučilo, kako težko je doseči kompromis, zaradi česar obžalujem dejstvo, da je Evropski parlament zavrnil skupno stališče Sveta.

  Antonio Masip Hidalgo (PSE). – (ES) Gospod predsednik, danes je bil zelo čustven dan zaradi nagrad Saharov, pa tudi, vsaj zame, zaradi prisotnosti predsednika Demokratične arabske republike Sahare na galeriji, ki se bori za samoodločanje – pravično samoodločanje – svojih ljudi.

Poleg tega gre za zgodovinski dan, saj se je ta Parlament postavil na stran svojih suverenih ljudi, ljudi, ki so glasovali za vse nas v tem Parlamentu.

Čestitam mojemu kolegu Alejandru Cercasu za njegovo poročilo. Vsa ta leta si je močno prizadeval, da bi dosegel ta položaj, ki je politično in socialno pomemben za sindikate in za vse evropske delavce. Pozivam tiste vlade, ki tega še niso storile, in Komisijo, da nam sledijo in prisluhnejo glasu ljudi, prav tako kot mu je tokrat prisluhnil tudi Evropski parlament.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Danes nisem podprla predloga glede sprememb delovnega časa, ki sta ga predložila Svet in naš odbor. Za direktivo je ključnega pomena, da se o njej ponovno mirno pogovorimo s Svetom. Na eni strani moramo dopustiti prožnost v pogodbah o delovnem času, predvsem za zaposlene v malih in srednje velikih podjetjih, prav tako pa moramo ohraniti nedeljo kot dan počitka. Na drugi strani pa je ključnega pomena, da spremenimo režim delovanja storitev dežurstva glede na najrazličnejše oblike teh storitev. Čeprav je izjema rešitev, ki so jo poslanci v EP žal zavrnili in bi bila primerna za storitve dežurstva, kot so strežniki, gasilci in drugi poklici, bo treba najti specifične in različne rešitve za zdravnike, pri čemer pa je treba upoštevati varnost bolnikov. Druga možnost bi bila izključitev zdravstva iz obsega te direktive, saj urejanje zdravstvenega varstva razumno ni bilo vključeno med politike Evropske unije.

  Mairead McGuinness (PPE-DE). - Gospod predsednik, menim, da je ta izid glasovanja najboljši za vse, saj omogoča, da se več premisleka nameni zelo zapleteni temi, glede katere obstajajo številni različni pogledi. V imenu članov Fine Gael skupine PPE-DE smo podprli spremembo 9, vzdržali pa smo se glasovanja o izjemah, saj Irska ne uporablja izjeme, niti je ne namerava uporabiti.

Glede vprašanja nedelj in dneva počitka, hrepenim po tistih lepih časih in sem zato podprla idejo, predvsem da bi sprožila razpravo. Vem da je bilo glasovanje že vnaprej obsojeno na neuspeh, kljub temu pa bi mogoče lahko razmislili o potrebi po majhnem premoru.

Spremeniti želim svoje glasovanje o spremembah 13 in 14 – moralo bi biti negativno, ne pozitivno.

Ali lahko predlagam, da bi poslanci tega Parlamenta upoštevali pravila, ki jih skušamo naložiti vsem ostalim? Sploh ne upoštevamo družinskega življenja ali delovnih ur. Neumorno delamo – nisem prepričana, če vedno tudi učinkovito, vendar delamo ponoči in podnevi – če torej nalagamo ta pravila drugim, bi jih mogoče morali sprejeti tudi sami.

  Kathy Sinnott (IND/DEM). - Gospod predsednik, rada bi glasovala za, v soglasju z mladimi evropskimi bolnišničnimi zdravniki pri njihovem pozivu v zvezi z dežurstvom.

Vendar sem se morala vzdržati. Predobro se zavedam posledic, ki jih bo imelo obravnavanje vseh dežurstev kot delovni čas za storitve, predvsem na oskrbo starejših, invalidnih ljudi, otrok in drugih ranljivih skupin.

Posledice za nekatere storitve, predvsem v času proračunskih omejitev, bodo podvojile stroške, s tem pa razpolovile obseg storitev in onemogočile izvajanje drugih storitev. Pomislite na primer na vzgojitelje v domovih ali negovalce na domu ob koncu tedna.

Z osredotočanjem na zdravnike, ki se upravičeno pritožujejo, smo zamudili nekatere razmere, kjer je stalna prisotnost na delu – kot je pri krušnih starših – najpomembnejši dejavnik. Najti moramo način, kako zaščititi delavce, hkrati pa zaščititi tudi izpostavljene.

  Zsolt László Becsey (PPE-DE). – (HU) Zelo me moti, da nam na drugi obravnavi ni uspelo sprejeti stališča Sveta. Razlog je v tem, da moramo zagovarjati konkurenčnost. Ne gre za vprašanje suženjskega dela; tudi, če bi kdo hotel, bi lahko delal največ 60-65 ur tedensko. Namesto tega smo se odločili za popolno neprožnost, s takojšnjim obveznim časom počitka, kar postavlja na primer delodajalce sezonskih delavcev v popolnoma nevzdržen položaj. Kolege poslance želim opozoriti na dejstvo, da je oseba, ki jo najame delodajalec in ji je dana možnost, da si izbere pogoje, pod katerimi želi delati, v veliko boljšem položaju, kot zelo zaščiten delavec, ki ni zaposlen. Zaradi tega sem zelo razburjen glede izjeme. V zvezi z dežurstvom sem na koncu glasoval za deveto spremembo, saj je bilo jasno, da bo prišlo do usklajevanja, predvsem zaradi tega, ker je to mogoče rešiti na nacionalni ravni na podlagi spremembe.

  Frank Vanhecke (NI). - (NL) Gospod predsednik, sam sem že zelo dolgo mnenja, da Evropa ne sme predstavljati dolgočasnega poenotenja in tudi v Parlamentu bi se morali začeti zavedati, da ni treba vsega urejati na evropski ravni in da obstaja veliko lokalnih in nacionalnih pravil in običajev, ki bi jih bilo dobro upoštevati, nenazadnje tudi tiste, ki se nanašajo na varstvo zaposlenih in zakonodajo, ki pokriva zdravje in varnost pri delu in delovni čas.

Po mojem mnenju je pomembno, da se lahko države članice same odločijo in da delovno pravo, z vsemi svojimi lastnosti, ostane v izključni pristojnosti držav članic. Dobro bi bilo, če Komisija in Sodišče Evropskih skupnosti ne bi posegala v to. Prav to je subsidiarnost in menda jo vsi zagovarjamo?

Ob upoštevanju tega odločno nasprotujem odpravi izjeme in države članice in celo zvezne dežele znotraj držav članic se morajo same odločiti, ali ljudje lahko delajo ob nedeljah.

  Daniel Hannan (NI). - Gospod predsednik, avtor tega poročila, Alejandro Cercas, je izjemno zavzet in inteligenten socialist in v njegovi izjavi je dokajšna mera razuma, ko trdi, da obstaja nesorazmernost, ki jo povzročajo nekatera odstopanja in izjeme. V popolnem svetu ne bi nobena država ukazala svojim delavcem naj prenehajo z delom po določenem času, ki je zakonsko določen. To je moralno narobe. Če želim delati za vas gospod predsednik in me vi želite zaposliti, oba pa sva zadovoljna s pogoji najine pogodbe, potem niti najina vlada niti Evropska unija nimata pravice posegati v to in razglasiti te pogodbe za nezakonito. Poleg etičnih pomislekov pa je to tudi gospodarsko neumno, da v takšnih časih evropskim gospodarstvom nalagamo dodatne stroške. Sem pa zagovornik suverenosti in, če druge države želijo svojim ljudem, ki so tudi njihovi volivci, naložiti te omejitve, je to njihova odločitev. Nezaslišano je ta pravila na evropski ravni nalagati Združenemu kraljestvu preko direktiv, kot je tale ali preko sodnega aktivizma, ki ga je sprožila Listina o temeljnih pravicah. Če to želimo, moramo imeti o tem referendum. Pactio Olisipiensis censenda est!

  Syed Kamall (PPE-DE). - Gospod predsednik, veste, kako socialdemokrati trdijo, da govorijo v imenu delavcev in delavk, vendar o socialdemokratskih politikih obstaja rek. Večina so intelektualci iz srednjega razreda, preostali pa so pozabili od kje prihajajo.

Naj vam povem zgodbo. Moj oče je bil voznik avtobusa in kadar koli smo dobili nepričakovan račun, kadar koli sem imel šolski izlet, na katerega je želel, da grem, je naredil nekaj dodatnih nadur, da bi tako lahko plačal račun ali pa me poslal na ta šolski izlet.

Če bi že takrat obstajala direktiva o delovnem času, nič od tega ne bi bilo možno. Nihče ne bi smel biti prisiljen v to, da proti svoji volji opravlja dodatne ure. Mislim, da se s tem vsi strinjamo, ne glede na to, kje sedimo v tem Parlamentu, če pa pogledate na posledice tega, o čemer smo danes glasovali, to predstavlja udarec v obraz za delavce in delavke, ki želijo delati še nekaj dodatnih ur, da bi svojim družinam zagotovili boljše življenje. Sram vas bodi socialdemokrati!

  Siiri Oviir (ALDE). - (ET) Rada bi podala izjavo v zvezi s svojim glasovanjem o direktivi o delovnem času. Nanaša se na dejstvo, da je moja glasovalna naprava pri glasovanju o predlogih za spremembi 34 in 35 nepravilno delovala. Glasovala sem za te predloge, vendar pa je naprava prikazala rdečo luč.

Še vedno sem mnenja, da je dežurstvo, vključno z neaktivnim časom na nekaterih mestih, delovni čas.

Zakaj tako mislim? Ni odvisno od zdravnika ali gasilca (ki mora biti na zahtevo delodajalca, ki izrecno zahteva zagotavljanje storitev, prisoten na delovnem mestu), če bolnik potrebuje zdravnika oziroma če je izbruhnil ogenj. To ni odvisno od teh ljudi. So na svojem delovnem mestu, to je delovni čas in zahtevam, da se moje glasovanje o teh vprašanjih v zapisniku popravi.

- Poročevalka: Inés Ayala Sender (A6-0371/2008)

  Mairead McGuinness (PPE-DE). - Gospod predsednik, to je zelo dobro poročilo in na varnost v cestnem prometu moramo gledati v čezmejni razsežnosti. Vendar pa želim teh 90 sekund izkoristiti, da izpostavim resno vprašanje.

Obstajajo spletna mesta, kjer oglašujejo prodajo vozniških dovoljenj. Zatrjujejo, da to, kar počnejo, ni nezakonito, čeprav je nekoliko zahrbtno, pri tem pa se sklicujejo na podlago, da je v Evropski uniji več kot 100 različnih vozniških dovoljenj in da je med organi, ki izdajajo dovoljenja, le malo usklajevanja. Zato obstaja možnost, da nekdo, ki nima dovoljenja, ki ni opravil vozniškega izpita ali je to dovoljene izgubil, pridobi to dovoljenje na tak dvomljiv način. Pri tem gre vsaj za prevaro, kako pobrati denar, v najhujšem primeru pa tudi omogočanje ljudem, ki ne bi smeli biti na cesti, da še naprej vozijo. To vprašanje sem izpostavila tudi pri Komisiji in Svetu. Ukrepati je treba na ravni EU.

Pisne obrazložitve glasovanja:

- Poročevalec: Claude Turmes (A6-0369/2008)

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasoval sem za direktivo o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, besedilo, ki ga je usklajeval gospod Turmes.

Ta direktiva je temeljna priložnost za prihodnost Evropske unije, saj predstavlja pot v tretjo industrijsko revolucijo in priložnost za ustvarjanje več milijonov delovnih mest, da varstvo okolja postane realnost in istočasno priložnost za spodbujanje gospodarske rasti in konkurenčnosti. V zvezi z biogorivi upam, da bo Komisiji uspelo uveljaviti trajnostno merilo v Evropi in preostalem svetu, hkrati pa spodbuditi mednarodno trgovino z najčistejšimi in najkonkurenčnejšimi biogorivi.

  Adam Bielan (UEN), v pisni obliki. – (PL) Glasoval sem za poročilo gospoda Turmesa. Eden izmed ciljev Evropske unije v zvezi z obnovljivo energijo je prenova mest v srednji in vzhodnih Evropi s povečanjem njihove energetske učinkovitosti. Pomembno je, ne samo s stališča energetskega sektorja, ampak tudi zaradi okoljskih razlogov, da s prehodom na nadomestne vire energije posodobimo javni prevoz, pa tudi sisteme lokalnega ogrevanja.

Poleg tega lahko institucije in podjetja iz proračuna EU v ta namen prejmejo veliko sredstev. Na primer, za program inteligentne energije, ki spodbuja raznolikost energetskih virov in uporabo obnovljive energije, je bilo namensko razporejeno več kot 720 milijonov EUR.

  Šarūnas Birutis (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Fosilna goriva so dolgo časa predstavljala življenjsko silo družbe. Vemo, da posodobitev ne bi bila mogoča brez velikih rezerv poceni nafte, premoga in plina. Vendar pa se bo to kmalu končalo. Zaradi varnosti preskrbe z energijo in gospodarstva, predvsem pa zaradi podnebnih sprememb, moramo korenito spremeniti naše energetske in prometne sisteme.

Na podnebne spremembe se je več let gledalo predvsem kot na okoljsko zadevo. Danes je splošno sprejeto dejstvo, da podnebne spremembe vplivajo na vse sektorje v družbi in če ne bomo hitro rešili tega vprašanja, so lahko posledice uničujoče za družbo.

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Uporaba obnovljivih energij in prometa je eno izmed najučinkovitejših orodij, s katerim lahko EU zmanjša svojo odvisnost od nafte. Prav tako vemo, da nadziranje porabe energije v Evropi in raba energije iz obnovljivih virov predstavljata pomemben del svežnja ukrepov, ki so potrebni v boju proti podnebnim spremembam.

Verjamem, da je najpomembnejša točka tega poročila ohranjanje končnega zavezujočega cilja 20-odstotnega deleža obnovljivih energij do 2020, vključno z najmanjšim ciljem v višini 10-odstotnega deleža obnovljivih energij v prometu.

Za Portugalsko predstavlja vključitev energije valovanja v opredelitev energije iz obnovljivih virov priložnost za izkoriščanje naših energetskih potencialov pri uresničevanju ciljev. Zaradi dejstva, da obravnava pobudo o drugi generaciji biogoriv, poročilo ni le verodostojno, ampak tudi jamči trajnost pri uporabi obnovljivih energij v prometnem sektorju. Da bi bilo mogoče vzpostaviti energetski model, ki podpira obnovljive energije, je po mojem mnenju ključnega pomena, da dokument spodbuja mehanizme strateškega sodelovanja med državami članicami.

To poročilo je ključno samo po sebi in kot del sporazuma (podnebno-energetski sveženj). Poleg zagotovitve ohranjanja okoljske celovitosti, bo sporazum omogočal uresničevanje ciljev 20/20/20 v letu 2020. Ti cilji so za države članice ambiciozni, vendar izvedljivi.

  Avril Doyle (PPE-DE), v pisni obliki. − Poslanec EP, gospod Turmes, predlaga pomemben del zakonodaje, ki pokriva bistveno spodbujanje rabe energije iz obnovljivih virov. Obnovljiva energija bo kot del obsežnega podnebno-energetskega svežnja predstavljala 20 % energije (vključno z elektriko, toploto in prevozom) do leta 2020. To, skupaj z drugimi ukrepi, vključenimi v podnebno-energetski sveženj, predstavlja dobro podlago za boj proti podnebnim spremembam in spodbuja vlaganje v vire obnovljive energije in določitev virov, okrepljeno usmeritev k raziskavam in razvoju ter sredstva za doseganje varnosti in neodvisnosti preskrbe z energijo.

Zavezujoči cilji bodo veljali v državah članicah, da bi bilo mogoče zagotoviti uresničevanje dogovorjenih ciljev na ravni EU. Sodelovanje, solidarnost in inovacije bodo omogočile, da izpolnimo cilje, za katere si ne moremo več privoščiti, da bi ostali neizpolnjeni.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) To vprašanje predstavlja del „podnebno-energetskega svežnja“. Nanaša se na spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov, ki vključujejo naslednje sektorje: elektriko, ogrevanje in hlajenje, ter promet. Cilj EU je do leta 2020 povečati delež obnovljivih energij v energiji, ki jo porabimo, na 20 %. Za vsako državo članico so določeni splošni nacionalni cilji, prav tako pa je določen cilj 10-odstotnega deleža obnovljivih energij v prevoznem sektorju do istega datuma.

Glede na objavljene informacije je cilj Portugalske glede njenega deleža energije iz obnovljivih virov, kot dela celotne porabe energije v letu 2020, postavljen pri 31 %, pri tem pa ne smemo pozabiti na izhodišče (v letu 2005 je ta delež na Portugalskem znašal že 20,5 %) in nacionalni potencial obnovljivih energij. Cilj 10-odstotnega deleža obnovljivih energij v prevozu pa je enak, kot je določen za vse ostale države članice.

Vendar pa je dejstvo, da imamo resne pomisleke glede doseganja teh ciljev, čeprav smo na končnem glasovanju glasovali za, ob tem, da je zavajajoče izhajati iz načela, da popolnoma razumemo obseg obnovljivih virov, ki jih lahko izkoriščamo, ali da so nam na voljo tehnologije, s katerimi jih lahko uporabljamo. Bolje bi bilo določiti javne in zasebne naložbene zneske in spodbujati splošen geodetski program za razvrstitev in količinsko opredelitev obnovljivih virov energije.

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − Pozdravljam poročilo gospoda Turmesa o energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov, vendar se zavedam, da bo doseganje ciljev zelo težko. V moji regiji, jugozahodni Angliji, bo naš glavni prispevek k doseganju tega cilja, neke vrste zapornica na reki Severn za izkoriščanje plime in oseke. Za to bo potrebnega veliko časa in ključnega pomena je, da britanska vlada poišče neko obliko nadomestila za posledice „projektov v izvajanju“ in da Komisija odobri to odstopanje.

  Mathieu Grosch (PPE-DE), v pisni obliki. − (DE) Glasoval sem za poročilo o svežnju ukrepov za podnebne spremembe in obnovljivo energijo, saj vsebuje različne direktive, ki so v skladu s ciljem EU o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za 20 % do leta 2020 in celo do 30 %, če bo dosežen mednarodni sporazum. Gre za rezultat dolgotrajnih pogajanj in kompromisa med predstavniki Parlamenta in Sveta – se pravi 27 držav članic.

Ena izmed direktiv se nanaša na obnovljivo energijo. Vključuje cilj povečanja deleža virov obnovljive energije na 20 % in izboljšanja energetske učinkovitosti za 20 %. Prav tako naj bi 10 % porabljenega goriva izviralo iz obnovljivih virov. Opredeljeno je bilo trajnostno merilo, s tem pa se je izboljšala tudi uporabnost. Pozdravljam ta pravila, saj poleg tega, da zmanjšujejo energetsko odvisnost Evrope in ustvarjajo nova delovna mesta, tudi spodbujajo inovacije v razvoju tehnologij.

Direktiva, ki se nanaša na sistem EU za trgovanje z emisijami (ETS), posodablja obstoječi ETS in določa, da morajo sedaj države članice na dražbi kupiti emisijske pravice, ki so bile prej brezplačne, . Obstajajo odstopanja v obliki prehodnih obdobij za države članice iz vzhodne Evrope, ki morajo za začetek kupiti pravice le za 30 % emisij. Poleg tega so določene tudi pobude za energetsko učinkovitost, kot tudi obveznosti s strani držav članic, čeprav brez specifikacije namena, da vložijo vsaj eno polovico prihodkov v države v razvoju in nove tehnologije. Pozdravljam uspešno doseganje uravnoteženosti med upoštevanjem tistih industrij, ki se soočajo s težkimi nalogami, in ambiciozno okoljsko politiko.

Druga direktiva ureja skupna prizadevanja v zvezi z emisijami, ki niso pokrite v ETS. To predvsem vključuje ogrevalne in klimatizacijske sisteme in številne gospodarske sektorje (prevoz, male industrijske obrate, storitveni sektor in kmetijstvo), ki niso vključeni v ETS, ki pa kljub temu znatno prispevajo k emisijam toplogrednih plinov. Poleg tega bodo na tem področju uvedeni dolgoročni cilji, vključno s 35-odstotnim zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov do leta 2035 in 60-80-odstotnim zmanjšanjem do leta 2050.

Direktiva o zajemanju in geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida (zajemanje in shranjevanje ogljika, CSS) omogoča ločevanje CO2 od odpadnih plinov in njegovo shranjevanje pod zemljo; do leta 2015 bo financiranih 12 CCS elektrarn. Zavedam se, da je CCS ključna prehodna tehnologija, vendar pa je posebno pozornost treba nameniti varnosti shranjevanja.

Druga direktiva določa pravila o mejnih vrednostih emisij CO2 iz novih avtomobilov. Povprečna zgornja omejitev emisije za vse nove avtomobile bo 120 gramov CO2 na kilometer od leta 2015 dalje in 95 gramov na kilometer od leta 2020 dalje. Kazni, določene v predlogu Komisije, za neupoštevanje teh omejitev so bile znižane zaradi gospodarske krize in sedaj znašajo od 5 EUR do 95 EUR glede na količino, za katero so te vrednosti presežene. Vendar pa od leta 2019 dalje predvidena kazen znaša 95 EUR od prvega grama CO2 dalje, za katerega je bila prekoračena omejitev.

Pozdravljam kompromis, ki je bil dosežen med evropskimi institucijami, saj je pogostokrat zelo enostavno kritizirati, a težko doseči kompromis. Dogovorjena pravila so uspešen rezultat pogajanj med državami, ki so gledano z vidika gospodarstva zelo različne, a vendar sledijo skupnemu cilju. Ko obravnavamo evropske cilje s celovitega stališča, ne smemo zanemariti dejstva, da predvsem nove države članice ne morejo izpolniti vseh ciljev v tako kratkem časovnem obdobju, ne da bi pri tem tvegale razpad celotnih področij gospodarske dejavnosti in se soočale s socialnim polomom.

Na sveženj ukrepov za podnebne spremembe in obnovljivo energijo ne gledam le kot na pomemben korak, ampak tudi na velik napredek, ki bo omogočil upočasnitev podnebnih sprememb in okrepil prevlado Evrope na poti k učinkoviti energetski politiki. Evropi je uspelo nastopiti enotno, kar ji bo omogočilo, da bo okrepila naše zahteve tudi na mednarodni ravni. Glavni izziv v zvezi s tem je, kako preprečiti odmetavanje v okolje na mednarodni ravni. Zaradi tega bi morali za države, ki ne spoštujejo Kjotskega protokola in s tem niso zavezane s standardi CO2, uvesti uvozni davek ali podobne ukrepe, da bi s tem preprečili odmetavanje v okolje. To je vidik, ki ga je treba upoštevati pri pripravi naslednika sporazuma h Kjotskemu protokolu na letni konferenci Združenih narodov o podnebju decembra 2009, kjer bodo v pogajanjih sodelovale ZDA, Kitajska in Indija. Sveženj ukrepov za podnebne spremembe in obnovljivo energijo je zagotovil trdno podlago za doseganje novega mednarodnega sporazuma.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo gospoda Turmesa o obnovljivi energiji. Moja dežela Škotska je bogata z obnovljivimi viri energije, kot sta veter in energija plimovanja. Ključnega pomena je, da Evropa prevzame pobudo pri spodbujanju obnovljive energije – in predvidevam, da bo neodvisna Škotska v samem središču globalnega razvoja obnovljivih tehnologij.

  Jean Lambert (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem za ta predlog, ker verjamem, da daje pomembno sporočilo o potrebi po preoblikovanju proizvodnje energije in prehodu na goriva, ki niso fosilna in manj onesnažujejo znotraj EU, pa tudi širše. 20-odstotni cilj je zavezujoč in minimalen. Energetska učinkovitost mora biti sedaj prav tako vključena v akcijske načrte za obnovljive vire držav članic. Prav tako so bili zagotovljeni programi podpore na tej ravni, kar je ključnega pomena za zaupanje vlagateljev. Res je, da rezultat glede biogoriv ni tako pozitiven, kot sem želel. Obdržali smo 10-odstotni cilj, čeprav smo dejansko omejili količino, ki prihaja iz kmetijsko pridelanih goriv in te dodatne ukrepe pozdravljam. V številnih pogledih Svet s Parlamentom ni delil istega stališča. Res morajo upoštevati stvarnost podnebnih sprememb in uporabiti to direktivo kot podlago za prehod v nizkoogljično prihodnost.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem za to poročilo, ki krepi naše obveznosti glede ciljev o obnovljivih virih, kar predstavlja veliko priložnost za spodbujanje rabe domačih virov energije v EU, boja proti podnebnim spremembam, povečevanja varnosti pri oskrbi in za spodbujanje konkurenčnosti, rasti in delovnih mest. To poročilo sem podprl, ker vsebuje določbo o pregledu, s katero se do leta 2014 ocenjujejo vplivi povečane rabe obnovljivih motornih goriv, kar zagotavlja, da zmanjševanje naših emisij CO2 nima negativnih posledic na cene hrane ali rabo tal. Poročilo navaja 5-odstotni cilj za obnovljiva motorna goriva do leta 2015, s podciljem 20 % za spodbujanje rabe električnih avtomobilov. V letu 2020 se bo cilj povečal na 10 % za obnovljiva motorna goriva s podciljem 40 % za rabo električnih vozil in vozil s pogonom na vodik. Poročilo vključuje strogo trajnostno merilo, tako da res lahko pripomore k pozitivni spremembi in zmanjšanju emisij in prav zaradi tega sem ga tudi podprl.

  Eluned Morgan (PSE), v pisni obliki. − To poročilo predstavlja revolucijo na področju proizvodnje energije v EU. Cilj 20 % obnovljive energije do leta 2020 je izjemno ambiciozen, vendar nujen, če želimo dobiti boj proti podnebnim spremembam. Upam pa, da bo Komisija prožna pri svoji interpretaciji glede tega, kdaj bodo ti cilji uresničeni, če bodo vključevali tako velike projekte, kot je zajezitev na reki Severn.

Cilj 10 % za motorna goriva je ključni del tega svežnja in prizadevanj za uresničevanje ciljev EU o nizkoogljičnem gospodarstvu. Ta tako imenovan „cilj biogoriv“ je bil zelo izboljšan, da bi bilo tako mogoče zagotoviti, da bodo v EU dovoljena samo tista biogoriva, ki res pripomorejo k zmanjševanju emisij, ne da bi se zaradi tega višale cene hrane. Prav tako so bila vključena stroga socialna merila, ki bodo varovala ljudi v nerazvitem svetu, saj bi bili lahko drugače deležni negativnih vplivov zaradi hitrega razvoja pri proizvodnji biogoriv.

  Daciana Octavia Sârbu (PSE), v pisni obliki. – (RO) Predlog direktive je eden izmed najpomembnejših delov v svežnju o podnebnih spremembah, ki določa obvezen cilj 20-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov, kot del celotne porabe energije v EU do leta 2020. Direktiva nudi priložnost za pridobivanje novih tehnologij, ustvarjanje novih delovnih mest in zmanjševanje odvisnosti od nafte.

Evropski parlament je odigral pomembno vlogo pri določitvi trajnostnega merila za biogoriva in socialnega merila, ki sta v trenutni gospodarski krizi ključnega pomena za državljane Evropske unije. Podnebne spremembe in pomanjkanje varnosti oskrbe z energijo pomenijo, da moramo spodbujati nove metode pridobivanja energije, pri tem pa ne smemo ogroziti razpoložljivosti hrane. Zagotoviti moramo, da izvajanje te direktive ne bo ogrozilo kmetijskih zemljišč in gozdov. Kakor koli že, biogoriva, ki izvirajo iz surovin, pridobljenih na takšnih tleh, ne bodo štela kot del predvidenih spodbud. Evropska unija bo še enkrat pokazala, da je vodilna zagovornica vetrne, sončne in vodne energije, kot tudi energije iz drugih alternativnih virov.

  Lydia Schenardi (NI), v pisni obliki. – (FR) Večkrat smo imeli priložnost poudariti, da bi enostaven namen zmanjšanja odvisnosti Evropske unije od uvoza nafte in plina lahko upravičil spodbujanje virov obnovljive energije.

Danes predstavljen kompromis, ki predstavlja del energetsko-podnebnega svežnja, je takšen, ko vsi kompromisi: ne povsem slab in ne popolnoma zadovoljiv.

Predvsem ni povsem zadovoljiv v zvezi z biogorivi, pa naj gre za goriva druge generacije ali ne. Premalo je zagotovil v zvezi s konkurenčnostjo s proizvodnjo hrane, nejasnost v zvezi s kakršno koli spremembo rabe zemljišč, nobenega omenjanja dejanskega ogljičnega odtisa teh energetskih virov in tako dalje.

Ni popolnoma prepričljiv v zvezi s „potrdilom o izvoru“, ki je namenjeno predvsem identificiranju zelene elektrike, medtem ko se zavedamo realnosti oskrbe z električno energijo, dvomljivih oglasov o tej zadevi in znatnih dodatnih stroškov za potrošnike.

Popolnoma nezadovoljiv je z vidika socialnih posledic. Radi bi bili gotovi za ta celotni zakonodajni sveženj, sprejet na začetku globalne krize, ki naj bi bila globoka in dolgotrajna, da bodo interesi evropskih državljanov in delavcev prevladali nad vsemi ostalimi pomisleki, če bo to glede na gospodarske razmere potrebno.

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. − (NL) Popolnoma prepričan sem glasoval za kompromis, dosežen v zvezi z obnovljivimi viri energije. Moj kolega iz stranke zelenih in poročevalec gospod Turmes je opravil odlično delo. Zahvaljujoč njegovim prizadevanjem in seveda prizadevanjem celotnega Parlamenta bo vzpostavljen trden zakonodajni okvir, s katerim bo mogoče zagotoviti, da do leta 2020 celoten delež obnovljive energije ne bo manjši od 20 %.

Ne gre za publiciteto, ampak za pravo energetsko revolucijo, s katero bo ustvarjeno veliko število delovnih mest. V nekaterih poročilih je bilo navedeno tudi več kot 2 milijona delovnih mest. To vključuje delovna mesta za visoko usposobljene inženirje, oblikovalce in raziskovalce, pa tudi večino delovnih mest za tehnike, ljudi, ki izdelujejo zobnike, montirajo solarne plošče in gradijo polja vetrnih elektrarn.

Poleg tega so bili ob obsežnih pogajanjih prilagojeni tudi izvirni predlogi o biogorivih in agrogorivih. Kot zeleni nismo popolnoma zadovoljni s to tehnologijo in bi predpisali stroge pogoje za uporabo tovrstnih goriv. V poročilu gospoda Turmesa so bila trajnostna merila očitno zaostrena, prav tako pa vsebuje sklic na socialna merila znotraj okvira Mednarodne organizacije dela. Agrogoriva so sprejemljiva le, če je od njih mogoče dobiti več denarja, kot pa ga je bilo vanje vloženega, prav tako pa nikakor ne smejo tekmovati s pridelavo hrane.

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Poročilo je pomemben korak k siljenju držav članic, da uresničijo svoje cilje v zvezi z obnovljivimi viri. Obnovljiva energija je ključnega pomena za naš boj proti podnebnim spremembam.

- Poročevalka: Avril Doyle (A6-0406/2008)

  Adamos Adamou (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Evropski parlament in Svet v prizadevanjih za izboljšanje in podaljšanje sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov in doseganje ciljev zmanjšanja emisij v EU za 20 % do leta 2020, predlagata spremembo Direktive 2003/87/ΕS.

17. decembra 2008 smo na plenarnem zasedanju glasovali za kompromisne spremembe, ki so jih predložili poročevalci v senci skupin ΡPΕ-DΕ, PSE, GUE/NGL, ALDE, UEN in Verts/ALE. Čeprav smo glasovali za te spremembe, ki postavljajo višje cilje o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov (merilo, ki je bil osnovni cilj skupine GUE/NGL), želimo izraziti naše nasprotovanje filozofiji trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov. Upamo si trditi, da bo mogoče s to direktivo doseči le manjše zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in da gre za ukrep, ki daje prednost razvitim državam, kar je v škodo manj razvitim državam in državam v razvoju. Izvajanje nekaterih predlaganih prožnostnih mehanizmov pomaga monopolom (ki so glavni krivci za podnebne spremembe) povečati njihovo donosnost, namesto, da bi korenito odpravili problem.

  Alexander Alvaro (ALDE), v pisni obliki. – (DE) Gospod predsednik, sporazum, ki je bil dosežen o svežnju ukrepov za podnebne spremembe in obnovljivo energijo, je skromen rezultat.

EU si je zastavila cilj, ki predstavlja 20 % znižanje glede na ravni iz devetdesetih let prejšnjega stoletja. S širitvijo na vzhod, kjer so emisije absolutno gledano nižje, smo uresničili že skoraj polovico tega cilja, tako da ostane še cilj 12 % znižanja glede na ravni iz devetdesetih let prejšnjega stoletja.

EU je dovoljeno, da doseže 3- do 4-odstotno zmanjšanje v nerazvitem svetu, kar pomeni, da ostane manj kot 9 %. Dovoljeno je, da cilj ostane neizpolnjen do 5 %, zaradi česar ostane 4 %.

Rečemo lahko, da smo srečni, ker se EU ni odločila, da bo kar takoj izvozila svoje celotno gospodarstvo v Azijo. Kompromis je veliko cenejši kot predlog Komisije, kar je pomenilo, da ga je lahko podprla nemška Svobodna demokratska stranka.

Namesto tega sedaj EU skuša med sabo naščuvati svoje države članice. Nekatere države članice imajo prednost zaradi odstopanj, sposobnosti pri pogajanjih in svojih kombinacij virov energije. Nemški energetski ponudniki lahko kaj kmalu ugotovijo, da se jim splača proizvajati elektriko na Poljskem in ne doma – če jih seveda ne bodo pokupili francoski ponudniki.

Dejstvo, da države članice EU sedaj sodelujejo v takšnem prekupčevanju, ni dobro za globalni sporazum. Poleg tega se pojavlja tudi vprašanje glede učinkovitosti načinov.

Sedaj je odvisno od vlad, Sveta in Evropske komisije, da zagotovijo učinkovitost, tako pri varstvu okolja, kot tudi v korist gospodarstva in rasti.

  Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh, Inger Segelström in Åsa Westlund (PSE), v pisni obliki. − (SV) Švedski socialdemokrati smo se odločili, da bomo glasovali za to poročilo o preoblikovanju sistema za trgovanje s pravicami do emisije, čeprav verjamemo, da so cilji podnebnega svežnja prenizko zastavljeni. EU bo morala storiti več, če se bo hotela spopasti z izzivi, ki jih predstavljajo podnebne spremembe. Vendar verjamem, da lahko ta preoblikovan program predstavlja zelo pomemben del pri ukrepih, ki so potrebni.

Razočarani smo, da kompromis med Svetom in Evropskim parlamentom ni dal pomembnih zagotovil, da bo del računovodskih prihodkov namenjen delu na področju podnebja v državah v razvoju. Prav tako verjamemo, da bi morali biti prihodki, ustvarjeni z dražbo pravic obsežnejši in da bi bilo treba uporabo CDM še dodatno omejiti.

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, pozdravljam pregled sistema za trgovanje z emisijami in kompromis, ki je bil dosežen med cilji v boju proti podnebnim spremembam in med izboljšanjem konkurenčnosti evropske industrije in zaščito delovnih mest.

Rad bi izpostavil, da v postopku soodločanja, ki je bil hitro izveden v interesu doseganja sporazuma na prvi obravnavi, ni bila v celoti spoštovana demokratična preglednost, Parlament pa je glasoval o neke vrste fait accompli.

Kljub temu sem zelo zadovoljen s predlogom gospe Doyle prav zaradi prožnosti, ki je dana sektorjem, kjer obstaja nevarnost selitve ogljika. Preprečiti moramo izgubo delovnih mest, ki so posledica selitve industrij v regije, ki jih zmanjšanje emisij ne skrbi toliko, ne da bi pri tem negativno vplivali na namen direktive.

  Sylwester Chruszcz (NI), v pisni obliki. – (PL) Danes sem glasoval proti temu, da bi Parlament sprejel predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov.

V celoti nasprotujem rešitvam, ki so predlagane na evropski ravni. Zaveza Sveta glede zmanjšanja skupnih emisij toplogrednih plinov v Skupnosti do leta 2020 za vsaj 20 % v primerjavi z nivoji iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, ali celo za 30 %, če se bodo tudi druge razvite države zavezale k podobnim zmanjšanjem, je slabo premišljena poteza, ki bo imela negativne posledice za industrijo in potrošnike v Evropi, vključno s Poljsko.

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Edina trdna zaveza, ki jo je dala Evropska unija, je, da bo v primerjavi z devetdesetimi leti prejšnjega stoletja do leta 2020 zmanjšala emisije za 20 %. To v primerjavi z danes pomeni zmanjšanje za približno 12 %. Če upoštevamo dejstvo, da je mogoče dve tretjini tega zmanjšanja doseči z mehanizmi kompenzacij ogljika, to se pravi z nakupom kreditov ogljika na mednarodnem trgu, se je EU zavezala, da bo na svojem ozemlju dosegla le 4 % znižanje. To ne zadostuje za napredek pri mednarodnih pogajanjih.

Rada bi izpostavila še en neuspeh kompromisa. Dana ni bila nobena trdna zaveza glede podpore državam v razvoju pri njihovih naporih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. EU je dala le prostovoljno zavezo, da bo polovico prihodkov od trgovanja s pravicami do onesnaževanja namenila podnebju. Ta prihodek upada zaradi številnih izjem, podeljenih proizvajalcem. Kompromis predvideva, da lahko evropske države, ki to želijo, nekaj tega denarja namenijo podpori državam v razvoju. Gre izključno za prostovoljno zavezanost. Zelo šibka zaveza za vprašanje, ki je ključnega pomena za mednarodna pogajanja.

  Konstantinos Droutsas (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) EU se hvali glede vodilne vloge na področju varstva okolja, v resnici pa skuša zavzeti vodilni položaj pri zaščiti interesov kapitala. Odločitve vrha in sveženj direktiv Sveta in Komisije o zmanjšanju emisij spodbujajo tako imenovano zeleno gospodarstvo kot izhod iz preveč nakopičenega kapitala in krize, ter s tem odpirajo nove možnosti dobička za monopole in krepitev imperialističnega ekspanzionizma.

Krepijo trgovanje z emisijami, za katerega se je izkazalo, da povečuje dobičke monopolov, ne da bi pri tem varovalo okolje. Dopuščajo avtomobilski industriji, da ji vsaj do leta 2019 ni treba izvesti ukrepov. Izvzemajo početja, na katera vpliva mednarodna konkurenca, iz določb o proizvodnji energije in še veliko več. Prav tako za dolgo obdobje izvzemajo nove države članice in Italijo. Zagotavljajo pobude za nadomeščanje posevkov za živila s posevki za pridobivanje goriva. Pravice do onesnaževanja so velikim podjetjem brezplačno podeljene. Ni treba, da se prihodek namenja za financiranje okoljevarstvenega dela.

Delavci ne morejo čakati na varstvo okolja s strani EU in s strani podjetij, ki nekaznovano onesnažujejo okolje. Učinkovito jih lahko zaščiti le njihov boj v okviru možnosti osnovnega gospodarstva in moči ljudstva.

  Christian Ehler (PPE-DE), v pisni obliki. − (DE) Moj „ne“ ne pomeni zavračanja učinkovitega sistema za trgovanje z emisijami, ki vključuje trgovanje, pa tudi ne ciljev EU glede varstva podnebja ali financiranja CCS. Zaradi številnih prejšnjih glasov in mojega poročila o demonstracijskih objektih CCS, je moja podpora glede teh vprašanj več kot očitna. Za mojo regijo, Brandenburg, pa trenutno besedilo pomeni poudarjanje nepoštene konkurence z državami srednje in vzhodne Evrope in večje povišanje cen energije, kot je potrebno za doseganje ciljev za varstvo podnebja. V naši mešanici energetskih virov potrebujemo premog, da bi tako lahko zagotovili varnost pri oskrbi za naše državljane, prav tako pa želimo v prihodnosti omogočiti okolju prijazno uporabo premoga s pomočjo tehnologije CCS. Sporazum s Svetom o sprejetju dokončne odločitve le po eni obravnavi je pomenil, da močni zadržki niso bili odpravljeni in da ni bilo mogoče potegovanje za najboljšo rešitev.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Čeprav je mogoče najti argumente, ki so v korist konceptu sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov, vendar pa zaradi pomislekov glede kemičnih sprememb v ozračju, ki lahko vplivajo na podnebje (načelo previdnosti) in ker obstajajo omejeni viri fosilnih goriv ter nemalo razumna raba le teh, obstajajo vidiki, ki dajejo razlog za zaskrbljenost.

Prvič, o vprašanju emisijskih pravic in trgovanju z njimi je mogoče še veliko razpravljati in jim je treba nasprotovati, saj je njihov vpliv na realno gospodarstvo v veliki meri neznan. To pa zaradi tega, ker še vedno obstaja veliko pomislekov glede tehničnih rešitev in ker je uporaba teh tehničnih rešitev odvisna tudi od razvoja finančnih razmer v različnih vpletenih sektorjih (letalski prevoz, avtomobilska industrija, proizvodnja toplote, industrija cementa, težke kemikalije, petrokemični proizvodi in vse večje število drugih energetsko intenzivnih sektorjev).

Drugič, predvideni upravičenci bodo le maloštevilni visoko tehnološki sektorji in nekatere (le nekaj) finančne ustanove. Omejena razpoložljivost virov povzroča nepovratno zmanjševanje porabe fosilnih goriv. Dodeljevanje vsakemu sektorju mora bolj temeljiti na nujnih socialnih potrebah in gospodarski racionalnosti, kot pa na vplivu in finančnih dobičkih. Zaradi tega smo se vzdrževali glasovanja.

  Duarte Freitas (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Glavno točko tega poročila bi bilo treba izpostaviti: krepitev, širitev in izboljšanje delovanja sistema za trgovanje s pravicami do emisije po letu 2012, kot enega izmed glavnih orodij za uresničevanje cilja EU glede zmanjševanja emisij toplogrednih plinov.

Strinjam se s tem poročilom predvsem zaradi tega, ker je trgovanje ključnega pomena za dosego učinkovitega dodeljevanja, s katerim bo mogoče zagotoviti okoljsko učinkovitost sistema EU za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov. Načrt na ravni EU je vedno boljši kot 27 nacionalnih načrtov. Poleg tega predlog določa avtomatske in predvidljive spremembe, s katerimi se je mogoče prilagoditi zahtevam prihodnjega mednarodnega sporazuma.

Ključna točka predloga je povečanje brezplačnih dovoljenj, kar po mojem mnenju ni preveč pozitivno. Vendar ne smemo pozabiti, da bodo emisije vsako leto zmanjšane.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Predlagana direktiva o reviziji sistema EU trgovanja z emisijami predstavlja izboljšavo obstoječega sistema in je pomembna na globalni ravni. Glede na to sem lahko podprl poročilo gospe Doyle.

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE), v pisni obliki. − (FI) Ob tej priložnosti se bom zahvalila spoštovanim poslancem za nedavno glasovanje, s katerim je Evropski parlament jasno izkazal svojo podporo mojemu modelu „merila uspešnosti“. Že dolgo sem ga zagovarjala in sem bila prva, ki je predlagala, da se uporablja pri trgovanju z emisijami. Čeprav je Odbor za industrijo, raziskave in energetiko tesno glasoval proti, je bila zavrnitev s strani Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane znatnejša, življenje je polno presenečenj. Sedaj bo merilo uspešnosti kvalificirano kot merilo, ko bo potrjeno v Svetu.

To je vse v dober namen. Izvirnemu predlogu Komisije in stališču, ki ga je zavzel Odbor za okolje o trgovanju z emisijami, manjka uravnoteženost, saj postavljata evropsko proizvodnjo v položaj, ki otežuje tekmovanje na globalnih trgih, brez kakršni koli posebnih koristi za okolje. To ne bi pomenilo samo izgube delovnih mest, ampak negativne okoljske učinke, saj bi predstavljalo pritisk na podjetja naj preselijo proizvodnjo v države, ki so zunaj omejitev emisij.

Sedaj je odločitev odprla vrata bolj poštenemu in okoljsko bolj daljnovidnemu pristopu. Vse je še odprto in sedaj bomo priča potrjevanju, kdo bo izkoristil ugodnosti narejenih izboljšav.

Okoljski cilji se ne spreminjajo in predstavljajo izziv. To ni enostaven cilj za industrijo, pa saj to tudi ni bil namen.

Kakor koli že, nobenega pomena nima govoriti o brezplačnih emisijskih pravicah, saj so merila uspešnosti – mejniki – ambiciozno zastavljena. Tako je tudi prav, saj sicer ne bomo imeli sistema, ki bi podjetja prepričal v to, naj se pridružijo tekmi za iskanje tehnologije, ki proizvaja najmanjše emisije.

Pritožba okoljskega lobija, da je bil sveženj oslabljen, se mi zdi pošteno povedano nerazumna, če upoštevamo, da poteka spremljanje ciljev, za industrijske sektorje pa velja padajoča zgornja omejitev emisij. To je odgovorna naloga, seveda pa noče vsakdo prevzeti odgovornosti. Dovolj je, da je svet poteptan.

  Jean Lambert (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasovala sem za to poročilo, kljub številnim pomanjkljivostim, ki jih vsebuje in odstopanj, odobrenih 10 novim državam članicam. Zakaj glasovati za nepopolno poročilo? Ker predstavlja nekaj napredka v primerjavi s trenutno ureditvijo. Vzpostavljena bo omejitev na ravni EU za sektor ETS, države članice pa bodo imele v procesu manj pristojnosti. Ohranjeno je bilo načelo avkcij za trgovanje z dovoljenji za energetski sektor. Letalskemu sektorju je bil odobren le majhen odstotek novega dostopa do CDM. Najpomembnejši del prenovljenega načrta pa je v tem, da zagotavlja ureditev za pomemben del sporazuma, ki bo nasledil Kjotski sporazum. Sedaj imamo program, ki se mu lahko pridružijo druge države in ga uporabijo za zmanjšanje svojih emisij – če bodo omejile predtrgovalni element in postavile ambiciozne cilje. Uporaba prihodka bo skrbno nadzirana. Države članice na to ne morejo gledati kot na dodaten priliv v njihove blagajne. Uporabiti ga je treba za preoblikovanje v nizkoogljično, trajnostno gospodarstvo, ki ga svet potrebuje.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Podpiram ta predlog, ki uravnava ambiciozne cilje glede podnebnih sprememb s potrebami po krepitvi konkurenčnosti evropske industrije in zaščiti delovnih mest. Pravice in trgovanje z emisijskimi kuponi bodo za elektrarne vzpostavljeni do leta 2013, ko bodo vse elektrarne v celoti trgovale s pravicami. Prehod na celotno trgovanje s pravicami v normalni industriji se bo izvedel 2020. Glasoval sem za to poročilo, ker določa trgovanje kot splošno načelo razporejanja sredstev, omejuje znesek CDM/JI projektnih kreditov, ki jih podjetje lahko kupi, da izravna svoje emisije, in podjetja še vedno ščiti pred nevarnostjo selitve ogljika.

  Eluned Morgan (PSE), v pisni obliki. − Podpiram to poročilo, saj verjamem, da je bila okoljska celovitost ETS ohranjena in da znatno izboljšuje trenuten sistem, saj bodo onesnaževalci v prihodnje plačali pravico do emisije s trgovanjem dovoljenj. Cilj zmanjšanja emisij iz evropskih elektrarn in težke industrije za vsaj 20 % do 2020 je ohranjen, to pa se bo avtomatsko povečalo na 30 % znižanje, če bo prišlo do mednarodnega sporazuma na pogovorih ZN o podnebju v Köbenhavnu decembra 2009. Prav tako verjamem, da je bilo doseženo ravnovesje med delovnimi mesti in okoljem, kar je ključnega pomena v času gospodarskega upočasnjevanja.

  Angelika Niebler (PPE-DE), v pisni obliki. − (DE) Podati želim naslednjo obrazložitev glasovanja v imenu delegacije bavarske Krščansko socialne unije (CSU) v Evropskem parlamentu.

EU si je zastavila ambiciozne cilje za varovanje podnebja. To vključuje 20 % zmanjšanje emisij CO2 do leta 2020. Teh ciljev za varovanje podnebja ne bi smeli postavljati pod vprašaj.

Naša prizadevanja v boju proti podnebnim spremembam morajo biti povezana s ciljem priprave jasne zakonodaje, da bi bilo mogoče zagotoviti načrtovanje varnosti za naše gospodarstvo. Prav tako pa to ne bi smelo negativno vplivati na mednarodno konkurenčnost evropske industrije. Poleg tega je treba vzpostaviti enake pogoje znotraj EU.

Direktiva, o kateri danes glasujemo in se nanaša na sistem EU za trgovanje z emisijami, ne izpolnjuje nobene izmed teh zahtev. Da pojasnim:

1. Nekatere industrije lahko odstopajo od trgovanja s pravicami CO2. Še vedno ničesar ne vemo o podatkih, ki jih je treba pripraviti, da bi bila zagotovljena skladnost z vzpostavljenimi merili.

2. O tem ali in za koliko je mogoče ustanove odškodovati za povečanje stroškov energije se bo odločalo samo na ravni države članice in šele potem, ko bo sprejet zakon EU o pomoči.

3. Če v Köbenhavnu 2009 mednarodnega sporazuma ne bo mogoče doseči, bo trgovanje s pravicami CO2 povzročilo dodatno breme za številne industrije, kar pa ne vpliva na njihove konkurente, ki niso iz EU.

4. Večina vzhodno evropskih držav članic je pridobilo odstopanja od trgovanja s svojimi pravicami CO2 v energetskem sektorju. Zaradi tega je Nemčija prikrajšana, saj v nasprotju s svojimi vzhodnimi sosedi, pridobiva 48 % svoje elektrike iz elektrarn na premog.

  Dimitrios Papadimoulis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Z vladami in Komisijo ne delimo zmagoslavja glede končnega kompromisa o podnebnem svežnju. Poskus EU, da bi vodila globalna prizadevanja proti podnebnim spremembam, je zvodenel pod pritiskom s strani industrijskega lobija in konzervativnih vlad.

Slavni „20/2020“ je potreben prvi korak, vendar pa cilji, ki jih postavlja, niso nič kaj ambiciozni. Z možnostjo, da evropske države od držav v razvoju kupijo večji delež enot onesnaževanja, ki jim „pripada“, se zgodovinska odgovornost zahodnega sveta cinično prestavlja na najrevnejše prebivalce planeta. Zdi se, da vlade ne razumejo, kako kritične so razmere.

Konfederalna skupina Evropske združene levice/Zelene nordijske levice ne bo stala križem rok. Tudi mi imamo iste pomisleke kot okoljevarstvene nevladne organizacije in bomo še naprej zahtevali bolj ambiciozne cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, za temeljno podporo proizvodnji energije iz obnovljivih virov in za zavezujoč dolgoročen načrt za dodatno zmanjševanje emisij po Köbenhavnu.

  Herbert Reul (PPE-DE), v pisni obliki. − (DE) Glasoval sem proti prečiščeni spremembi, saj z mojega stališča poslanca EP niso bile upoštevane pravice Evropskega parlamenta. Parlamentu ni bila dana možnost, da bi oblikoval mnenje; namesto tega mu je bila, poleg vseh interesov in namenov, dana možnost izbrati ali zavrniti kompromis Sveta. To ni v skladu s pravili postopka soodločanja, ki naj bi zagotavljal enakost med dvema zakonodajnima organoma.

Glede kompromisa imam številne vsebinske zadržke. Na primer, povzročil bo resno izkrivljanje trga znotraj EU, potrošnikom pa naložil neupravičena bremena. Zaradi nepotrebne naglice pri sprejemanju reforme alternativni sistemi, s katerimi bi lahko dosegli želeno zmanjšanje, niso bili več upoštevani. Dejstvo, da predvsem gospodarske posledice za kupno moč potrošnikov v času sprejetja niso bile niti približno preučene, le še očitneje kaže na to, kako slabo premišljen je ta kompromis. Večina v Evropskem parlamentu nosi delež odgovornosti – vključno z odgovornostjo do prihodnjih generacij –, da je ta kompromis začel veljati.

Na voljo so bile tudi druge možnosti. Te bi omogočile doseganje ciljev glede zmanjševanja le ob majhnem deležu stroškov, o katerih sedaj govorimo. Takšne vrste politika ne škoduje le gospodarstvu, ampak predvsem ugledu EU.

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Cilj zmanjševanja emisij evropskih elektrarn in težke industrije za vsaj 20 % do leta 2020 in povečanje na 30 %, če bo prišlo do mednarodnega sporazuma na pogovorih ZN o podnebju v Köbenhavnu decembra 2009, je treba pozdraviti.

  Thomas Ulmer (PPE-DE), v pisni obliki. − (DE) V celoti podpiramo prizadevanja za znatno zmanjšanje podnebnih sprememb, ki jih je verjetno zakrivil človek. Vendar pa nismo podprli kompromisa o sistemu EU za trgovanje z emisijami, o katerem so tekla pogajanja. Hitro sprejemanje zakonodaje je nesprejemljivo in nedemokratično. Skrajno hiter zakonodajni postopek in dejstvo, da so bili dokumenti Sveta predstavljeni šele pred nekaj dnevi, pa po našem mnenju pomeni, da sta bila nemogoča strokovni pregled in študija dokumentov, s tem pa tudi ustrezna zakonodaja. To je še toliko bolj nesprejemljivo, če upoštevamo, da ta zakonodaja nalaga še posebej veliko finančno breme evropski javnosti. V skladu s številnimi študijami, ukrepi za podnebne spremembe in sveženj obnovljive energije stanejo približno 70 do 100 milijard EUR, zaradi selitve virov ogljika pa obstaja tveganje, da se bodo celotne industrije preselile v druge dele sveta. Tako obsežnega svežnja nisem mogel podpreti po tako hitrem postopku. Zakonodajni predlogi, ki so tako pomembni, kot je ta, se morajo razvijati v dobro premišljenem postopku ob številnih obravnavah.

  Anders Wijkman (PPE-DE), v pisni obliki. − (SV) Prenovitev trgovanja z emisijami je v primerjavi s trenutnimi pravili korak naprej. Pravice do emisije bodo na dražbi postopoma prodane industriji, namesto da bi bile razdeljene brezplačno, kot velja danes.

EU je torej zavezana, da bo spremenila cilj glede podnebja z 20- na 30-odstotno zmanjšanje do leta 2020, če bo naslednje leto v Köbenhavnu prišlo do podnebnega sporazuma. Prav tako pozivam države članice, da svoje prihodke od dražb namenijo ukrepom za varstvo podnebja v Evropi in drugje.

Žal kompromis ponuja precej manj od obsega ambicij, ki so v teh okoliščinah potrebne. Namesto popolnega trgovanja s pravicami do emisij od samega začetka, bo trgovanje uvedeno postopoma. Ta sprostitev zmanjšuje pobudo za razvoj novih nizkoogljičnih tehnologij. Prav tako zmanjšuje prihodek, ki je ključnega pomena, če želimo, da bo EU lahko pomagala državam v razvoju vlagati v „zeleno tehnologijo“, prilagajati se na podnebne spremembe in zaščititi tropske gozdove.

Če je istočasno mogoče polovico zmanjšanja emisij doseči z zmanjšanjem v tretjih državah, bo imel ETS omejen vpliv celo med obdobjem do leta 2020.

Kljub pomanjkljivostim, si ne moremo predstavljati, da bi glasovali proti. Ne želim tvegati in ogroziti celotne direktive, ki vsebuje številne pozitivne vidike v primerjavi s trenutnimi razmerami.

- Poročevalka: Satu Hassi (A6-0411/2008)

  Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh, Inger Segelström in Åsa Westlund (PSE), v pisni obliki. − (SV) Švedski socialdemokrati smo se odločili, da bomo glasovali proti temu kompromisu o delitvi odgovornosti, saj verjamemo, da je popolnoma nesprejemljivo, da niti polovice zmanjšanja emisij EU ni treba doseči v EU. Verjamemo, da to daje popolnoma napačno sporočilo preostalemu svetu, ki od EU pričakuje, da bo vodilna pri prilagoditvah na podnebne spremembe, in skrbi nas, da sedaj EU ni uspela zagotoviti jasne pobude za razvoj nove zelene tehnologije. Verjamemo, da je ta tehnologija ključnega pomena za zaposlovanje in blaginjo v Evropi.

  Avril Doyle (PPE-DE), v pisni obliki. − To poročilo se nanaša na uvedbo raznolikih ciljev za EU27 v obdobju 2013−2020 pri zmanjševanju toplogrednih plinov v gospodarskih sektorjih zunaj sistema EU za trgovanje z emisijami. Ti cilji za države članice so v območju od +20 % do -20 % relativno na emisije iz leta 2005 za te sektorje, pri čemer je irski cilj -20 %.

Skupaj ETS in skupna prizadevanja predstavljajo 100 % zmanjšanja, ki ga mora do leta 2020 pri emisijah CO2 doseči vsaka država.

Irska pozdravlja vključevanje ukrepov povečanega zajemanja in shranjevanja ogljika, predvsem ponorov ogljika v scenariju -20 %, saj smo edina država v EU, ki ima več goveda kot prebivalcev, in skupaj z ugodno stroškovno učinkovito izravnavo pri trgovanju z emisijami med državami članicami lahko, čeprav bo težko, dosežemo naš cilj zmanjšanja za 20 %, ne da bi morali zmanjšati naše črede.

Nekaterim državam bo izziv predstavljala prenovljena zakonodaja ETS, nekaterim cilji skupnega prizadevanja. V to drugo skupino spada tudi Irska.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Strinjamo se s potrebo po zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in z vzpostavitvijo sistema, ki bo služil temu namenu. Vendar pa imamo zelo resne pomisleke glede predlaganega sistema, ki, čeprav naj bi temeljil na „načelu solidarnosti med državami članicami in potrebi po vzdržni gospodarski rasti“, nato vztraja pri tem, da bi le države plačevale račun iz nacionalnih proračunov – ne pa iz proračuna Skupnosti – glede na njihovo različno stopnjo razvoja.

Z dopuščanjem prenosa emisij med državami članicami s pomočjo „trgovanja“ ali z uporabo „posrednikov na trgu“, so vzpostavljeni mehanizmi, ki bodo povečali obstoječa nesorazmerja v gospodarski moči med državami članicami v korist glavnih sil.

Poleg tega bo pomemben del prizadevanj prenesen v tretje države, s čimer se bo povečal mednarodni pritisk na manj razvite države, da predajo del svoje suverenosti v zameno za (navidezno) pomoč, s tem ko bodo odprle svoja gospodarstva za naložbe podjetij iz Skupnosti. Vsi ti ukrepi so namenjeni za izvajanje pritiska z namenom pridobitve mednarodnega sporazuma, ki bo v kontekstu resne gospodarske krize poudaril kapitalistični pogled na okoljsko vprašanje.

  Duarte Freitas (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Ob upoštevanju ukrepa EU proti podnebnim spremembam v prihodnjem mednarodnem sporazumu, ki bo nadomestil Kjotski protokol, je ključnega pomena, da EU da jasno sporočilu svetu in se zaveže, da bo učinkovito zmanjšala svoje emisije toplogrednih plinov.

Predlog Komisije o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za 10 % do leta 2020 glede na obseg iz leta 2005 za sektorje, ki jih sistem EU za trgovanje s pravicami do emisije ne pokriva, je zaradi tega zelo pomemben.

Cilji, določeni za vsako državo članico, pri čemer je glavno merilo BDP na prebivalca, so po mojem mnenju pošteni.

Kompromis, dosežen med Evropskim parlamentom in Svetom, čeprav ni idealen (na primer, ker omogoča prekomerno uporabo prožnostnih mehanizmov), je po mojem mnenju na splošno dobro uravnotežen in prav zaradi tega sem glasoval za to poročilo.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem proti poročilu gospe Hassi. Določbe, ki državam članicam omogočajo, da 80 % zmanjšanja emisij dosežejo drugje, bodo omogočile bogatim državam, da še naprej nadaljujejo z nevzdržnimi praksami na račun revnejših držav v razvoju. To ni okoliščina, ki bi jo morala EU spodbujati.

  Jean Lambert (Verts/ALE), v pisni obliki. − Nerada sem glasovala proti temu poročilu. Poročevalki je uspelo vključiti številne pomembne dejavnike. Zakonodajno besedilo sedaj vsebuje sklic na 30 % zavezujoč cilj zmanjšanja toplogrednih plinov: znanost trdi, da je to minimalna vrednost, potrebna do leta 2020. Financiranje zmanjšanja toplogrednih plinov v državah v razvoju predstavlja prizadevanje za cilj +2 stopinj. Upajmo, da bodo te države dejansko dobile kaj pravega denarja in ne le prijaznih obljub. Sedaj imamo rok za izvedbo cilja glede zmanjšanja emisij v pomorskem prometu in številne druge majhne, vendar pozitivne poteze. Vendar nisem mogla glasovati za 80 % CDM, ki ga lahko države članice uporabijo v tretjih državah, namesto, da bi se osredotočale na zmanjšanje znotraj svojih meja. Danes uporabljen postopek glasovanja je pomenil, da tega predloga ni mogel preskusiti celoten Parlament. Spet smo nacionalnim vladam pogledali skozi prste in ponovno prenašamo breme na tretje države, da opravijo naše delo. Tega ne morem podpreti.

  Stavros Lambrinidis (PSE), v pisni obliki. – (EL) Skupina PASOK med drugim podpira vsebino spremembe 44 in bo glasovala proti ločeni nominalni spremembi 7, ter tako skušala zagotoviti, da bo vsaj 50 % zmanjšanje emisij doseženo z ukrepanjem znotraj EU. EU mora ostati verodostojen partner v pripravah na globalno pogajanje, ne da bi pri tem prenašala breme prizadevanj za zmanjšanje emisij na nerazviti svet.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Podpiram to poročilo, ki določa zavezujoče cilje za države članice glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov na področjih gospodarstva, ki jih sistem ETS ne pokriva, in ki predstavlja pravi napredek celovitega sistema. 10-odstotni cilj za sektorje, ki jih ETS ne pokriva, je porazdeljen med države članice na podlagi BDP/prebivalca. Na ta način bo mogoča poštena porazdelitev prizadevanj, prav tako pa bo mogoče zagotoviti, da bodo revnejše države še naprej lahko ohranile pospešeno rast. Podpiram to poročilo, ki uvaja dolgoročen cilj vsaj 50-odstotnega skupnega zmanjšanja emisij do leta 2035 in 60-odstotnega do leta 2050, v primerjavi z emisijami v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, saj obravnava tako dolgo- in kratkoročne cilje v skladu s cilji za čisti zrak. Poročilo vključuje dodatno „zavezo za zmanjšanje zunanjih emisij“, ki bo zagotovila državam v razvoju podporo pri zmanjševanju njihovih emisij, tako da ne bo pri tem zaostajala nobena država, države v razvoju pa bodo prejele finančno pomoč, ki jo potrebujejo, da bi bilo univerzalno ukrepanje glede podnebnih sprememb kar najbolj učinkovito.

  Daciana Octavia Sârbu (PSE), v pisni obliki. – (RO) Od samega začetka sem podpirala predlog za avtomatičen prehod s cilja 20 % na 30 % v primeru podpisa mednarodnega sporazuma. Vendar pa je bil s pogajanji v prejšnjem tednu dosežen kompromis, v skladu s katerim mora metoda za prehod na ta obseg temeljiti na novem postopku.

Odločitev je bila sprejeta kot previdnostni ukrep, s katerim bi bilo mogoče upoštevati možnost dviga cene ogljika v prihodnje. Vendar pa sem zadovoljna, da bo 30-odstotni cilj ostal prednostni cilj, da bi se tako bilo mogoče izogniti povečanju povprečne temperature za več kot 2 ºC, kot je bilo določeno na sestanku Evropskega sveta maja 2007. Mednarodni sporazum pomeni globalna prizadevanja v boju proti podnebnim spremembam in prilagajanju nanje, finančna pomoč, odobrena državam v razvoju pa jim bo omogočila, da bodo sodelovale pri prizadevanjih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

Da bi ohranila svojo verodostojnost v zvezi s pomočjo, ki jo namenja državam v razvoju, mora Evropska unija zagotoviti, da bo financiranje projektov CDM ohranilo vzdržen razvoj teh držav in da bo del prihodka iz naslova trgovanja z emisijskimi kuponi namenjen za pomoč tem državam.

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. − Čeprav sem glasoval proti doseženemu kompromisu, to nikakor ne zmanjšuje mojega odobravanja dela, ki ga je v zvezi s tem opravila gospa Hassi. Ker pa ta sporazum omogoča, da je skoraj 80 % vseh prizadevanj mogoče opraviti v tretjih državah, ga štejem ta nesprejemljivega.

Hiter izračun mi pove, da bo Belgija lahko opravila med 50 % in 60 % zahtevanih prizadevanj zunaj Evropske unije. To vključuje pomembne sektorje, vključno z zgradbami in prometom. Gospodarsko neumno je vlagati mnoge milijone evrov v tujino v okviru Mehanizma čistega razvoja, če mora vaša država narediti še veliko, da bi izolirala zgradbe in oblikovala prometno politiko, ki je osredotočena na nizkoogljično mobilnost. Poleg tega ni nobenih zagotovil, da so projekti, v katere se bo vlagalo v tujini, visoko kakovostni.

Še več, ni gotovo, da naložbe prek CDM res pripomorejo k spremembam. Prav tako ni etično kupiti najenostavnejših prizadevanj v tretjih državah. To je oblika neokolonializma, ki ogroža položaj tretjih držav, saj bodo morale kasneje opraviti dodatna in dražja prizadevanja.

  Anders Wijkman (PPE-DE), v pisni obliki. − (SV) Odločil sem se, da se bom vzdržal glasovanja o direktivi o skupnih prizadevanjih. Glavni razlog za to je, da preostalemu svetu pošilja močno sporočilo, da lahko EU približno 70 % svojega zmanjšanja emisij do leta 2020 doseže v državah, ki so zunaj EU.

Za pomoč državam v razvoju pri naložbah v nizkoogljično tehnologijo so potrebna večja prizadevanja. Ta podpora pa ne bi smela biti predvsem alternativa za zmanjšanje doma, ampak bi morala biti zagotovljena kot dodatek k temu zmanjšanju. Ne moremo si privoščiti, niti nimamo časa, izbirati, ali naj izkoristimo priložnost za preprečevanje nevarnih podnebnih sprememb.

Odlašanje potrebnih prilagoditev doma na obdobje po letu 2020 ni produktivno. Če se želimo vsaj približati ničnim emisijam do leta 2050, moramo začeti zdaj. Industrija potrebuje močne pobude, da bi lahko izvedla potrebne prilagoditve v zvezi z energijo, prevozom, gradnjo, industrijsko proizvodnjo in tako dalje.

Predlog za sektorje, kjer ne bo trgovanja, v zvezi s tem ne zadostuje. Zato sem se odločil, da se bom vzdržal glasovanja o tem delu svežnja. Glasovanje z „ne“ bi ogrozilo celoten sveženj, to pa je tveganje, ki ga nočem prevzeti. Direktiva sicer vsebuje številne pozitivne stvari v primerjavi s trenutnim stanjem. Predvsem gre za prvi del zakonodaje v svetu, ki določa zavezujoče omejitve za vse sektorje, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami.

- Poročevalec: Chris Davies (A6-0414/2008)

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) „Podnebno-energetski sveženj“ prav tako vsebuje predlog o direktivi o zajemanju in skladiščenju ogljika. Namen geološkega shranjevanja je zagotoviti alternativo spuščanja CO2 v ozračje, s tem, ko je trajno zajet pod zemljo.

Komisija predlaga, da mora biti možno vse nove elektrarne, ko so zgrajene, opremiti z opremo za zajem ogljika. Ta tehnologija lahko, čeprav je predmet razprav, pomaga pri doseganju negativnih emisij, ob sočasni uporabi obnovljivih energij. Poročevalec meni, da mora biti prednostno namenjena predvsem reševanju problema premoga, ki je odgovoren za 24 % emisij CO2 v Evropi.

Čeprav smo imeli pomisleke glede nekaterih sprememb, ki so s tehničnega vidika sporne, smo glasovali za stališče Evropskega parlamenta. Vendar pa na to stališče gledamo kot na prekomerno reguliranje, predvsem v zvezi z neodvisnostjo držav članic, še posebej na področju, kjer je znanstveno in tehnično znanje še vedno precej omejeno. Obžalujemo, da poudarek ni bil namenjen obsežnim raziskavam, razvoju in potrjevanju, ki so še potrebni. Zaradi tega so priporočeni časovni okviri prekomerno ambiciozni, razen če v naslednjih letih ne bo odobreno znatno javno financiranje.

  Duarte Freitas (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Kot način omejevanja podnebnih sprememb v EU je tehnologija zajemanja in hranjenja ogljika (CCS) zelo obetajoča. Vendar pa se ne sme uporabljati kot razlog za lajšanje in zmanjševanje naporov, ki so bili vloženi v čistejšo proizvodnjo elektrike v Evropi.

Poročilo gospoda Daviesa je zelo uravnoteženo, kompromis, dosežen med Evropskim parlamentom in Svetom pa popolnoma ustreza potrebam EU.

Posebej pomembna je izvedba 12 demonstracijskih projektov. Srednjeročni rezultati teh projektov bodo pomagali, da EU uvede to tehnologijo na gospodarnejši in okolju prijazen način.

Glede na dvome, ki še vedno obstajajo, predvsem negotovost v zvezi z obstojem ustreznih skladiščnih prostorov v vseh državah članicah, štejem za zelo pozitivno možnost ponovnega pregleda vprašanja izvoza CO2 v tretje države (člen 35a(2)) in neizvajanje pritiska na gospodarske subjekte, da uporabijo tehnologijo CCS (člen 32).

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo gospoda Daviesa o shranjevanju ogljikovega dioksida. CCS je nastajajoča tehnologija, dodatne raziskave pa so ključnega pomena za ocenjevanje njenega potenciala v boju proti globalnemu segrevanju. Predlagana direktiva daje trdno pravno podlago, na kateri je mogoče zgraditi tehnologijo, in menim, da bo Škotska odigrala pomembno vlogo pri razvoju tega sektorja.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo, ki bo zagotovilo visoko stopnjo varnosti za zdravje ljudi in okolje. Direktiva o CCS vzpostavlja pravni okvir za uporabo nove tehnologije, vključno s pomembnimi varnostnimi pogoji. To ni pomembno le za varstvo okolja, ampak daje vlagateljem tudi določeno gotovost pri razvoju novih projektov.

Vendar je pomembno, da to poročilo ne bo odvrnilo od glavnega cilja: dodatnega razvoja obnovljivih virov in izboljšanja energetske učinkovitosti.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Spodbujanje novih tehnologij za shranjevanje ogljikovega dioksida, ki je povezano s podnebnimi spremembami, ne sme negativno vplivati na dobro uveljavljene tehnologije, za katere se je izkazalo, da delujejo. Na primer, neokrnjena močvirja vsrkavajo ogljikov dioksid, metan in dušikov oksid, medtem ko zaradi sekanja šote in izsuševanja začnejo oddajati velike količine toplogrednih plinov. Tudi požiganje tropskih gozdov za namene proizvodnje biogoriv nagiba podnebno ravnovesje v napačno smer.

Iz te avanture z biogorivi bi se morali naučiti, da lahko tudi dobri nameni kaj hitro postanejo cilji sami zase. Nove tehnologije še zdaleč niso dozorele, posledice pa so nepredvidljive. Prav zaradi tega sem se vzdržal današnjega glasovanja.

  Eluned Morgan (PSE), v pisni obliki.− Vključevanje 9 milijard EUR v poročilo za očiščenje elektrarn na premog z razvojem zajemanja in shranjevanja ogljika (CCS) bo zagotovilo nove izjemne priložnosti za premogovništvo v Walesu. To priložnost je treba izkoristiti, da bi Wales prevzel vodilno mesto pri tej tehnologiji in izkoristil potencial donosnega izvoznega trga. Zelo pomembno je, da Evropa prevzame vodilno mesto na tem področju, saj je iskanje rešitve glede problema s premogom ključnega pomena, predvsem zaradi tega, ker naj bi se proizvodnja premoga v naslednjih 20 letih globalno povečala za 60 %.

  Daciana Octavia Sârbu (PSE), v pisni obliki. – (RO) Spodbujanje tehnologij za zajemanje in geološko shranjevanje ogljikovega dioksida bo pomagalo pri zagotavljanju razvejane oskrbe z učinkovito energijo, pa tudi v boju proti podnebnim spremembam. Da bi lahko do leta 2050 dosegli 50-odstotno zmanjšanje emisij CO2, uporaba energije iz obnovljivih virov ne zadostuje za doseganje tega cilja, ne da bi razmislili tudi o projektih CCS.

Evropski uniji bo to predstavljalo izziv, pri tem pa ne smemo pozabiti na povečane stroške zaradi kapitalskih naložb v opremo za zajemanje in shranjevanje, ki se bodo seveda zmanjšali, saj se bo oprema uporabljala v širokem obsegu. Zaradi tega ti demonstracijski projekti niso obvezni, saj so v veliki meri odvisni od cene ogljika in tehnologije. Kljub temu pa je EU napravila pomemben korak k iskanju alternativnih rešitev, ki bodo pomagale pri zmanjševanju količin toplogrednih plinov. Izvajanje teh prihodnjih projektov bo spodbudilo druge države zunaj EU, da bodo tudi same uporabile te tehnologije.

- Poročevalka: Dorette Corbey (A6-0496/2007)

  John Attard-Montalto (PSE), v pisni obliki. − Prevoz po vodi je eden izmed najčistejših načinov. Poročilo se nanaša na plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh, vendar verjamem, da tega načina prevoza ni mogoče ločiti od obsežnejšega področja prevoza po morju. Dve vrsti vodnega prometa sta notranji in pomorski promet in oba sta energetsko učinkovita.

Prevoz proizvoda po vodi proizvede približno 1 odstotek (1 %) količine ogljikovega dioksida, ki bi jo proizvedel zračni prevoz istega proizvoda na enaki razdalji.

Pri pripravi predpisov, ki vplivajo na tovrstni prevoz, pa moramo biti previdni. Industrije ne smemo preobremeniti v zvezi z ladijskim prometom in na koncu se lahko izkaže, da so ladje ter čolni, namenjeni za plovbo po celinskih plovnih poteh prav v nasprotju z našimi nameni. Če bosta vodni in pomorski promet postala nekonkurenčna, se stranke kaj lahko obrnejo na druge načine prevoza. Vse druge alternative puščajo večji ogljični odtis. Na koncu bi namesto zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, pripravili sklop pravil in predpisov, ki bi na koncu negativno vplivali na splošen obseg naših predlogov.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo gospe Dorette Corbey o spremljanju in zmanjševanju emisij toplogrednih plinov zaradi cestnega prometa in plovbe bo celinskih plovnih potek, saj menim, da predstavljata izboljšanje kakovosti zraka in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov dva ključna vidika v boju proti podnebnim spremembam in zmanjševanju zdravstvenih tveganj.

Verjamem, da je sprejetje te direktive zelo pomembno, in da bo pomagalo pri zmanjšanju CO2 v prevoznem sektorju, predvsem s spodbujanjem razvoja čistih tehnologij in določevanjem posebnih zahtev za emisije ogljika, ki nastane v proizvodnem procesu.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Namen tega poročila, ki predstavlja del „podnebno-energetskega svežnja“, je izboljšati kakovost zraka in pomagati v boju proti podnebnim spremembam z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov, ki nastanejo zaradi uporabe goriv v prevoznem sektorju. Vse do sedaj je direktiva urejala le kakovost goriva. Vendar pa predlagana sprememba uvaja obvezno zmanjšanje toplogrednih plinov, ki nastanejo zaradi uporabe goriv.

V celoti gledano, je poročevalka opravila pomembno delo pri pripravi sprememb, za katere menimo, da so pozitivne in v splošnem pravilne ter razumne, in so namenjene zagotavljanju kar največje učinkovitosti in enakih konkurenčnih pogojev z ambicioznimi, vendar razumnimi cilji. Poleg tega je pomembno, da je direktiva nevtralna s tehnološkega vidika, tako da ne bi smela posebej spodbujati rabe katerega koli goriva ali tehnologije.

Zaradi tega smo glasovali za to poročilo.

  Duarte Freitas (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Poročilo je zelo pomembno, saj je dokument, ki je namenjen predvsem izboljšanju kakovosti zraka z zmanjševanjem onesnaženosti, predvsem zmanjševanjem emisij zelo strupenih snovi in snovi, ki onesnažujejo, poleg tega pa služi tudi zagotavljanju pomoči v boju proti podnebnim spremembam z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov, ki so posledica rabe goriv v prometnem sektorju.

Prvič je bilo ciljno zmanjšanje uporabljeno za specifični proizvod (goriv) na podlagi analize življenjskega ciklusa (pridobivanje, proizvodnja, prevoz, distribucija in končna raba), kar kaže na pomembnost te direktive.

Zadovoljen sem s sporazumom, ki je bil dosežen med Parlamentom in Svetom in bi rad izpostavil dejstvo, da je trajnost zagotovljena s proizvodnjo in uporabo biogoriv, kar je ključnega pomena z vidika uporabnosti direktive.

Direktiva o kakovosti goriv bo postala ključna v boju proti podnebnim spremembam.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo gospe Corbey. Evropa mora imeti ključno vlogo pri globalnem zmanjšanju toplogrednih plinov, izvajanje zavezujočih obveznosti dobaviteljev goriva pa bo predstavljalo pomemben del pri tem zmanjševanju.

  Erika Mann (PSE), v pisni obliki. − V tej obrazložitvi glasovanja želim čestitati poročevalki o direktivi o kakovosti, Dorette Corbey. V končni kompromis ji je uspelo vključiti številne zahteve tega Parlamenta.

Evropska unija mora svoje politike in uredbe osnovati na razumnih znanstvenih dokazih – zahteva, ki velja tako za zakonodajo EU, kot tudi za trgovinske obveznosti EU. Kot na članico Trgovinskega odbora se trgovinski partnerji pogostokrat obrnejo name, kadar se zdi, da EU pripravlja zakonodajo s samovoljnimi ali političnimi procesi, namesto s sklicevanjem na znanstvene zaključke.

Zato sem zadovoljna, da direktiva o kakovosti goriva ne vključuje predhodnega predloga o prepovedi dodatka gorivu MMT. Spremenjena direktiva predvideva nadaljnjo uporabo MMT ob upoštevanju znanstvenih zaključkov, do katerih so prišli glavni trgovinski partnerji, vključno z Združenimi državami Amerike in Kanado. Še pomembneje, spremenjena direktiva prav tako zahteva, da EU opravi znanstveno preučevanje. Trdno sem prepričana in mednarodno pravo ter pravo EU to zahtevata, da morajo omejitve MMT temeljiti na znanosti.

Ker druge države pogosto oblikujejo svoje standarde glede goriv na standardih, ki jih razvije Evropa, mora EU zagotoviti, da so njeni predpisi za goriva močno podprti z znanstvenimi dokazi.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Z našimi prizadevanji za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, subvencioniramo nakup biogoriv, proizvedenih iz tropskega gozda. Zaradi tega izpolnjujemo svoje obveznosti iz Kjotskega protokola le navidezno, dejansko pa problem le še zaostrujemo. Ker študije kažejo, da do 46 % aktivnega ogljika na svetu absorbirajo tropski gozdovi, 25 % celotnih emisij ogljika pa je posledica krčenja gozda, se je EU v svojih izračunih zmotila.

V tej razpravi o emisijah ogljikovega dioksida smo izgubili pregled nad celotno sliko, saj je treba emisije toplogrednih plinov, ki nastanejo pri zgorevanju lesa, prav tako upoštevati. Prav tako se zdi, da še ni bilo v celoti razjasnjeno, v kakšnem obsegu so trenutni motorji primerni za uporabo biogoriv. Celotni sistem je pripravljen le do polovice in prav zaradi tega sem se vzdržal glasovanja o tem poročilu.

- Poročevalec: Guido Sacconi (A6-0419/2008)

  Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh, Inger Segelström in Åsa Westlund (PSE), v pisni obliki. − (SV) Kritični smo do predloga o določitvi standardov emisijskih vrednosti za osebne avtomobile. Želeli smo si ambicioznejšega načrta s strožjimi globami, krajšim uvajalnim obdobjem in jasneje opredeljenim dolgoročnim ciljem. Prav tako smo kritični do dejstva, da je povračilo za etanol postalo tako majhno, da skoraj ne moremo več govoriti o pobudi za vlaganje, kljub dejstvu, da etanol prispeva k zmanjšanju emisij.

Vseeno pa smo se odločili, da bomo glasovali za predlog kot celoto, saj verjamemo, da bi imela zavrnitev za posledico še obsežnejše vključevanje okoljskih predpisov za avtomobilsko industrijo.

  Jean Marie Beaupuy (ALDE), v pisni obliki. – (FR) V zvezi s poročilom gospoda Sacconia o standardih emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile sem glasoval proti predstavljenemu predlogu, da bi s tem javno izrazil obžalovanje, ker nismo dosegli sporazuma, ki bi bil prijaznejši do okolja. Kljub temu pa želim, da bi nam pozitivno glasovanje, ki ga je izrazila večina poslancev, omogočilo hitro začetno ukrepanje, nato pa bi nas v prihodnjih letih usmerjalo k odločitvam za ponovno uskladitev potreb našega planeta in našega gospodarstva, pri čemer bi bile upoštevane predvsem razmere v avtomobilski industriji.

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Predlagan kompromis ne predstavlja zadovoljivega odgovora.

Žal mi je, da je cilj za zmanjšanje emisij CO2 pri avtomobilih nižji od standardov, za katere si je prizadeval naš Parlament. Poleg tega je cilj izpostavljen presoji vpliva. Ti dve odločitvi ne gresta v pravo smer. Prav nasprotno, potrebujemo stroge emisijske standarde v dolgoročnem in kratkoročnem obdobju in ti standardi se ne smejo spreminjati.

Nadalje, specifični cilj za zmanjšanje emisij proizvajalcev bo kaznoval natanko tiste, ki so že sedaj najmanj oporečni. Sistem sankcioniranja v primeru neupoštevanja teh ciljev ni naklonjen tistim, ki so razvili okolju prijaznejša vozila. Paradoks te zakonodaje je v tem, da najmanj sankcionira tiste, ki najbolj onesnažujejo. Čeprav bi moral dejansko spodbujati in priznavati prizadevanja tistih, ki so najmanj oporečni.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za predlog o poročilu gospoda Sacconia o standardih emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile. Ob upoštevanju dejstva, da je cestni promet odgovoren za 12 % vseh emisij ogljikovega dioksida v Evropski uniji, menim, da je ta uredba, kljub temu, da ni del „podnebno-energetskega svežnja“, ključnega pomena za zagotavljanje, da bo EU izpolnila cilje glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 20 % do leta 2020.

Čestitam poročevalcu za odločilno vlogo, ki jo je igral pri pogajanjih s Svetom in Evropsko komisijo. To je pripeljalo do trdnega in uravnoteženega sporazuma, ki bo v korist avtomobilski industriji in potrošnikom, predvsem pa bo varoval okolje. Gre torej za ambiciozen, a prožen model, saj skuša doseči cilje glede zmanjševanja emisij onesnaževal, istočasno pa podjetjem v avtomobilskem sektorju omogoča, da se postopoma prilagodijo.

  Anne Ferreira (PSE), v pisni obliki. – (FR) Vzdržala sem se glasovanja o poročilu o „CO2 iz osebnih avtomobilov“ saj menim, da ne upošteva v zadostni meri vpliva, ki ga ima vozni park na podnebne spremembe.

Podpreti bi bilo treba ambicioznejše cilje, kot so cilji, ki jih je sprejel Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane Evropskega parlamenta. Ti cilji ne morejo imeti negativnih vplivov na evropsko avtomobilsko industrijo.

Slaba prodaja avtomobilov, ki smo jo zabeležili letos, je predvsem povezana s kupno močjo francoskih in evropskih državljanov, vsekakor pa ne z delom zakonodaje, ki poleg vsega, niti ni več v veljavi.

Prav tako ne smemo pozabiti, da bodo avtomobilskim podjetjem nekatere globe povrnjene, kar jim bo v pomoč pri financiranju njihovih raziskovalnih programov.

  Duarte Freitas (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Sektor cestnega prometa je drugi največji vir emisij toplogrednih plinov v EU, še pomembneje, gre za sektor, v katerem se emisije še naprej povečujejo. Znaten napredek, ki je bil dosežen zahvaljujoč avtomobilski tehnologiji, ne zadostuje za izničenje učinka povečanja obsega prometa in velikosti avtomobilov.

Predlog uredbe se ujema z duhom in cilji EU, predvsem v zvezi z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov za vsaj 20 % do leta 2020.

Dejstvo, da predlog določa porazdelitev prizadevanj, pri čemer ima vsak proizvajalec določen specifičen cilj, po mojem mnenju predstavlja zgleden primer.

Prav tako so ključne sankcije, ki bodo izrečene proizvajalcem, ki ne bodo izpolnili svojih ciljev.

Gledano v celoti je dosežen sporazum pozitiven za EU, pri tem pa ne smemo pozabiti na trenutne razmere. Ta uredba bo vsekakor pomagala pri doseganju ciljev, ki si jih je Evropska unija zastavila v boju proti podnebnim spremembam.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo gospoda Sacconia o emisiji CO2 novih avtomobilov. Čeprav ta kompromis ni tako ambiciozen, kot bi lahko bil, kljub temu določa pomembne cilje za avtomobilske proizvajalce in bo imel ključno vlogo v boju proti globalnemu segrevanju.

  Stavros Lambrinidis (PSE), v pisni obliki. – (EL) Skupina PASOK med drugim podpira vsebino spremembe 50, s katero bo mogoče zagotoviti, da bo dolgoročni cilj 95 gramov CO2/km pravno zavezujoč od leta 2020 dalje. Glasovali bomo proti ločeni nominalni spremembi 2, saj je treba cilj zmanjševanja emisij osebnih avtomobilov doseči neposredno, kar bo v korist javnemu zdravju in okolju.

  Kurt Joachim Lauk (PPE-DE), v pisni obliki. − (DE) Podati želim naslednjo obrazložitev glasovanja v imenu poslancev v EP iz nemške Krščansko demokratske unije (CDU) iz Baden-Württemberga. Glasovali smo za predlog o uredbi, klub temu, da imamo številne zadržke. Na eni strani je prav, da od avtomobilske industrije zahtevamo zmanjšanje CO2, prav zaradi tega smo tudi glasovali za predlog. Po drugi strani pa želimo izkoristiti to priložnost in jasno izraziti zadržke, ki jih je mogoče izraziti v treh točkah:

1. Predlagani načini za doseganje zmanjšanja ne nalagajo vsem evropskim proizvajalcem enakih zahtev, ampak se nanašajo predvsem na proizvajalce velikih avtomobilov, ki so tudi inovatorji. To bo nemške proizvajalce prizadelo bolj, kot druge proizvajalce v EU.

2. Presoja vpliva še vedno ni bila pripravljena. Prvi osnutek, v skladu s katerim je bil določen 80-odstotni (v nasprotju s trenutnim 60-odstotnim) naklon krivulje mejnih vrednosti, je bil umaknjen.

3. Globe so bile določene samovoljno, predvsem v fazi 4. To bi imelo za posledico dve različni ravni cen za CO2: tržno ceno, ki se bo uporabljala na borzi, in samovoljno določeno ceno za avtomobilsko industrijo.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem za to uredbo, ki je ključni del svežnja EU o podnebnih spremembah in ki prvič določa pravne zahteve za proizvajalce, v skladu s katerimi morajo zmanjšati emisije CO2 vseh avtomobilov, prodanih v EU (ne glede na to, kje so izdelani). Povprečni vozni park mora od leta 2012 dalje dosegati emisije CO2 120 g CO2/km. Ta cilj je razdeljen na 130 g CO2/km s pomočjo izboljšav v tehnologiji motorjev, dodatnih 10 g pa naj bi bilo doseženih z „eko-inovacijami“, kot so nove oblike klimatizacije. Uredba je prožna pri izračunavanju proizvajalčevega cilja na podlagi povprečja njegove flote, kar pomeni, da lahko avtomobile, ki bolj onesnažujejo, pobotajo z avtomobili, ki manj onesnažujejo.

  Eluned Morgan (PSE), v pisni obliki. − Ogljik, ki nastane pri prometu, predstavlja 21 % naših emisij ogljika. Zato je postavljanje ambicioznih ciljev za avtomobilsko industrijo ključnega pomena pri zagotavljanju, da se avtomobilska industrija drži svojih prostovoljnih ciljev, ki jih v preteklosti ni dosegala. Z določitvijo visokih standardov za morebitnih 500 milijonov strank v Evropi, bi morali določiti tudi globalne standarde, ki jim bo sledil svet. S presežkom zmogljivosti v globalni avtomobilski industriji je nujno potrebno, da Evropa prevzame vodilno mesto v proizvodnji zelenih avtomobilov, na katere se bodo potrošniki verjetno obrnili v prihodnje.

  Angelika Niebler (PPE-DE), v pisni obliki. − (DE) Trenutna gospodarska kriza je še posebej hudo prizadela avtomobilsko industrijo. Večina nemških avtomobilskih obratov je uvedla obvezne božične praznike za delavce že v začetku decembra.

Danes sprejeta uredba bo nemško, še posebej pa bavarsko avtomobilsko industrijo dodatno postavila na zahteven vztrajnostni preskus, ki bo od nje zahteval izjemne napore.

Zato z veseljem opažamo, da so bila industriji odobrena daljnosežna prehodna pravila glede uresničevanja dogovorjenih ciljnih zmanjšanj.

Na primer, zahteve bodo uvedene postopno. Na začetku leta 2012 mora le 65 % novih avtomobilov, registriranih v EU, izpolnjevati dogovorjen cilj povprečne zgornje omejitve 120 gramov CO2 na kilometer. Do leta 2015 morajo cilj izpolnjevati vsi avtomobili. Poleg tega bo za „eko-inovacije“, kot so sončne strehe in gospodarni klimatski sistemi, na začetku dovoljeno odstopanje do sedem gramov.

Vendar obžalujemo, da poročilo pošilja napačno sporočilo z globami za prekoračitev ciljnih vrednosti, saj prekoračitev za 4 grame ali več pomeni kazen v višini 95 EUR na gram. V primerjavi s cenami CO2, ki veljajo v skladu s sistemom za trgovanje z emisijami, je tako breme, ki ga nosi avtomobilska industrija, nepotrebno in prekomerno.

  Seán Ó Neachtain (UEN), v pisni obliki. – (GA) V zvezi s to temo sem Odboru za promet predložil mnenje. Odbor je bil tako razdeljen, da nam ni uspelo sprejeti nobenega besedila.

Menil sem, da je večina besedila Komisije poštenega in realnega, čeprav je manjkalo eno izmed zelo pomembnih vidikov, to je, vključevanje srednjeročnih in dolgoročnih ciljev v zakonodajo.

Vsekakor se zavedam, da obstaja vprašanje delovnih mest, vendar moramo biti ambiciozni. Dolžni smo zaščititi naš svet za prihodnje generacije, da pa bi lahko to storili, moramo biti pripravljeni na sprejemanje težkih odločitev.

In ti „zeleni“ cilji niso neuresničljivi. Pred kratkim smo jasno videli, da je treba v avtomobilskem sektorju izvesti neko vrsto reforme. Okoljska reforma, ki mora biti izvedena v skladu z ambiciozno zakonodajo ni le naša dolžnost, je tudi priložnost; priložnost, da povečano podporo za raziskave in razvoj v avtomobilskem sektorju, ustvarimo delovna mesta in začnemo novo obdobje v tem sektorju. Trajnostni razvoj ne koristi le planetu. Prav tako lahko koristi tudi gospodarstvu.

  Daciana Octavia Sârbu (PSE), v pisni obliki. – (RO) V prizadevanjih Evropske unije v boju proti vplivom podnebnih sprememb ne smemo spregledati emisij, ki jih proizvedejo osebni avtomobili, in njihovih negativnih posledic na okolje. Evropski parlament in Svet sta se dogovorila, da do leta 2020 povprečna raven emisij novega voznega parka ne sme preseči 95 g CO2/km. Trenutno se je avtomobilska industrija zavezala, da bo zmanjšala emisije ogljikovega dioksida na 140 g/km do leta 2008 kot del prostovoljnega sporazuma, ki je bil podpisan leta 1998. Glede na to, da gre za prostovoljno doseganje tega cilja, so bili napori za zmanjšanje emisij zanemarljivi z ravnijo 186 g/km v letu 1995 in zmanjšanjem na 163 g/km v letu 2004.

Nova uredba uvaja obvezen program za zmanjševanje emisij CO2, vključno s sistemom kaznovanja za tiste, ki ne bodo izpolnili tega cilja, skupaj s pobudami za razvijanje inovativnih tehnologij. Do leta 2014 bo standardom ustrezalo 80 % voznega parka, medtem ko bo kazen za vsak gram nad mejno vrednost znašala 95 EUR po letu 2019. Končni kompromis zagotavlja uravnoteženost med potrebami potrošnikov, varstvom okolja in trajnostno industrijsko politiko.

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. − (NL) Glasoval sem proti kompromisu v poročilu gospoda Sacconia o emisijah CO2 avtomobilov. Gre za sramoten dokument s katerim so se proizvajalci avtomobilov ponovno izognili dolžnosti izdelovanja avtomobilov, ki porabijo manj energije in manj onesnažujejo. Priprava tega dokumenta je trajala več kot 10 let. V začetku so pridobili nekaj časa s sklenitvijo prostovoljnega sporazuma, ki pa ni bil upoštevan. Današnji sporazum predstavlja še en poskus pridobivanja časa. Globe so odvratno nizke.

1. januarja 2020 naj bi začel veljati standard 95 g CO2 emisije/km. Leta 1996 se je industrija dogovorila o minimalni emisiji 140 g do leta 2008. Kakšna je realnost? Povprečna emisija znaša 162 g.

Resnica je v tem, da kratkoročno razmišljanje vedno prevlada. Raje plačujemo velike zneske denarja v skorumpirane ali nedemokratične režime, kot pa vlagamo v zeleno inovativno industrijo. Argument, da smo zaradi gospodarske krize v to prisiljeni, je napačen. Avtomobilska industrija lahko preživi le, če se odloči za energetsko učinkovite avtomobile, ki ne onesnažujejo. Če je sedaj v težavah, lahko to pripiše le sebi zaradi nepravilnih in kratkoročnih odločitev, ki jih je naredila v preteklosti.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za poročilo gospoda Sacconia o standardih emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile.

Sektor cestnega prometa je odgovoren za približno 70 % emisij toplogrednih plinov, ki jih proizvede prometni sektor na splošno. To velja predvsem za mestna območja, kjer prometni zastoji povzročajo veliko onesnaženje zraka. Zato je ključnega pomena, da pride do izboljšanja standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile. Dosežen kompromis določa ambiciozne cilje za proizvajalce avtomobilov, hkrati pa določa časovno obdobje, v katerem morajo prilagoditi svoje proizvodnje linije novim zahtevam. Sistem nagrajevanja za zelene avtomobile bo pobuda tako za proizvajalce, kot tudi za potrošnike. Podnebne spremembe bodo pomagale pri spremembi potrošniških navad, prav tako pa bodo spodbudile povpraševanje po avtomobilih.

Ohranjanje delovnih mest in zagotavljanje predpogojev za gospodarski razvoj sta nujna,predvsem v trenutni gospodarski in finančni krizi. Kako pomembna je avtomobilska industrija, se odraža tudi v posebnih ukrepih, ki so vključeni v evropski načrt za okrevanje gospodarstva.

  Thomas Ulmer (PPE-DE), v pisni obliki. – (DE) Kljub močnim zadržkom sem glasoval za. Na eni strani je prav, da zahtevamo od avtomobilske industrije zmanjšanje CO2. Na drugi strani pa želimo izraziti močne zadržke (izpostaviti želim predvsem točko 3). 1. Predlog ne nalaga vsem evropskim proizvajalcem enakih zahtev, ampak predvsem vpliva na proizvajalce velikih avtomobilov, ki so tudi inovatorji. To še posebej skrbi nemške proizvajalce. 2. Presoja vpliva še vedno ni bila pripravljena. Prvi osnutek, v skladu s katerim je bil določen 80-odstotni (v nasprotju s trenutnim 60-odstotnim) naklon krivulje mejnih vrednosti, je bil umaknjen. 3. Globe so bile določene samovoljno, predvsem v fazi 4. To bi imelo za posledico dve različni cenovni ravni za CO2: tržna cena, ki se bo uporabljala na borzi, in samovoljno določena cena za avtomobilsko industrijo.

  Glenis Willmott (PSE), v pisni obliki. − Podprla sem spremenjeno zakonodajo, tako v zvezi s tem predlogom o zmanjšanju emisij CO2 avtomobilov, kot tudi celoten podnebni sveženj. To je pomemben korak pri zagotavljanju, da bo Evropa uresničila svoje cilje in zmanjšala emisije za 20 % do leta 2020, prav tako pa to pred pogovori v Köbenhavnu pomeni močno sporočilo preostalemu svetu, da Evropa misli resno.

Tehnologija, s katero bomo lahko dosegli te cilje, že obstaja in v zvezi s tem ne bi mogli najti boljšega primera, kot je najnaprednejše delo, ki ga opravljajo na Univerzi v Loughboroughu, v mojem volilnem območju, ki je svetovno znana po razvoju zelenih tehnologij in je pred kratkim predstavila novo črpalko za polnjene vodika, drugo izmed le dveh, ki sta v Združenem kraljestvu.

– Poročevalci: Claude Turmes (A6-0369/2008), Avril Doyle (A6-0406/2008), Satu Hassi (A6-0411/2008), Chris Davies (A6-0414/2008), Dorette Corbey (A6-0496/2007) in Guido Sacconi (A6-0419/2008)

  Bairbre de Brún in Mary Lou McDonald (GUE/NGL), v pisni obliki. − Najpomembnejšo prednostno nalogo stranke Sinn Féin predstavlja boj proti podnebnim spremembam. Popolnoma se zavedamo temeljitih sprememb, ki so potrebne za vzpostavitev oblike družbe in gospodarstva, ki se bodo izkazale za okoljsko vzdržne. Zato podpiramo ukrepe na lokalni, nacionalni ravni, na ravni EU in globalni ravni, dosežene s pogovori ZN o podnebju, da bi tako vzpostavili potrebne zavezujoče cilje glede zmanjšanja CO2.

Predvsem smo glasovali za poročilo gospe Doyle o sistemu EU za trgovanje z emisijami (EST), saj izid zagotavlja izboljšanje trenutnega sistema EU za trgovanje z emisijami, ne glede na nekatere resne težave v sistemu samem.

Nismo zadovoljni z dejstvom, da je večino zmanjšanja, potrebnega za doseganje ciljev EU, dejansko mogoče doseči zunaj EU, kot je bilo odobreno s poročilom gospe Hassi. Tu smo se glasovanja vzdržali.

Ne glede na našo jasno naklonjenost obnovljivi energiji, smo glasovali za poročilo gospoda Daviesa o CCS, saj zagotavlja pomembne ukrepe za varnost, finančno zavarovanje in odgovornost. Prav tako si želimo standardov emisijskih vrednosti. Vendar je to poročilo mogoče še spremeniti.

Glasovali smo proti poročilu gospoda Sacconia o avtomobilih, saj sporazum resno slabi predlog Komisije.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za „podnebno-energetski sveženj“, ki je sestavljen iz poročil gospe Doyle, gospe Hassi, gospoda Turmesa in gospoda Daviesa, saj menim, da je sporazum, sklenjen med Evropskim parlamentom, Svetom in Evropsko komisijo, uravnotežen sporazum, ki usklajuje varstvo okolja z upravičenimi interesi industrije.

Zelo pomembno je, da je bil sporazum dosežen na prvi obravnavi, z drugimi besedami, pravočasno, da bo Evropska unija lahko predložila verodostojni predlog na konferenci v Köbenhavnu leta 2009, da bi bilo tako mogoče doseči mednarodni sporazum in še naprej ohraniti naš vodilni položaj v boju proti podnebnim spremembam.

  Neena Gill (PSE), v pisni obliki. − Glasovala sem za podnebni sveženj, ker verjamem, da je svet na pomembnem razpotju. Naš način življenja je soočen z edinstvenim izzivom. Vendar je učinek mogoče doseči le ob sodelovanju držav članic. EU se mora ravno v takšnih časih, kot so sedaj, soočiti s svojimi odgovornostmi in delovati kot svetovna sila.

In to je tudi storila. Nobena druga država ali skupina držav ni vzpostavila pravno zavezujočega procesa, ki bi imel takšen potencial ali obseg, kot ta sveženj.

Člani stranke zelenih v tem Parlamentu so zatrjevali, da je bil sveženj oslabljen. Vendar so pri tem nerealni. Ne gre za vprašanje okoljske učinkovitosti sistema. Namesto tega smo dosegli uporabno ravnotežje – med potrebo industrije, da tudi v težkih gospodarskih časih beleži dobiček, in socialnimi potrebami Evrope ter prihodnostjo našega okolja.

Šlo je torej za sveženj, ki so ga socialdemokrati upravičeno podprli, pa tudi sama sem ga z veseljem podprla.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Podnebni in energetski sveženj, o katerem danes glasujemo, naj bi predstavljal prehod v smislu energije, gospodarstva in tehnologije.

Natanko to tudi predstavlja. Različni predlagani ukrepi bodo korenito spremenili „mešanico“ energetskih virov držav članic, kar bo imelo za posledico enotno, celo eno samo energetsko politiko, ogromne finančne stroške, zmanjšanje konkurenčnosti industrij, s tem pa tudi zaposlenosti v Evropi, dvig cen energije za fizične in pravne osebe, prav tako pa bodo tudi znatne posledice za nacionalne proračune in tako dalje.

Da bi se bilo mogoče izogniti prerazporejanju, so bila seveda zagotovljena številna odstopanja. To pa ni dovolj. Zaradi trenutne obsežne krize, ki se oblikuje v dolgotrajno krizo, je potrebna splošna zaščitna določba, s katero bi bilo mogoče zagotoviti, da imajo interesi gospodarstva in evropskih delavcev, vsaj začasno, po potrebi prednost pred okoljskimi cilji. Prav tako je treba zagotoviti splošno podrobno preučevanje procesa, če naslednja mednarodna pogajanja ne bodo uspešna, predvsem pa, če se Združene države Amerike in velike države v razvoju ne bodo zavezale k enakim deležem, saj bi bil sicer gospodarski samomor Evrope, katere emisije „umetnih“ toplogrednih plinov v svetovnem merilu predstavljajo le 15 %, popolnoma zaman.

  Dan Jørgensen (PSE), v pisni obliki. − (DA) Danski socialdemokrati smo glasovali za večji del podnebnega svežnja EU, saj, čeprav niso vse uporabljene metode takšne, kot si jih mi želimo, določa ambiciozen cilj za zmanjšanje emisij CO2 za 20 % ali 30 %, odvisno od tega, ali bo sklenjen globalni sporazum, ali ne.

Socialdemokrati smo glasovali proti predlogu o skupnih prizadevanjih (se pravi zmanjšanju na primer v kmetijstvu, prometu itd.). To pa zaradi tega, ker je tako enostavno kupiti kredite v državah v razvoju, da bo EU lahko 60 % do 70 % svojih obveznosti glede zmanjšanja dosegla z nakupom zmanjšanja v najrevnejših državah sveta. Dejansko bo to pomenilo, da se bodo najbogatejše države odkupile in jim ne bo treba izvesti potrebnega prehoda, ter tako tudi ne bodo vlagale v tehnološki razvoj, ki je potreben za doseganje dolgoročnega cilja, ki je 80 % znižanje.

Socialdemokrati smo glasovali proti predlogu o emisijah CO2 avtomobilov. V nasprotju s tem, kar je predlagala Evropska komisija in ravno nasprotno z izidom glasovanja v Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane, bi predlog za tri leta odložil zahtevo, v skladu s katero industrija ne sme proizvajati več kot 120 g CO2/km od leta 2012 dalje. Avtomobilska industrija je že pred desetimi leti sklenila prostovoljni sporazum zmanjšanja CO2 in je imela ogromno časa, da bi se prilagodila pravilom, ki so nujna, če se želimo boriti proti globalnemu segrevanju.

  Marie-Noëlle Lienemann (PSE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za štiri direktive o podnebno-energetskem svežnju, saj je bilo pomembno, da EU sprejme ta besedila pred letom 2009 in pred mednarodnimi pogajanji. Z odlašanjem bi odložili izvajanje ukrepov, prav tako pa bi prišlo do zamud, ne da bi bila pri tem kakršna koli jamstva za izboljšanje besedila. Glasovala sem z DA:

- ker so bili potrjeni cilji 3x20 (20-odstotno znižanje toplogrednih plinov, 20-odstotno znižanje porabljene energije, 20 % obnovljive energije) in povečanje na 30-odstotno znižanje toplogrednih plinov v primeru ambicioznejšega mednarodnega sporazuma;

- ker je ključnega pomena, saj besedila, ki jih je predlagal Svet, niso tako ambiciozna kot predlogi Komisije in ker obstaja tveganje, da navedeni cilji ne bodo uresničeni – ker se s časom spreminjajo, veliko število odstopanj, možnost financiranja zmanjševanja plinov zunaj EU, ki odmika ključno dekarbonizacijo naših industrij, gospodarstev in sredstev za razvoj;

- kot varnostni ukrep, saj bo moral Parlament naložiti nove politike, če cilji ne bodo uresničeni.

- ker gre za prvi korak. Vedno sem verjela, da sistemi trgovanja z emisijam ne bodo preoblikovali naše industrije ali naših dejanj, da bi se zmanjšal njihov vpliv na okolje. Razmisliti moramo o znatnih sredstvih za raziskave in inovacije, vzpostavitvi standardov in carinskih tarif, da bi se izognili odmetavanju v okolje, kot tudi o industrijskih politikah in evropskih sredstvih, namenjenih tem spremembam.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Čeprav se poročila nanašajo na različne vidike podnebnega svežnja, lahko identificiramo globalni pristop.

Glede na to, da se bo celotno povečevanje porabe energije še nadaljevalo in da so tiste energije, ki oddajajo največ CO2, tudi najdražje, ni težko razumeti, zakaj je uporaba energij z manjšimi emisijami CO2 nujna tako iz okoljskega, kot tudi gospodarskega vidika. Zaradi tega je nujno treba vlagati v tehnologije, ki zmanjšujejo porabo energije in tehnološke rešitve, ki zmanjšujejo emisije, ki bodo vedno obstajale. Tiste industrije, ki proizvajajo blago z največjimi emisijami CO2, se morajo prilagoditi. Lahko in moramo jih spodbujati k proizvodnji tehnološko naprednejšega blaga, predvsem s pomočjo vladnih javnih naročil, ne pa da jih kaznujemo. Te industrije z največjimi emisijami CO2 v času proizvodnega procesa morajo prav tako prejeti pomoč za raziskave in inovacije, da bi tako postale konkurenčnejše, namesto da zanje veljajo pravila, ki sankcionirajo proizvodnjo, zaradi česar so v Evropi nesprejemljive. Z raznolikostjo virov in dobaviteljev je treba zmanjšati energetsko odvisnost. Ta pristop je treba uporabiti za spodbujanje uporabe tistih energij, ki proizvajajo manj CO2.

- Priporočilo za drugo obravnavo: Alejandro Cercas (A6-0440/2008)

  Kader Arif (PSE), v pisni obliki. – (FR) Skupno stališče o delovnem času, ki ga je Svet dal na glasovanje v Parlamentu, predstavlja resničen korak nazaj za pravice delavcev in resnično ogroža naš evropski socialni model.

Poročevalec iz socialdemokratske stranke gospod Cercas, ki sem ga z glasom podprl, je s pridobivanjem velike večine uspel zrušiti to konzervativno in nazadnjaško vizijo dela, ki je vredna 19. stoletja. Skupaj z vsemi socialdemokrati sem predlagal vrsto sprememb, ki zagotavljajo temeljne prednosti delavskih pravic.

Zato smo zagotovili preklic določbe o izvzetju, ki je ljudem omogočila, da so se izognili omejitvi glede delovnega časa in naprtili 65 delovnih ur na teden. Ker dežurstva ne moremo šteti kot počitka, smo zagotovili, da sedaj šteje kot delovni čas. Prav tako smo pridobili zagotovila v zvezi z nadomestnim počitkom in usklajevanjem družinskih in delovnih obveznosti.

Ta velika zmaga Evropskih socialdemokratov, ki so jih podprli sindikati, je zmaga vseh Evropejcev. Evropa, ki sprejema velike socialne dosežke, kot je ta današnji, je Evropa, ki varuje svoje ljudi.

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasoval sem za zadevno priporočilo, besedilo, ki ga je v Parlamentu usklajeval gospod Cercas. Živimo v posebnih okoliščinah, v katerih žal finančna kriza sedaj vpliva tudi na realno gospodarstvo. Potrebujemo odločitve, ki bodo pozitivno vplivale na naš proizvodni sektor, predvsem pa se mora Evropa pripraviti na nove, težke izzive, povezane s konkurenčnostjo, ki se že pojavljajo.

Strinjam se z osnovno zamislijo vzpostavitve evropskega okvira za predpise o urejanju delovnega časa. Prav je, da na tem področju spodbujamo večjo vpletenost socialnih partnerjev pri sprejemanju odločitev, predvsem pa reformističnih sindikatov povsod po Evropi, ki skušajo ohraniti zavezanost ne samo varstvu delavskih pravic, ampak tudi posodabljanju in rasti.

  Adam Bielan (UEN), v pisni obliki. – (PL) Za številne poklice, predvsem za zdravnike, predstavljata aktiven in neaktiven čas, medtem ko so na dolžnosti, pomembno vprašanje. Deljenje izmen na aktiven in neaktiven čas med opravljanjem dolžnosti je v nasprotju s konceptom delovnega časa in ključnimi predpisi o delovnih pogojih. Ali je mogoče spremljati, kdaj si doktor vzame odmor med izmeno ali kadar opravlja svoje dolžnosti z izvajanjem nujnih posegov, zdravijo ali načrtuje naslednjo operacijo? Poleg tega bi bilo treba za spremljanje teh stvari zaposliti inšpektorje, kar bi imelo za posledico nesmiselne stroške. Takšna poteza preprosto ne bi bila skladna s poklicno etiko.

  Derek Roland Clark, Michael Henry Nattrass, Jeffrey Titford in John Whittaker (IND/DEM), v pisni obliki. − UKIP se zaveda pomena nekaterih elementov stališča Sveta pri ohranjanju pravice Britancev do dela, prav tako pa smo glasovali proti drugim spremembam v tem poročilu, ki skrajno negativno vplivajo na te elemente.

Vendar pa stališče Sveta vsebuje druge elemente, s katerimi se UKIP ne more strinjati in za katere ne moremo glasovati. Zaradi tega smo se vzdržali glasovanja o spremembi 30.

  Jean Louis Cottigny (PSE), v pisni obliki. – (FR) Današnje glasovanje v Evropskem parlamentu je zelo pomembno. Najdaljši delovni čas v Evropi bo ostal 48 ur, kar bo državam omogočilo, da imajo režim, ki je do delavcev prijaznejši, ne da bi jim bilo treba karkoli spreminjati (kot je Francija, ki ima 35 urni delovni teden). Svet je želel to omejitev povečati na 65 ur.

Sile na levici in tisti, ki branijo delavce, kot je Evropska konfederacija sindikatov, so lahko na to zmago ponosne.

Ne smemo pozabiti na zdravnike in študente medicine, saj je ta zmaga tudi za njih. Čas dežurstva zdravstvenega osebja bo še naprej štel kot delovni čas.

To glasovanje, kjer je velika večina glasovala za, bo 27 poslancem v EP omogočilo, da bodo svoje stališče jasno in glasno povedali 27 ministrom v spravnem odboru.

  Harlem Désir (PSE), v pisni obliki. – (FR) Danes Svet v Parlamentu daje na glasovanje skupno stališče, ki glede na trenutno krizo in socialno negotovost delavcev, predstavlja resnično grožnjo temeljem evropskega socialnega modela, s tem ko zmanjšuje standarde o delovnem času.

Z izvajanjem določbe, ki omogoča odstopanje od tedenske omejitve 48 ur in neupoštevanjem dežurstva kot delovnega časa, tvega vzpostavitev socialne Evrope dveh hitrosti, razdeljene med delavce, ki v svojih državah članicah uživajo socialno varstvo, in na delavce, ki ne morejo zavrniti vse manjših socialnih pravic.

V nasprotju z razpravo Komisije in nekaterih držav Sveta Evropske unije, ki predstavlja prosto izbiro izvzetja kot napredek, sem se odločil, da bom podprl spremembe poročevalca gospoda Cercasa, ki predstavljajo stališče Parlamenta na prvi obravnavi leta 2004.

Te spremembe zahtevajo, da se določba o izvzetju razveljavi 36 mesecev po tem, ko začne direktiva veljati, da se dežurstva izračunavajo kot delovni čas (kar priznava Sodišče Evropskih skupnosti), kot tudi zagotovila v zvezi s časom nadomestnega počitka in usklajevanjem družinskih in delovnih obveznosti.

  Brigitte Douay (PSE), v pisni obliki. – (FR) Podprla sem stališče poročevalca gospoda Cercasa, saj predstavlja razporejanje delovnega časa ključno vprašanje v vsakodnevnem življenju evropskih državljanov.

Včerajšnje množične demonstracije evropskih sindikatov v Strasbourgu so pokazale njihovo zavezanost boljšemu varstvu delavcev.

Mojo pozornost so pritegnili številni vidiki tega poročila, ki jih je treba braniti, vključno z odpravljanjem odstopanj od tedenskega delovnega časa, ki je v Evropski uniji trenutno določen na 48 ur. Kot drugi evropski socialisti, sem prepričan, da je usklajevanje družinskih in delovnih obveznosti ključnega pomena za uspevanje ljudi v Evropi.

Poročilo gospoda Cercasa, skupaj s socialnimi dosežki, ki jih vsebuje, predstavlja korak v pravo smer s tem, ko odpravlja prekomerno liberalne ukrepe nekaterih držav članic, ki želijo, da bi se uporabljali po celotni Evropski uniji.

  Lena Ek (ALDE), v pisni obliki. − (SV) Po tem ko si je Svet ministrov štiri leta prizadeval, da bi spremenil direktivo o delovnem času, se mu je prejšnjo poletje uspelo dogovoriti o skupnem stališču. Sporazum Sveta vsebuje možnost izvzetja, ki socialnim partnerjem omogoča, da odstopajo od števila delovnih ur na teden, določenega v direktivi. Na ta način je švedski model kolektivnih pogodb zaščiten. To je prav tako popolnoma usklajeno z načelom subsidiarnosti, katerega ideja je, da se odločitve sprejemajo čim bližje državljanov.

Namen predloga Parlamenta je izločiti to možnost izvzetja. Zato sem glasovala proti.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za zavrnitev skupnega stališča Sveta, saj menim, da ne upošteva zakonitih pravic delavcev. Evropski parlament je sprejel jasno in smiselno stališče, s tem ko je zavrnil možnost 65 urnega delovnega tedna.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Današnji poraz, ki ga je doživel Svet s strani Evropskega parlamenta, predstavlja pomembno zmago v prizadevanjih delavcev. Svetu ni uspelo zagotoviti podpore nesprejemljivim predlogom v zvezi z direktivo o delovnem času, ki bi ogrozili zmage, dosežene v več kot 100 letih delavskega boja. Predvsem želim izpostaviti poskuse v zvezi s podaljšanjem povprečnega delovnega tedna na 60 in 65 ur, v zvezi z vzpostavitvijo koncepta „neaktivnega delovnega časa“, ki zaradi tega ne bi štel kot delovni čas in boja proti sindikalnim gibanjem. Vse to je bilo zavrnjeno, kar hkrati predstavlja poraz portugalske socialdemokratske vlade Joséa Sócratesa, ki se je vzdržala glede skupnega stališča Sveta.

Po današnjem glasovanju v Evropskem parlamentu, predlog Sveta ne more biti uveljavljen. Lahko pa odpre nova pogajanja s Parlamentom, v nasprotju s tem, kar bi se zgodilo, če bi bil sprejet predlog o zavrniti skupnega stališča Sveta, ki ga je predlagala in zagovarjala naša skupina.

S tem se vojna proti predlogu Sveta in nekaterim reformističnim stališčem, ki so v prihodnjih pogajanjih pripravljeni nekaj sprejeti, kljub pomembni zmagi še ni končala.

Še naprej bodo odločno branili svoje nasprotujoče stališče, delavce in njihove sindikate pa pozivamo, da so še naprej pozorni.

  Neena Gill (PSE), v pisni obliki. − Glasovala sem za ohranitev izvzetja, saj je moja prva in glavna naloga ohraniti delovna mesta v regiji West Midlands in zagotoviti, da moja regija še naprej ostane konkurenčna.

Vedno sem si močno prizadevala, da bi zaščitila delavce, vendar pa ne verjamem, da omejevanje izbire ljudi predstavlja najboljšo pot za doseganje tega. Govorila sem s številnimi delavci in lastniki MSP, pri katerih recesija povzroča izgubo delovnih mest in neuspešno poslovanje; prosili so me, naj branim njihovo izbiro. Po mojih izkušnjah je omejevanje nadurnega dela v korist le tistim, ki si lahko privoščijo čakati na boljše čase in pomembno je, da ljudem zagotovimo sredstva, s katerimi lahko podpirajo svoje družine. V skupnem stališču so vzpostavljeni varnostni sistemi, ki preprečujejo izkoriščanje delavcev.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Predlog Komisije o direktivi je nedvomno tipičen primer tega, kar bruseljska Evropa imenuje prožnost in prilagodljivost in si ga drzne opisati kot socialno: izvzetje (lahko rečemo, da gre za možnost prekoračitve standardov) za države ali posameznike, omejitev 78 delovnih ur na teden, neupoštevanje dežurstva kot delovnega časa, izračunavanje časa na pogodbo in ne na osebo in tako dalje. Na kratko, vse z namenom izkoriščanja ljudi v okoliščinah, ko vlada kriza, ko se brezposelnost zopet povečuje, in siromašenja delavcev.

Zaradi tega smo glasovali za spremembe Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, pa tudi za nekatere spremembe naših političnih nasprotnikov, saj se nam zdijo korak v pravo smer, se pravi v korist delavcev.

Vendar pa bi rad izrazil dve dodatni mnenji:

- poročevalca očitno bolj skrbi sporočilo, ki bi ga Evropski parlament poslal državljanom, če ne bi sprejel njegovega poročila šest mesecev pred volitvami, kot pa blaginja državljanov samih;

- še naprej moramo biti pozorni. V Svetu ni večine, ki bi odpravila izvzetje, in obstaja tveganje, da danes sprejeto poročilo, ki že predstavlja kompromis, ne bo zadnje, ki se bo nanašalo na to vprašanje.

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE), v pisni obliki. – (PL) Razprava o spremembah direktive o delovnem času je zbudila interese na številnih področjih, predvsem pri sindikatih in delodajalskih organizacijah. Današnje glasovanje v Evropskem parlamentu še ne pomeni konca razprave. To pa zaradi tega, ker je Parlament sprejel spremembe, s katerimi zavrača predloge Sveta glede razporejanja delovnega časa. Osnutek direktive bo sedaj preučen v sklopu usklajevalnega postopka. Glede na znatne razlike v mnenju držav članic in Parlamenta se postavlja vprašanje, ali bo sploh sprejet.

Črtanje določbe o izvzetju je bila vsekakor neprimerna odločitev. Ta poteza lahko ima nepredvidene posledice za neprekinjeno zagotavljanje zdravstvenih storitev tudi na Poljskem. Ob tem bi rada izpostavila, da podpiram 48 urno omejitev delovnega časa, podaljšanje pa je možno le ob soglasju delavca. Poudariti želim, da trenutno veljavna direktiva dopušča 78 urni delovni teden, rešitev, ki nikomur ne koristi.

Kompromis, ki ga je predlagal Svet, bi zagotovil uravnotežen pristop, saj bi upošteval različne modele trga dela, pa tudi delavske pravice. Upam, da bodo nadaljnja pogajanja med Parlamentom in Svetom pripeljala do rešitve, ki jo bodo podprli vsi partnerji, ob upoštevanju posebnih podrobnosti v izjavah, ki jih je podala zdravniška stroka in ki se nanašajo na spremembe v tej direktivi.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Ključnega pomena je, da si lahko delavci prostovoljno izberejo, koliko ur bodo delali. Če bo prišlo do kakršnih koli nadaljnjih dogovorov o izvzetju, morajo biti delavci zaščiteni pred izkoriščanjem. Skupno stališče skuša to ravnotežje vzpostaviti tako, da še naprej dovoljuje posameznikom, da se odločijo za največ 48 urno (povprečno) omejitev delovnega tedna, navedeno v direktivi, ki uvaja nove zaščitne ukrepe za preprečevanje izkoriščanja posameznikov.

To vključuje prepoved podpisovanja izvzetja v času podpisa pogodbe o zaposlitvi, obdobje „ohlajanja“, v katerem si lahko delavci premislijo, in zahteva za delavce, da vsako leto obnovijo pogodbo o izvzetju.

Besedilo skupnega stališča skuša ohraniti prožnost posameznega izvzetja, medtem ko krepi pomembne varnostne mehanizme za delavce, zato sem se odločil, da bom glasoval za kompromisni predlog – t.j. ohranitev izvzetja.

Stališče Parlamenta ni naklonjeno nobenim izjemam glede delovnega časa, ki bi bil daljši od 48 ur (izračunano v obdobju 12 mesecev) in zahteva, da mora biti izvzetje odpravljeno tri leta po sprejetju direktive. Prav tako trdi, da mora vsako dežurstvo šteti kot delovni čas.

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE), v pisni obliki. − (FI) Če bi bil predlog Sveta ministrov v Parlamentu izglasovan, bi bilo iz kakršne koli zaščite glede delovnega časa izključenih tudi do 10 milijonov delavcev v EU. Prav zaradi tega razloga sem na prvi obravnavi glasovala za stališče Parlamenta.

Stališče Sveta glede razporejanja delovnega časa za akademike bi bilo velik korak nazaj. Ne bi bilo sprejemljivo za Svet, da bi v celoti izključil višje osebje – in na Finskem je trenutno 130 000 takšni ljudi – iz zaščite delovnega časa.

Notranji evropski trg potrebuje jasna in skupna pravila o delovnem času. Stališče Sveta bi uničilo zaščito delovnega časa in bi ogrožalo razvoj poklicnega življenja v Evropi.

  Tunne Kelam (PPE-DE), v pisni obliki. − Glasoval sem proti tej direktivi, da bi bilo mogoče odpraviti izvzetje. Trdno sem prepričan, da bi morala vsaka oseba sama izbrati svoj delovni čas. Prav tako verjamem, da takšna uredba predstavlja kršitev načela subsidiarnosti, v sklop katerega spada tudi delovno pravo. Vsaki državi mora biti zagotovljeno, da sama ureja delovni čas.

Sedaj po glasovanju želim vprašati, ali odobritev te direktive s strani Evropskega parlamenta pomeni, da bo naslednji korak namenjen urejanju, koliko prostega časa lahko imajo evropski državljani.

  Roger Knapman in Thomas Wise (NI) , v pisni obliki. − Z zavrnitvijo spremembe na glasovanju želim preprosto zaščititi izvzetje Združenega kraljestva iz direktive o delovnem času, ki bi jo sprememba, če bi bila sprejeta, odpravila.

Mojega glasovanja nikakor ne gre obravnavati kot podporo skupnemu stališču o celotni direktivi o delovnem času.

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE), v pisni obliki. − (FI) Gospod predsednik, rada bi podala obrazložitev glasovanja o načelu izvzetja v direktivi o delovnem času. Prvič, ta zakon je namenjen zaščiti zaposlenih. Poleg tega, da je iztrošenost delavcev človeški problem, hkrati tudi zmanjšuje produktivnost. Priložnost za izboljšane možnosti usklajevanja družinskih in delovnih obveznosti je v veliki meri odvisna od evropskih vrednot, vprašanje delovnega časa pa k temu veliko prispeva. Torej obstaja trden argument za omejevanje delovnega časa.

Drugič, zagotoviti bi morali možnost, v skladu s katero bi bilo mogoče preučiti okoliščine vsakega posameznega primera. Možnost prožnosti je pomembna tako za delodajalca, kot tudi za zaposlenega. Prožnost prav tako pomaga pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja.

Podprla sem idejo o 48 urnem delovnem tednu, vendar pa menim, da je prav tako zelo pomembno, da je na voljo dovolj dolgo prilagoditveno obdobje. Po mojem mnenju je prilagoditveno obdobje boljši način za zagotavljanje prožnosti, kot izvzetje. Naj poudarim, da Finska ni menila, da je uporaba možnosti izvzetja potrebna in to je dobro.

  Carl Lang (NI), v pisni obliki. – (FR) Osnutek direktive Evropske komisije o delovnem času, ki je bil pogostokrat kritiziran, nato pa leta 2005 zavrnjen, je bil očitno ultraliberalno in internacionalistično orodje, katerega vsi vidiki so tvorili antisocialen arzenal, ki bi lahko imel za posledico zlorabe, predvsem z načelom izvzetja, ki omogoča podaljšanje 48-urnega delovnega tedna. Od delavca bi se lahko zahtevalo, da dela tudi do 78 ur na teden. Zdi se, da se je s poročilom gospoda Cercasa skušal doseči sprejemljiv kompromis. Kot pa je bil spremenjen, je sedaj predvsem mišljen kot politično sporočilo evropskim delavcem in sindikatom.

Nikjer ne omenja problemov, s katerimi se srečujejo v drugih poklicih, ko je delovni čas prekomerno skrajšan, kot v primeru 35 ur. To velja predvsem za zdravstvene poklice: bolnišnice, urgentne službe in tako dalje. Vprašanje razporejanja delovnega časa in svoboda do daljšega ali krajšega dela zahteva odgovor, ki presega ultraliberalno ali neomarksistično ideologijo, da bi dosegli bolj pragmatičen in realen pristop.

Medtem ko naj bi bilo priporočilo pomirljivo, medtem ko je njegov cilj zagotoviti varnost in zdravje evropskih delavcev, ter jim omogočiti, da uskladijo družinsko življenje …

(Obrazložitev glasovanja prekinjena v skladu s členom 163 Poslovnika)

  Astrid Lulling (PPE-DE), v pisni obliki. − (DE) Kar nekaj časa sem potrebovala, da sem se odločila o pravem stališču glede te sporne direktive o delovnem času. Na voljo je bilo veliko možnosti glede skupnega stališča, ki ga je odobrila tudi moja vlada.

Mala in srednje velika podjetja so nas pozvala naj sprejmemo pragmatično rešitev ministrov za delo, predvsem glede na trenutno gospodarsko klimo. Številni posamezni delavci in poklici, na primer gasilske organizacije in igralci, so zahtevali, da pustimo pragmatično rešitev, hkrati pa jim dopustimo možnost izvzetja, da bi tako ohranili prožen delovni čas, ki ustreza njihovim posameznim poklicem.

Sindikati, ki so, razumljivo, zaskrbljeni glede možnosti delovnega časa, ki naj bi v 21. stoletju bil daljši od 48 ur, o čemer se je dogovorila Mednarodna delavska organizacija leta 1919, so nasprotovali temu pragmatizmu.

Prav tako je jasno, da je treba dežurstva zdravnikov in negovalnega osebja v bolnicah obravnavati drugače kot pripravljenost delavcev doma, ki je dejansko čas pripravljenosti.

Ker je vrzel med tistimi, ki na skupno stališče gledajo kot na sredstvo za lastno odrešitev, in tistimi, ki ga najostreje obsojajo, nepremostljiva, bom glasovala tako, da bo potrebno usklajevanje, saj je to edini način za doseganje razumnega, humanega kompromisa s Svetom.

  Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Junijska lista verjame, da bi morali predvsem socialni partnerji pa tudi švedski parlament določiti naša pravila glede delovnega časa. Ta pristop ima široko podporo javnosti in uspešno švedsko sindikalno gibanje je poudarjalo, da morajo socialni partnerji odločati o takšnih vprašanjih s kolektivnimi pogodbami, brez vmešavanja države.

Sedaj pa so sindikati, tako na Švedskem kot tudi v drugih državah EU spremenili mišljenje in zahtevajo velike spremembe v skupnem stališču Sveta. Sedaj gre za vprašanje prenosa moči nad švedskim trgom dela, tistim, ki jih niso izvolili ljudje na Švedskem, ampak Bruselj. Razlog je zaskrbljenost, da bodo države članice izkoristile konkurenčne prednosti in tvegale javno zdravje, s tem ko bodo imele daljši delovni teden in neodgovorna pravila glede dežurstva.

Vendar pa so države EU demokratične države, pravne države in podpirajo deklaracijo o človekovih pravicah Evropske konvencije. Imajo svobodne sindikate. Države, ki ne izpolnjujejo teh meril, niso sprejete v krog članic. Ali ta problem potem sploh obstaja?

Poudaril bil, da je treba novonastale razmere rešiti z usklajevalnim postopkom med Parlamentom in Svetom. Zato sem glasoval za spremembo o dežurstvu in izvzetje Združenega kraljestva, da bi tako spodbudil tovrstni politični postopek.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Podpiram to poročilo, ki bo ščitilo delavske pravice, s tem ko se bo končalo izkoriščanje delovnih ur. Direktiva o delovnem času omejuje delovni teden na 48 ur, gledano povprečno na obdobje 12 mesecev in bo začela veljati leta 2012. Podpiram razvrstitev, v skladu s katero dežurstvo spada med te ure, kar omogoča delavcem, da več časa preživijo s svojimi družinami. Delavni čas, ki je daljši od 48 ur tedensko, predstavlja resno tvegane za zdravje, predvsem povezavo med dolgimi urami dela in srčnožilnimi boleznimi, sladkorno boleznijo tipa 2 in kostno-mišičnimi obolenji. Podpiram pozitiven vpliv, ki ga bo imelo to poročilo na zdravje in varnost na delovnem mestu in pri preprečevanju nesreč. Številnim nesrečam je botrovalo pomanjkanje spanja zaradi prekomernih delovnih ur, med drugim tudi železniškemu trčenju Paddington Rail. To poročilo bo resnično izboljšalo življenjski standard več tisočim škotskih delavcev in prav zaradi tega ga podpiram.

  Erik Meijer (GUE/NGL), v pisni obliki. − (NL) V Evropi obstajajo sile, ki trenutno pomanjkanje zaščite delavcev v novih vzhodnih državah članicah vidijo kot pomembno konkurenčno prednost, ki podjetjem omogoča, da zmanjšajo stroške dela. Direktiva o delovnem času, kot si jo želi Svet, bo postopoma pripeljala do daljšega delovnega časa za manjše plačilo pri vseh. Volivci ne morejo razumeti, zakaj bi sodelovanje njihovih držav znotraj EU moralo pripeljati do poslabšanja, ne pa izboljšanja.

V skladu s tem je mogoče predlog kratkotrajnih izjem, ki podaljšujejo delovni čas zaradi obsega proizvodnje ali zaradi vrhunca turistične sezone, izkoriščati preko celega leta. Sedaj na primer dežurstva gasilcev ni treba več plačevati. Večina v tem Parlamentu se je prej s tem želela strinjati, pod pogojem, da bo to izvzetje popolnoma odpravljeno v roku petih let. Svet pa želi to izvzetje napraviti trajno in ga celo razširiti. Seveda je v takšnih okoliščinah direktiva o delovnem času v celoti nedobrodošla.

V številnih državah članicah EU bi ogrozila nadrejene nacionalne predpise . V novih državah članicah se spirala sedaj spušča navzdol proti nesprejemljivi ravni. Na srečo se je velika večina danes zavzela za odpravo možnosti o izvzetju v roku 3 let.

  Willy Meyer Pleite (GUE/NGL), v pisni obliki. – (ES) Danes sem glasoval za spremembe v poročilu gospoda Cercasa, saj verjamem, da je to edini način, da zaustavimo predlog Sveta o direktivi o razporejanju delovnega časa.

V skupini smo vedno nasprotovali tej direktivi in zaradi tega smo predložili spremembo, ki jo v celoti zavrača, saj verjamemo, da bo močno poslabšala delavske pravice. Predlog direktive individualizira delovna razmerja (z določbo o izvzetju), tako da se lahko delodajalci in zaposleni strinjajo s podaljšanjem delovnega tedna tudi na 60 ur.

Čeprav spremembe v poročilu gospoda Cercasa blažijo besedilo direktive, trenutne razmere le še poslabšujejo (ohranjajo določbo o izvzetju za obdobje treh let in podaljšujejo referenčno obdobje za izračunavanje delovnega časa na šest mesecev). Moja skupina meni, da poročilo gospoda Cercasa ne gre v pravo smer zagotavljanja 35-urnega delovnega tedna v skladu z zakonom za enako tedensko plačo, da bi tako bilo mogoče učinkovito porazdeliti bogastvo.

Kljub temu sem glasoval za, saj je bila to edina strateška možnost, da zaustavimo direktivo Sveta in ga prisilimo v usklajevanje.

  Seán Ó Neachtain (UEN), v pisni obliki. − Pozdravljam sprejetje poročila gospoda Cercasa. Varovanje socialnega in humanega elementa sprejemanja odločitev EU je bistvenega pomena. Današnje glasovanje je jasno pokazalo, da si vsi državljani želijo boljšega, varnejšega in bolj zdravega delovnega okolja. V zadnjih letih je na Irskem prišlo do znatnega pravnega napredka in sporazumov o socialnem partnerstvu, vključno z vzpostavitvijo Nacionalnega organa za pravice iz delovnega razmerja, ki presegajo številne minimalne standarde, določene v različnih direktivah.

Doseganje sporazuma v Svetu je bila dolga in naporna pot. Treba je poudariti, da najboljše jamstvo za delavske pravice predstavljajo jasna zakonodaja, mehanizmi uveljavljanja in družbene pogodbe. Pri tem mora biti tudi nekaj prožnosti, vendar mora temeljiti na enakopravnih pogajanjih o vseh drugih možnostih sprememb delovnih praks.

Načelo subsidiarnosti je najboljša metoda za vzpostavljanje pravega mehanizma, ki bo vladi in socialnim partnerjem pomagala poiskati ustrezno ravnotežje. Vendar pa ideja o prožnosti ne sme voditi do zmanjšanja varnosti in poslabšanja zdravja delavcev. Na irskem vlada teh načel ni le vključila v sklepe Sveta, ampak je sindikatom dala tudi pisno zagotovilo, da bo nadaljevala s spodbujanjem in razvijanjem teh vprašanj.

  Lydie Polfer (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za poročilo gospoda Cercasa, ki nasprotuje nekaterim predlogom Sveta iz junija 2008, katerih namen je bil znatno spremeniti direktivo, ki se nanaša na nekatere vidike razporejanja delovnega časa in je v veljavi od leta 1993.

Le podprem lahko poročevalca, ki predlaga postopno odpravo, v obdobju treh let, vseh možnosti za odstopanje (določba o izvzetju) od največje zakonske omejitve delovnega časa, ki je 48-urni delovni teden za posamezne delavce.

V zvezi z dežurstvi je popolnoma jasno, da se ta čas, vključno z neaktivnim časom, v celoti obravnava kot delovni čas.

Z glasovanjem za poročilo gospoda Cercasa je Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve Evropske parlamenta sprejel uravnoteženo stališče, ki varuje evropske delavce, stališče, ki ga podpiram tudi sama.

Če bi bili izvedeni, bi ukrepi, ki jih je predlagal Svet, predstavljali korak nazaj glede na trenutne pravice delavcev, kar pa ni vredno Evrope, ki naj bi bila konkurenčna in hkrati socialna.

  Pierre Pribetich (PSE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za vse spremembe, ki jih je predlagal moj kolega iz skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu, gospod Cercas, za varovanje socialnih dosežkov v Evropi, predvsem pa naslednja tri vprašanja, za katera menim, da so bistvena.

Nujno je bilo, da smo z vsemi močmi branili omejevanje delovnega tedna na 48 ur, saj državam članicam to preprečuje, da bi svojim delavcem naložile delovne pogoje, ki niso v skladu z njihovimi temeljnimi socialnimi pravicami.

V zvezi z ohranjanjem dežurstva kot delovnega časa, enako velja za zdravje in varnost zdravstvenih delavcev, pa tudi za gasilce, druge sektorje, v katerih prihaja do dežurstev, in za vse evropske državljane.

Spodbujanje usklajevanja med zasebnim in poklicnim življenjem je zadnji, vendar ne najmanjši, dosežek. Našim sodržavljanom omogoča, da dosežejo uravnoteženost, ki je ključnega pomena za njihovo dobro počutje.

Skupaj s svojimi kolegi v skupini PSE sem obljubila, da bom ščitila socialne pravice svojih sodržavljanov. To je odmevna zmaga za evropske socialdemokrate proti predlogu Evropskega sveta, ki ga štejemo kot nesprejemljivega. Kot je zapisal moj kolega gospod Cercas, dajemo jim priložnost, da popravijo slabo odločitev.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Usklajevanje pravice do dela in počitka s potrebo po konkurenčnosti in gospodarski smiselnosti, nas sili v to, da izberemo tisto, kar nam je pomembnejše. Po našem mnenju mora prednostno nalogo predstavljati ohranjanje in spodbujanje zaposlovanja.

Delovna mesta so odvisna od vitalnosti podjetij. Zaradi tega moramo biti previdni in razumeti potrebe po preoblikovanju pravil zaposlovanja glede na gospodarsko stanje. Vendar pa realnost ni zadostno merilo. V tem času smo iskali in želi uspeh kapitalističnega modela, ki nam je omogočil, da izdelamo več in bolje, ter da ponudimo boljše življenjske pogoje. Ti cilji še naprej veljajo. Prav zaradi tega ne moremo nikoli sprejeti, da bi to zagotovili na račun doseženega temeljnega napredka, čeprav smo naklonjeni kompromisu, ki je koristen za gospodarstvo.

Obstaja pa vidik, ki ga moramo izpostaviti. Če pogledamo razpravo v Svetu, je dokaj očitno, da tiste države, ki izražajo največ zadržkov glede najdene rešitve, spadajo med države z najslabšo gospodarsko storilnostjo. Pravila, ki varujejo delavce, bodo imela le malo pomena, če bo vse manj in manj dela in če bomo zaradi tega spodbujali priseljevanje v „izvzete“ države, ne glede na to ali so v Evropi ali ne.

  Martine Roure (PSE), v pisni obliki. – (FR) Globalna kriza vpliva na temeljne pravice delavcev in zaradi tega Evropski državljani vse bolj zahtevajo socialno Evropo. Vendar pa evropske vlade še naprej ignorirajo to realnost. Zato sem vesela, da je bila danes sprejeta direktiva o delovnem času, ki lahko zagotovi odgovor na te socialne spremembe. To je močno sporočilo, ki ga je Evropski parlament poslal Svetu. Vlade morajo sedaj sprejeti svoje odgovornosti in uresničiti pričakovanja naših sodržavljanov.

To besedilo med drugim določa tudi uveljavitev delovnega tedna, ki pod nobenim pogojem ne more preseči 48 ur v vsej Evropski uniji. Določa najvišjo mejo za vso Evropo, ki ne bo vplivala na države, če imajo le te ugodnejše predpise. Drugi ukrepi vključujejo obravnavanje dežurstva, vključno z neaktivnim časom, kot delovni čas. Prav tako smo lahko zadovoljni z odpravo določbe o izvzetju.

  Toomas Savi (ALDE), v pisni obliki. − Zelo zavračam zamisel, da bi bila svoboda ljudi da delajo omejena na 48-urni delovni teden. Ne Evropska unija ne država članica, ne bi smeli omejevati nobenega, ki je pripravljen delati dodatne ure ali opravljati nekaj služb s krajšim delovnim časom, prav tako pa bi morali predvidevati, da delodajalec delavca v to ni prisilil. Zato sem glasoval proti postopni odpravi pravice delavcev glede izvzetja iz največ 48-urnega delovnega tedna.

S tem bi ljudem odvzeli pravico, da uresničijo svoj potencial in nasprotovali Lizbonski strategiji. Evropske konkurenčnosti ne bomo izboljšali s tem, ko skušamo uvesti zakonodajo, ki omejuje prožnost naše delovne sile. Evropska unija ne bo postala inovativno in učenja sposobno gospodarstvo, ki lahko premaga nizko produktivnost in stagnacijo gospodarske rasti s postavljanjem omejitev ampak s spodbujanjem liberalizacije trga dela.

  Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki. − (SV) Delovno pravo in delovni čas sta dve stalnici švedskega modela trga dela. Na današnjem glasovanju o direktivi o delovnem času je bilo torej povsem razumljivo, da smo sledili švedski usmeritvi in obranili model kolektivnih pogodb, s tem ko smo sledili kompromisu, ki ga je dosegel Svet. Žal ni bilo priložnosti, da bi podprli katero koli izmed posameznih sprememb, ki so bile dobre, saj bi to porušilo celoten kompromis. Kompromis Sveta omogoča izvzetje, ki zagotavlja, da bomo lahko ohranili naš švedski model. Dejstvo, da so se socialdemokrati odločili ogroziti naš švedski model v korist dodatne zakonodaje EU, je nenavadno in postavlja pod vprašaj njihovo podporo modelu švedskega trga dela.

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. − (NL) Uredba o delovnem času se dotika samega bistva socialne Evrope in tehta med zaščito osebja in prilagodljivo razporejanja dela. Svet ministrov se osredotoča na prožnost. Nesprejemljivo je, da se delodajalci odločajo za pogajanje o daljšem delovnem času, celo do 65 ur na teden. Ta uredba o skupinskih izjemah bi morala biti popolnoma odpravljena tri leta po tem, ko začne veljati.

Kakšen je pomen skupnih sporazumov glede zdravja in varstva pri delu, če si za to prizadevajo države članice? Povprečni 48-urni delovni teden, izračunan v obdobju enega leta, več kot zadostuje za premagovanje najvišjih obremenitev, istočasno pa tudi za upoštevanje potrebnih počitkov. Povečevanje tega povprečja pomeni enako, kot bi delodajalcem dali dovoljenje, da jim v prihodnje ni treba plačevati nadur.

Nesmiselno je, da kot delovnega časa ne bi vključili dežurstva, v času katerega je mogoče tudi spati. Kdorkoli opravlja dolžnost, je v pripravljenosti, in to je treba plačati, prav tako, kot je treba upoštevati počitke. Utrujeno osebje lahko ogroža sebe in ostale. Delo ne bi smelo iti na račun visoke kakovosti življenja. Danes smo Svetu poslali močno sporočilo. Usklajevalni postopek, ki naj bi sledil, bi moral pripeljati do bolj socialne Evrope.

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Današnje glasovanje v Parlamentu o odpravi „izvzetja“ iz direktive o delovnem času je treba pozdraviti. Preveč ljudi nima nobene druge izbire, kot da delajo dlje, ker to od njih zahteva njihov delodajalec. Osnovno načelo delovnega prava je ščititi šibkejše – zaposlene. Danes gre za prvi korak na poti k usklajevanju za odpravo „izvzetja“. Svet ministrov je naredil napako, ker med glasovanjem ni bil nihče prisoten.

  Kyriacos Triantaphyllides (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Skupno stališče, ki ga je dosegel Svet ministrov EU za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje ter potrošnike 9. junija 2008, predstavlja del nenehnega prizadevanja neoliberalnih sil, ki trenutno vladajo v EU, da bi deregulirale industrijske odnose in spodkopale vlogo sindikatov in delavskih pravic.

Avtomatska določba o izvzetju spodbuja delodajalce, da ukinejo določen in urejen delovni čas, medtem ko določba o dvanajstmesečnem povprečju zadaja še dodaten udarec stalnosti dela. V zvezi z dežurstvi je bil delovni čas razdeljen, kar je pripeljalo do tega, da neaktivni čas ne šteje kot delovni čas.

Prav zaradi tega podpiram stališče in spremembe, ki jih je predložila skupina GUE/NGL, ki si prizadeva za celotno zavrnitev skupnega stališča Sveta in odpravo avtomatske določbe o izvzetju, kot tudi spremembe, predložene v zvezi z odpravo podaljšanja referenčnega obdobja in delitvijo dežurstva na aktivno in neaktivno dežurstvo.

  Dominique Vlasto (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Spremembi 23 in 24 poročila gospoda Cercasa, ki se nanašata na nedeljsko delo, štejeta za nesprejemljivi na podlagi upoštevanja načela subsidiarnosti. Gre za izjemno odločitev, s katero se popolnoma strinjam.

Po mojem mnenju je neprimerno, da bi Evropska unija uzakonila delovne nedelje in naložila enotno rešitev vsem svojim državam članicam, medtem ko pogajanja o posameznih primerih dajejo prostovoljne in sprejemljive rešitve. Medtem ko je pravilno urejanje možnosti dela v nedeljah ključnega pomena, menim, da mora to potekati na ravni države članice, pri tem pa se upoštevajo posebni socialni vidiki in narava dejavnosti. Prav tako menim, da je ključnega pomena, da upoštevamo lokalne gospodarske razmere, turistične, gorske predele in zdravilišča, kjer gre predvsem za sezonske dejavnosti. Odprtje trgovin ob določenih nedeljah v letu je tu povsem smiselno.

Francoska vlada se je odločila za pristop, ki temelji na svobodni izbiri, in bo omogočil iskanje poštenih in uravnoteženih rešitev za vsak posamezen primer. S ponovno potrditvijo uporabe načela subsidiarnosti, se je Evropski parlament odločil, da ne bo preprečil, da bodo v teh politikah upoštevani različni gospodarski in socialni konteksti.

- Poročevalka: Inés Ayala Sender (A6-0371/2008)

  Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh, Inger Segelström in Åsa Westlund (PSE), v pisni obliki. − (SV) Švedski socialdemokrati obžalujemo dejstvo, da število smrtnih žrtev v prometnih nesrečah znotraj EU ni upadlo za toliko, kot je bilo predvideno s cilji Evropskega programa za varnost na cestah. Pozdravljamo učinkovitejše čezmejno spremljanje prometnih prekrškov in vzpostavitev elektronskega informacijskega sistema za namene povečanja varnosti na cestah. Varnost na cestah bo za nas vedno zelo pomembno vprašanje. Žal pa predlogu manjka pravna podlaga, če se država odloči, da bo obravnavala prometne prekrške kot administrativno zadevo znotraj področja kazenskega prava, kot je v primeru Švedske in številnih drugih držav članic.

Na Švedskem in v številnih drugih državah članicah bo zaradi tega težko izvajati direktivo, medtem ko je lahko vprašljiva pravna podlaga celotne direktive. Zato smo se vzdržali glasovanja.

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v celoti sem podprl poročilo gospe Ayale Sender, ki je namenjeno doseganju pomembnega cilja: razširiti osnovno zakonodajo na vidike varnosti v prometu na vseh 27 držav.

Zahvaljujoč našim skupnim prizadevanjem živimo v Uniji 27 držav, v katerih mobilnost ljudi in blaga niso več sanje, ampak vsakdanja resničnost. V tem kontekstu je popolnoma nesprejemljivo, da imamo na tem področju različne zakone.

Verjamem, da je z vidika varnosti na cesti sedaj možno vzpostaviti instrumente spremljanja, ki omogočajo znatno znižanje nevarnosti in tveganj – na primer, zelo sem navdušen nad sistemom vodenja, ki se poskusno izvaja na nekaterih italijanskih avtocestah in zaradi katerega se je število prometnih nesreč na tistih odsekih cest zmanjšalo za 50 %. To poročilo nas usmerja na pravo pot.

  Charlotte Cederschiöld, Christofer Fjellner, Gunnar Hökmark in Anna Ibrisagic (PPE-DE), v pisni obliki. − (SV) Komisija želi s predlagano direktivo uvesti pravila glede denarnih kazni za nekatere prometne prekrške, ki so se zgodili v državi članici, ki pa ni tista država, iz katere prihaja voznik. V predlogu Komisije in Parlamenta je vprašanje obravnavano z nadnacionalnim sistemom sprejemanja odločitev v sklopu prvega stebra EU. Vendar pa skupaj s švedsko vlado menimo, da je treba predlagano direktivo, katere cilj se nanaša na kazensko pravo, obravnavati na medvladni podlagi znotraj okvira pravnega sodelovanja v skladu tretjega stebra EU. Zato smo se vzdržali glasovanja.

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Leta 2001 si je Evropska unija zastavila precej ambiciozen cilj, da bo do leta 2010 prepolovila število smrtnih žrtev na cestah. Čeprav so se stvari začele dobro, smo bili kmalu priča upočasnitve doseženega napredka, ki je v zadnjem letu popolnoma zamrl (v vseh 27 državah članicah je na vseh cestah umrlo približno 43 000 ljudi).

Zaradi tega moramo nujno pospeševati uresničevanje tega cilja in vzpostaviti nov pristop k evropski politiki varnosti v cestnem prometu. Ta dobrodošel predlog je omejen na štiri prekrške, ki so najpogostejši vzrok za nesreče in smrtne žrtve na cesti (75 %) in ki so skupni vsem državam članicam: to so prehitra vožnja, vožnja pod vplivom alkohola, neuporaba varnostnega pasu in vožnja skozi rdečo luč.

Do sedaj je bil široko razširjen občutek nekaznovanosti, saj v večini primerov nobene sankcije niso imele nobenega vpliva.

Te razmere so v Evropi brez notranjih meja nesprejemljive, saj ne moremo dovoliti različne obravnave državljanov, ne glede na to ali so rezidenti ali ne. Zakon mora veljati enako za vse državljane.

Istočasno pa moramo izboljšati varnost v prometu, da bi tako zmanjšali število smrtnih žrtev na evropskih cestah.

  Avril Doyle (PPE-DE), v pisni obliki. − Poročilo poslanke v EP Sender predlaga izboljšanje varnosti v cestnem prometu v Evropi, s tem ko bi kazni, izrečene v eni državi članici, veljale tudi v drugi. Vzpostavitev omrežja EU za izmenjavo podatkov, kjer se beležijo podatki o štirih posebnih prekrških, prehitri vožnji, vožnji pod vplivom alkohola, neuporabi varnostnega pasu in vožnji skozi rdečo luč – dejanja, ki nepotrebno ogrožajo življenja vseh udeležencev v prometu – in se posredujejo državi članici, kjer ta oseba zakonito prebiva, temu ustrezno pa se ji izreče primerna kazen za te prekrške, v obliki glob, ali kakršni koli drugi obliki.

Najti je treba ustrezne načine za doseganje te uravnoteženosti med potrebo po izrekanju ustreznih kazni za prometne prekrške v Evropski uniji in iskanju primerne pravne podlage za vzpostavitev takega omrežja ter posredovanje na področjih, ki spadajo v nacionalno pristojnost. Kazni za takšne kršitve se v državah članicah razlikujejo, pri čemer se v nekaterih prometni prekrški kaznujejo z administrativnimi in uradnimi kaznimi, v drugih, kot na primer na Irskem, pa gre za notranje kazenske zadeve.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Poročilo predlaga vzpostavitev posebnega elektronskega sistema, namenjenega izmenjavi informacij o voznikih med državami članicami. Tako bo mogoče vse, ki vozijo prehitro, ne uporabljajo varnostnega pasu ali vozijo skozi rdečo luč, pozvati na enostaven in učinkovit način, da plačajo kazen v državi, v kateri je bil storjen prometni prekršek. Ideja za vsem tem je nedvomno dobra. Žal pa v predlogu manjka še veliko stvari.

Evropski parlament želi, da bi bili zneski kazni usklajeni, kar pa je zelo težko, saj se prihodki med državami članicami razlikujejo. Prav tako predlaga, da bi bile usklajene metode in tehnična oprema, ki se uporabljajo pri preverjanju varnosti v cestnem prometu. Poleg tega obstaja tudi vprašanje v zvezi s pravno podlago predloga, na kar je v Svetu med drugimi državami opozorila tudi Švedska. Junijska lista je zaradi tega glasovala proti temu predlogu.

  Mathieu Grosch (PPE-DE), v pisni obliki. − (DE) Sprejel sem poročilo o čezmejnem izvrševanju nadzora na področju varnosti v cestnem prometu, saj bodo ta pravila pomenila, da bodo vozniki, ki povzročijo prometni prekršek v tretji državi, učinkoviteje sodno preganjani.

Komisija navaja, da prekrški v cestnem prometu pogostokrat niso preganjani, če v njih sodeluje vozilo, registrirano v državi članici, ki pa ni država članica, v kateri je prišlo do kršitve. To je povezano z nagnjenostjo številnih voznikov, da vozijo veliko bolj nepremišljeno v tretjih državah, kot pa v domači državi, saj se manj bojijo kazenskega pregona. Namen te nove direktive je, da bi to odpravila.

Elektronska izmenjava podatkov, predvidena v direktivi, ob zajamčenem varstvu podatkov, bo zagotavljala učinkovito sodelovanje med državami, kar omogoča, da se cestnoprometni prekrški preganjajo, kot da bi bili storjeni v matični državi voznika. Na začetku bo direktiva omejena na pregon štirih cestnoprometnih prekrškov, ki so vzrok za 75 % smrtnih in drugih resnih nesreč v cestnem prometu. Vključeni prekrški, kot je predvideno v predlogu Komisije, so prehitra vožnja, vožnja pod vplivom alkohola, neuporaba varnostnega pasu in vožnja skozi rdečo luč. Vendar pa bo Komisija izvedla pregled dve leti po začetku uveljavitve te direktive, kar bi lahko imelo za posledico vključevanje drugih prekrškov.

Podpiram direktivo in nanjo gledam, kot na pomemben korak k spodbujanju varnosti v cestnem prometu, pa tudi kot na možnost, da bo Evropa še tesneje povezana kot veliko mobilno območje.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Poročilo Ayale Sender je novo orodje, s katerim bo mogoče preganjati voznike: čezmejni pregon hujših prekrškov (čudno, da ni vključena tudi vožnja pod vplivom drog), ukazovanje iz Bruslja nacionalnim organom, koliko in kje naj izvedejo letna preverjanja, usklajevanje kazni, naključna pravna sredstva, informacije in dostop do omenjenega pravnega sredstva, za katerega ne obstaja jamstvo, da bo v jeziku osebe, ki je preganjana, možnosti za razširitev obsega uporabe direktive na druge prekrške (mogoče predolgo parkiranje na plačljivih parkiriščih) in tako dalje.

Kljub vašim zagotovilom je očitno, da vas ne zanima reševanje življenj, ampak vas zanima usmerjanje kazni v blagajne držav članic. Če bi vas res skrbelo za življenja in ne le samo za denar, bi se po mojem mnenju navedena dejstva morala nanašati na tuje voznike, ki so odgovorni za smrtne nesreče, in ne zgolj na prekrške, ki jih storijo, število katerih se povečuje v neposrednem sorazmerju s povečevanjem avtomatskih radarskih naprav. Opravljena ni bila niti študija vplivov enakovrednih dvostranskih sporazumov, ki so v veljavi in so v nekaterih primerih v veljavi že več let, na primer med Francijo in Nemčijo ali Francijo in Luksemburgom.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Predlog direktive je namenjen lajšanju izrekanja kazni voznikom, ki so storili prekrške v zvezi s prehitro vožnjo, vožnjo pod vplivom alkohola, neuporabo varnostnega pasu in vožnjo skozi rdečo luč (štirje najhujši prekrški z vidika števila smrtnih žrtev v EU) v državi članici, ki pa ni njihova matična država.

Vprašanja varnosti v cestnem prometu so nedvomno izjemno pomembna, prav tako kot so pomembna tudi prizadevanja za zmanjšanje števila nesreč.

Vsekakor je treba vzpostaviti ukrepe za boj proti „nekaznovanosti“ v zvezi s prekrški, ki so bili storjeni na ozemlju države članice, ki pa ni matična država voznika.

Vendar pa smo prepričani, da takšnih ciljev ni mogoče doseči izključno s prekomernim usklajevanjem in povečevanjem varnostnih ukrepov po Evropi (nameščanje nadzorne in kontrolne opreme na avtocestah, stranskih cestah in mestnih cestah; vzpostavljanje sistema EU za izmenjavo elektronskih podatkov, ki vzbuja dvome o ustreznem varovanju osebnih podatkov), glede na to, da bomo prav s preventivnimi ukrepi (na podlagi posebnih – in različnih – razmer v vsaki državi) zares lahko spodbudili varnost v cestnem prometu in zmanjšali število nesreč.

Zaradi tega smo se vzdrževali glasovanja.

  Jim Higgins (PPE-DE), v pisni obliki. − V imenu irske delegacije v skupini PPE-DE želim pojasniti, da smo podprli poročilo gospe Ayale Sender na podlagi tega, da bosta namen poročila in njegov vpliv v veliki meri prispevala k izboljšanju varnosti v cestnem prometu. Zavedamo se morebitnih težav za Irsko, vendar menimo, da je to mogoče in jih bomo seveda premagali, po tem ko bo v Svetu dosežen sporazum o točni pravni podlagi tega predloga.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Vsako leto na evropskih cestah umre ali je ranjenih na tisoče ljudi. Ključnega pomena je, da vlade po vsej Evropi sprejmejo ukrepe, s katerimi bo zagotovljena resna obravnava varnosti v cestnem prometu. Trenutno vprašanje voznikov, ki ubežijo roki pravice s tem, ko ne upoštevajo cestnoprometnih predpisov med vožnjo v drugih državah, le še poslabšuje že tako resne razmere. Povečano sodelovanje v EU pri izvajanju zakonov na področju prehitre vožnje in vožnje pod vplivom alkohola je treba pozdraviti in v skladu s tem sem glasoval za poročilo gospe Ayale Sender.

  Carl Lang in Fernand Le Rachinel, v pisni obliki. – (FR) Zdi se, da obdavčenju, kaznovanju in sistematičnemu goljufanju voznikov ni videti konca.

Vemo, da v resnici ne gre za vprašanje kaznovanja tistih, ki vozijo slabo, ampak tistih, ki pogosto vozijo. Žalostna in nesrečna dolžnost policije, da mora izpolniti „kvote“ in „promet“ le še zaostruje pogostokrat prekomerno zaustavljanje s strani policistov.

Čeprav obstajajo številne razlike v pogojih za odvzem vozniškega dovoljenja v posameznih državah članicah in čeprav se sistemi za obseg prekrškov in kazni na področju varnosti v cestnem prometu razlikujejo od ene do druge države, želi Evropa vzpostaviti elektronski sistem za države članice, namenjen izmenjavi informacij, ki se nanašajo na prekrške, storjene na njihovem ozemlju, da bi tako voznike še bolj kaznovala.

Čeprav lahko le pozdravimo zmanjšanje števila prometnih nesreč, je prav tako treba zagotoviti, da teh novih zakonodajnih ukrepov ne spremljajo napadi na svoboščine ali nezakoniti, neprimerni ali nepošteni ukrepi.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Podpiram to zakonodajo, katere namen je lažje izvrševanje sankcij proti voznikom, ki so storili prekršek v državi članici, ki pa ni ista država, v kateri je registrirano vozilo.

  Erik Meijer (GUE/NGL), v pisni obliki. − (NL) Vozniki avtomobilov so nagnjeni k tem, da v tujini vozijo hitreje kot v svojih državah in se tam tudi pogosteje zatečejo k nepravilnemu parkiranju. Praksa je pokazala, da so kazni za prehitro vožnjo in nepravilno parkiranje le redkokdaj pobrane, kar predvsem močno moti prebivalce in voznike v velikih mestih. Evropsko sodelovanje, predvsem z vidika enakih obveznosti za vse uporabnike cest, bi moralo dati rezultate že dolgo nazaj.

Vsi moramo plačevati tuje cestnine in že več let razpravljamo o možnosti pobiranja elektronsko registriranih dajatev na naslovu, kjer zadevna oseba živi. To bi moralo veljati tudi za prometne globe. Slabo je za varnost v cestnem prometu in za okolje, če lahko vozniki avtomobilov ostanejo nekaznovani za kršenje vseh pravil v tujini.

Zato smo podprli predlog o poenostavitvi pobiranja prometnih glob prek meja. To nikakor ni v nasprotju z našim mnenjem, da spada kazensko pravo v nacionalno pristojnost in tako naj tudi ostane in da evropski nalog za prijetje, na podlagi katerega morajo države izročiti svoje državljane drugim državam, kjer potem ostanejo v priporu, včasih tudi zelo dolgo, vodi do nenehnih krivic.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Če se bo EU ukvarjala s čezmejnimi prometnimi pravili, to ne sme biti omejeno na izrekanje obvestil o globi. Na primer v Bruslju, ki je seveda svetovljansko mesto ni nič nenavadnega, da ljudje s tujimi registrskimi tablicami, ki potrebujejo pomoč organov pregona v nezgodah, kot sta prometna nesreča ali kraja, ugotovijo, da niso deležni enake pomoči, kot lastniki vozil z belgijsko tablico, ob utemeljitvi, da ne plačujejo prispevkov za vzdrževanje cestnega sistema in povezanih stroškov, kot jih plačujejo lastniki belgijskih vozil. EU, ki vedno zagovarja nediskriminacijo, bo morala storiti nekaj, da popravi te razmere.

Naslednje nerešeno vprašanje predstavljajo okoljska območja, vzpostavljena v številnih evropskih državah. Glede na raziskave 40 % voznikov ne bi prepoznalo znakov ali pa bi v ta območja vstopili brez dovoljenja. Zdi se, da je pridobivanje denarja v ospredju čezmejnega izvrševanja nadzora na področju varnosti v cestnem prometu, kot je bilo z dobičkonosnim izrekanjem okoljskih kazni. Pri tem se v postopku zanemarjajo drugi ukrepi za spodbujanje varnosti v cestnem prometu in prav zaradi tega sem zavrnil to poročilo.

  Seán Ó Neachtain (UEN), v pisni obliki. – (GA) Močno podpiram to poročilo, ki je namenjeno izboljšanju irskih cest. Daje priložnost za izrekanje čezmejnih kazni voznikom, ko bo vzpostavljena mreža baze znanja EU. To omrežje bo različnim državam članicam omogočilo, da izmenjujejo informacije, povezane s tujimi vozniki, ki so kaznovani zaradi prekoračitve dovoljene hitrosti, vožnje pod vplivom alkohola, neuporabe varnostnega pasu ali vožnje skozi rdečo luč. Ti storilci bodo obveščeni o svojih finančnih kaznih.

Ta skupni pristop je korak naprej v zvezi z izrekanjem kazni tistim, ki na cesti ne upoštevajo pravil. Zaradi tega bodo irske ceste varnejše. Izrečena bo kazen, ki bo zaustavila voznike, ki ne spoštujejo pravil.

  Brian Simpson (PSE), v pisni obliki. − Najprej želim čestitati poročevalki za težko delo pri tem dokumentu, nato pa želim čestitati celemu Parlamentu, ker je podprl to močno stališče, poslano Svetu glede na težave, na katere je ta predlog tam naletel.

Čezmejno uveljavljanje mora veljati za celotno EU, če resno mislimo glede zmanjšanja števila prometnih nesreč in smrtnih žrtev. Nesmiselno je, da lahko državljani, ki vozijo zunaj svoje države članice, zaničujejo prometne predpise o prekoračitvi dovoljene hitrosti, vožnji pod vplivom alkohola, neuporabi varnostnega pasu ali vožnji skozi rdečo luč, ne da bi bili za to ustrezno kaznovani.

Verjamem, da je to pomemben korak k boljšemu sodelovanju organov pregona, kar bo, upajmo, pripeljalo do popolnoma usklajenega uveljavljanja varnosti v cestnem prometu po EU.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za poročilo o predlogu direktive o lažjem čezmejnem pregonu na področju varnosti v cestnem prometu. 70 % prometnih nesreč je posledica prekoračitve dovoljene hitrosti, vožnje pod vplivom alkohola, vožnje skozi rdečo luč ali neuporabe varnostnega pasu. Med nekaterimi državami članicami že obstajajo dvostranski sporazumi o čezmejnem pregonu v primeru kršitve predpisov o varnosti v cestnem prometu, vendar pa skupni evropski okvir še ne obstaja. Omeniti želim, da se predlog direktive nanaša le na finančne kazni. Verjamem, da bo predlog Komisije znatno prispeval k ohranjanju človeških življenj. Žalostno je, da v Evropi približno 43 000 ljudi, kar ustreza prebivalstvu srednje velikega evropskega mesta, vsako leto umre zaradi prometnih nesreč, če pri tem ne omenimo 1,3 milijona ljudi, ki so vsako leto žrtve prometnih nesreč.

Prav tako obžalujem, da je Romunija s 13 % v lanskem letu zabeležila največje povečanje števila prometnih nesreč. Upam, da bo večina pozitivnih glasov v Evropskem parlamentu spodbudila Svet Evropske unije k hitrejšemu sprejemanju ukrepov, ki so potrebni za zmanjšanje prometnih nesreč. Da bi rešili človeška življenja, moramo ukrepati nemudoma.