Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2008/0069(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A6-0438/2008

Razprave :

PV 17/12/2008 - 17
CRE 17/12/2008 - 17

Glasovanja :

PV 18/12/2008 - 6.12

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0627

Razprave
Sreda, 17. december 2008 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

17. Evropski referenčni okvir za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja - Evropski sistem prenašanja kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET) (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednik. − Naslednja točka je skupna razprava o

– poročilu gospoda Jana Anderssona v imenu Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve o predlogu Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega referenčnega okvira za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (COM(2008)0179 - C6-0163/2008 - 2008/0069(COD)) (A6-0438/2008) in

– poročilu gospoda Thomasa Manna v imenu Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve o predlogu Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega sistema kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET) (COM(2008)0180 - C6-0162/2008 - 2008/0070(COD)) (A6-0424/2008).

 
  
MPphoto
 

  Jan Andersson, poročevalec. (SV) Gospod predsednik, komisar, najprej bi rad na kratko spregovoril o vrednosti poklicnega izobraževanja. Pomembno je, da se poklicno izobraževanje razvija v vsaki državi članici EU. Pomembno je za samo EU, za konkurenčnost in samostojnost v svetu, hkrati pa je pomembno tudi za posameznike, da imamo v EU visoko kakovostno poklicno izobraževanje. Tu gre za splošni kontekst.

Vemo, da je poklicno izobraževanje v različnih državah članicah organizirano zelo različno. Ta predlog za referenčni okvir ne ogroža načina, na katerega države članice organizirajo poklicno izobraževanje po Evropi, lahko pa gradimo na naši tradiciji, ne glede na to, ali je organizirano na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni. Seveda je že prej obstajal skupni okvir za zagotavljanje kakovosti in poklicno izobraževanje, vendar pa države članice želijo vzpostaviti ta sistem, predvsem z vidika povečane globalizacije in potrebe bo kvalitetnejšem izobraževanju.

V zvezi z delom, ki smo ga opravili glede okvira kakovosti, bi se rad zahvalil Komisiji in Svetu za njihovo odlično sodelovanje, ki nam je omogočilo, da smo prišli do skupnih rešitev.

V čem je torej bistvo? Države članice so bile seveda izjemno zavzete, da ne smemo jim pridigati in da je pomembno predvsem to, da je to nekaj, kar zagotavlja očitno dodano vrednost za države članice same. Izmenjavati moramo izkušnje. Osebno sem obiskal pilotne projekte, ki se nanašajo na zagotavljanje kakovosti pri izobraževanju avtomehanikov, namenjenem mladim ljudem v moji državi, kjer je vzpostavljeno nenehno sodelovanje, ki se je izkazalo za zelo učinkovito.

Imamo skupni trg dela, imamo skupne cilje, zato je pomembno, da imamo tovrstno izmenjavo izkušenj in skupni okvir, znotraj katerega lahko prihaja do izmenjav teh izkušenj. Prav tako smo bili skupaj z državami članicami zelo previdni in smo poudarili, da vključenih kazalcev ne gre obravnavati kot instrumente nadzora ampak kot vir za države članice. Uporabljajo jih lahko pri razvoju svojih sistemov in zagotavljanju njihove kakovosti. Upam in verjamem, da bo ta korak doseganja sporazuma pripeljal do razvoja poklicnega izobraževanja na notranjem trgu. Prepričan sem, da bo tako, prav tako pa sem precej gotov, da bo izmenjava izkušenj in orodja, ki so sedaj na voljo državam članicam, v korist državam članicam, EU, pa tudi posameznikom. Hvala.

 
  
MPphoto
 

  Thomas Mann, poročevalec.(DE) Gospod predsednik, Komisar Figel’, gospe in gospodje, ko razprava preide na izobraževanje v Evropi, vsi govorijo o Bologni – povsem upravičeno. Vse od leta 1999, ko so se države članice EU odločile, da bodo vzpostavile skupen evropski visokošolski prostor do leta 2010, so bile odpravljene številne ovire za mobilnost. Razmišljanje o diplomah in magisterijih ter priznavanju izobraževalnih dosežkov s pomočjo evropskega sistema prenašanja kreditnih točk (ECTS) spodbuja k ozaveščenosti glede potrebe po skupnem ukrepanju.

Obstaja zamisel, da bi tudi poklicno izobraževanje in usposabljanje (VET) potekalo v skladu z istim načelom. Eden izmed mejnikov je bil vrh v Barceloni leta 2002, ki je pozval k transnacionalnemu priznavanju učnih rezultatov. V istem letu se je začel izvajati Kopenhagenski proces o spodbujanju okrepljenega evropskega sodelovanja na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Leta 2006 smo vzpostavili nove pogoje in sicer Evropski kvalifikacijski okvir (EQF). Takrat sem bil sem poročevalec Evropskega parlamenta za samoiniciativno poročilo.

EQF ima tri funkcije: prvič, povezovanje nacionalnih in področnih kvalifikacijskih okvirov; drugič, zagotavljanje skladnosti poklicnega in splošnega izobraževanja; ter tretjič, zagotavljanje preglednosti in propustnosti.

Da bi zagotovili prenos in priznavanje teh učnih rezultatov, je bil sedaj vzpostavljen evropski sistem kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET). Vse ovire za njihov prenos in priznavanje, tako na ravni držav članic, kot tudi na transnacionalni ravni, bodo odpravljene šele takrat, ko bo dosežena preglednost veščin in sposobnosti. Na ta način ECVET prispeva k širjenju evropskega sodelovanja na splošno in pri poklicnem izobraževanju.

ECVET bo povečal odprtost za mobilnost in enostavnejše uresničevanje poklicnih načrtov, prav tako pa bi moral povečati socialno vključenost delavcev in učencev. Resna zavezanost upoštevanja meril kakovosti v VET pomeni, da je treba upoštevati posebne nacionalne značilnosti. Niso vsi seznanjeni s tem, kako deluje tesno sodelovanje med šolami in industrijo – se pravi, dvojni sistem – in ne zavedajo se vsi znatnih naložb z vidika znanja, časa in stroškov, ki so potrebni za pridobitev diplome mojstra ali priznanje za „Fachwirt“ (neakademska strokovna usposobljenost). Dejavnosti držav članic je treba dopolniti in razširiti njihovo sodelovanje. V zvezi s kreditnimi točkami morajo biti vzpostavljena zagotovila, da je v nekaterih primerih mogoče dodati module za ocenjevanje znanja in usposobljenosti, medtem ko se v drugih primerih lahko zahteva zaključno preverjanje znanja. Ta svoboda je ključnega pomena.

Gospe in gospodje, dejstvo, da je Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve skoraj soglasno glasoval za moje poročilo, mi daje zagon, da nadaljujem pogajanja s Komisijo in Svetom. Sešli smo se v Bordeauxu ob robu konference o izobraževanju, ki jo je priredilo francosko predsedstvo. Želim se zahvaliti vsem poročevalcem v senci, ker so podprli ta kompromis.

Upam, da bo delo, ki smo ga opravili, obravnavano kot ustrezen prispevek k učinkovitemu, preglednemu in mobilnemu VET. Naj ECVET postane pomemben gradnik v evropskem učnem prostoru.

 
  
MPphoto
 

  Ján Figeľ, član Komisije. − Gospod predsednik, tudi sam želim na začetku izraziti občutke, ki so podobni občutkom Jana Anderssona v njegovih uvodnih opombah glede pomembnosti priporočila EQARF v zvezi z zelo obsežnim delom in sodelovanjem med institucijami. Odbori in Komisija upajo, da se bodo približali sporazumu o dveh pomembnih instrumentih na prvi obravnavi.

Najprej želim izkazati spoštovanje do dela Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve. Prav tako želim omeniti prispevek Ramone Mănescu in Odbora za kulturo in izobraževanje in drugič, – ker smo povezali dve področji – prispevek istih odborov: za kulturo in izobraževanje ter za zaposlovanje. Prav tako želim omeniti Dumitruja Opreo, saj je prispeval številne zanimive točke, ki sta jih Jan Andersson in Thomas Mann že izpostavila.

Ljudje in države članice so veliko govorili o bolonjskem procesu, sedaj pa se vse bolj govori o pomembnosti veščin, poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ter Kopenhagenskem procesu. Letos smo imeli prvo tekmovanje EuroSkills, ki bo pripomoglo k večji priljubljenosti, privlačnosti, kakovosti in izmenjavi najboljših praks na zelo pomembnem področju VET. Podal bi rad nekaj pripomb v zvezi s pomembnostjo dveh instrumentov, o katerih boste jutri na tem plenarnem zasedanju glasovali prek vaših poročil.

O priporočilu EQARF: poklicno izobraževanje in usposabljaje je bilo v senci reformnih procesov v Evropi, vendar, če res želimo, da bi bila naša Unija konkurenčnejša in socialno bolj povezana, kot je poudarjeno v Lizbonski strategiji, mora zagotavljati pomembnost in kakovost splošnega in poklicnega izobraževanja. Tehnična narava prvega priporočila nas ne bi smela odvrniti od pomembnosti tega instrumenta. Zagotavljanje kakovosti je podlaga za vse pobude politik VET. Z izboljšanjem učinkovitosti usposabljanja prispeva tudi h krepitvi medsebojnega zaupanja in posodabljanju sistemov VET.

Okvir za zagotavljaje kakovosti je zasnovan tako, da nenehno izboljšuje poklicno izobraževanje in usposabljanje. Temelji na ciklu kakovosti, ki vzpostavlja povezave med štirimi fazami: načrtovanje, izvajanje, ovrednotenje in popravljanje. Vsebuje načine, s katerimi je mogoče spremljati učinkovitost VET, prav tako pa meri izboljšave VET na ravni sistema in na ravni izvajalca. Pristop k zagotavljanju kakovosti se odraža v splošnih načelih, navedenih v Prilogi k priporočilom o vzpostavitvi Evropskega kvalifikacijskega okvira za leto 2007, ter je tako že del vzpostavljenega EQARF.

Kakovost, pristop k učnemu uspehu in kvalifikacijski okvir se medsebojno dopolnjujejo. Ti instrumenti morajo biti del ene celote. Zagotavljanje kakovosti je predpogoj za zaupanje med sistemi in državami, da bi lahko prišlo do prenosa učnih uspehov. Menim, da so v procesu doseženi kompromisi zelo pomembni. Komisija podpira besedilo v predlagani obliki. Vaši prispevki izboljšujejo besedilo; na primer nov časovni rok, določen za pripravo nacionalnega pristopa, jasno sklicevanje na vključevanje lokalnih in regionalnih oblasti. S pojasnitvijo tako imenovane narave okvira, je vaš prispevek prav tako pomagal pri pojasnjevanju pomena izvornega besedila.

V zvezi z drugim instrumentom želim povedati le, da je prav tako pomemben, če res želimo spodbujati vseživljenjsko učenje in olajšati mobilnost. Kot rad rečem smo državljani Evropske unije in ne turisti. To mobilnost rabimo tako za učence, kot tudi za delavce, da bodo ljudje lahko izkoristili bogastva, ki jih ponujajo različni evropski sistemi izobraževanja in usposabljanja na nacionalnih ali celo na regionalnih ravneh. To je mogoče le, če bodo učni dosežki posameznikov ustrezno cenjeni pri prehodu iz enega učnega konteksta na drugega.

To bo sedaj veliko bolj odprto z ECVET, evropskim sistemom prenašanja kreditnih točk za VET. Cilj ECVET je dvojen: prvič, podpreti in spodbujati transnacionalno mobilnost in drugič, zagotoviti dostop do vseživljenjskega učenja, da bi se bilo mogoče odzvati na dejanske potrebe posameznikov, trga dela in naših družb.

Ne bom več govoril, vam pa želim zagotoviti, da ta instrument je in bo tudi v prihodnje skladen z drugim, evropskim sistemom prenašanja kreditnih točk za splošno visoko izobraževanje (ECTS) in z različnimi kvalifikacijskimi sistemi, ki že obstajajo v Evropi. Izvajal se bo v skladu s pravili in pravnimi instrumenti vsake sodelujoče države.

Gospod Mann je poudaril prostovoljno sodelovanje držav članic. To kaže na raznolikost naših sistemov, pa tudi na zrelost pri iskanju skupnih instrumentov, ki so rezultat našega sodelovanja in pripravljenosti za vzpostavitev pogojev za skladnost in prenosljivost med različnimi sistemi. V tem procesu smo lahko videli, kako je pristop od spodaj navzgor v obeh primerih pomagal pri analizi in oblikovanju instrumentov.

V zvezi s tem želim prav tako povedati, da je dosežen kompromis sprejemljiv in zelo pomemben, ne le za dokončanje, ampak tudi za odpravo vseh pomislekov in občutljivih vprašanj. Menim, da besedilo celo izboljšuje. Posebej cenim prispevek glede močnejše vloge za nacionalne in regionalne oblasti, pa tudi glede izpostavljanja pomembnosti testnega obdobja ali rezultatov med procesom izvajanja. Komisija torej podpira predloge in dosežen sporazum.

 
  
MPphoto
 

  Marie Panayotopoulos-Cassiotou, v imenu skupine PPE-DE. (EL) Gospod predsednik, še posebej sem ponosna, da lahko kot prva oseba po poročevalcih izpostavim velik pomen krepitve sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja za vse ljudi v Evropi, na podlagi sodelovanja in ob upoštevanju specifičnih značilnosti izobraževalnih sistemov vsake države članice, tako da jih je mogoče zagotoviti znotraj skupnega okvira in jih uporabljati kot orodje, kot je upravičeno poudarila Komisija, in kot so nam lahko poročevalci s svojim dobrim delom pojasnili v odboru.

Mladim Evropejcem smo lahko zagotovili začetek, tako da lahko sedaj izbirajo med dvema potema: pot visoke izobrazbe, teoretičnega študija in pot praktičnega študija, ki je v celoti posvečen praktičnosti in ustvarjanju. Poklicno izobraževanje na vseh ravneh predstavlja prihodnost Evrope, je prihodnost vsake posamezne države članice, je prostor za ustvarjanje in produktivnost, ki vodita v napredek in inovacije. Verjamem, da bodo oblasti v vsaki državi članici in instrumenti izobraževanja ti dve direktivi, ki bosta kmalu odobreni in uporabljeni v praksi, uporabljale, tako da bomo do rezultatov prišli že naslednje leto, ki je leto ustvarjalnosti in inovativnosti.

 
  
MPphoto
 

  Corina Creţu , v imenu skupine PSE.(RO) Najprej se želim zahvaliti, da je komisar Figel’s prisoten na tej razpravi in za pozornost, ki jo namenja tema poročiloma. Seveda želim čestitati tudi našima kolegoma poslancema gospodu Anderssonu in gospodu Mann.

V vlogi poročevalke v senci za skupino PSE za to poročilo in kot članica Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, želim izraziti zadovoljstvo nad tem, da je bilo odobreno izvajanje evropskega sistema kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju. Gre za pomemben korak k usklajevanju šolske zakonodaje v državah EU in odpravljanju ovir, ki so preprečevale poklicno usposabljanje pri prehodu iz enega sistema poklicnega izobraževanja in usposabljanja v drugega.

Visoko kvalificirani delavci bodo v skladu z Lizbonsko strategijo in nedavnimi srečanji, namenjenimi poklicnemu izobraževanju, gospodarska gonilna sila Evropske unije. V sodobnem gospodarstvu to pomeni delavce, ki govorijo več jezikov in z delovnimi izkušnjami v večkulturnih okoljih. Glede na obstoječa odstopanja med državami članicami na področju opredeljevanja kvalifikacij in diplom je v trenutnem okolju zelo pomembno, da v izobraževalnem sektorju ustvarimo predpogoje za čezmejno mobilnost. To dejstvo bo olajšalo usposabljanje visoko usposobljenih delavcev, ki bodo sposobni izpolniti nove zahteve evropskega gospodarstva.

Druga posledica tega zakonodajnega okvira bo povečanje obsega mobilnosti študentov in učencev iz naših držav, novih držav članic, katerih sistemi poklicnega izobraževanja in usposabljanja so na evropski ravni le deloma vključeni. Evropski sistem kreditnih točk bo v korist študentom in učencem, ki v preteklosti niso imeli enakih možnosti pri delu in usposabljanju v večjezičnih in medkulturnih okoljih, kot so jih imeli učenci in študenti starih držav članic Evropske unije.

S spremembami, ki sem jih predložila, sem opozorila na potrebo po čimprejšnjem izvajanju tega sistema, ki je namenjen lajšanju zbiranja, prenosa in priznavanja rezultatov tistih ljudi, ki bi želeli prejeti poklicno kvalifikacijo, ne glede na to iz katere države članice EU prihajajo ali živijo. Na evropski ravni moramo vzpostaviti trajnostne mreže med nacionalnimi in regionalnimi izvajalci poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki bodo temeljile na obstoječih strukturah. Da bi zagotovili, da so te mreže in partnerstva kar se da učinkovite, moramo zagotoviti visoko raven kakovosti, ki je prav tako enotna. Pozdravljam poročilo gospoda Anderssona o vzpostavitvi evropskega referenčnega okvira za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

Prav tako bi rada izpostavila potrebo, da tudi države članice čim prej začnejo uporabljati instrumente, ki jih daje ta okvir, da bi tako lahko dosegli najvišje možne skupne standarde kakovosti na področju izobraževanja. Jasno moramo ločiti pogoje za pridobivanje popolne kvalifikacije od delnih kvalifikacij. Skrajni čas je, da spodbudimo mobilnost delovne sile v EU.

 
  
MPphoto
 

  Hannu Takkula, v imenu skupine ALDE.(FI) Gospod predsednik, tudi sam želim spregovoriti nekaj besed o tem odličnem poročilu. Rad bi se zahvalil poročevalcu gospodu Anderssonu, kot tudi drugim, ki so danes tu spregovorili, predvsem pa komisarju Figeľu.

Za nas je pomembno, da govorimo o poklicnem izobraževanju in usposabljanju, saj smo se skupaj odločili, da mora Evropa imeti notranji trg. Če želimo delujoč notranji trg, to pomeni, da potrebujemo tudi učinkovito, dobro usposobljeno delovno silo, s čimer bomo zagotovili, da pri gradnji Evrope ne bodo obravnavani le gospodarski vidiki, ampak tudi tisti, ki se nanašajo na delo in veščine.

To poročilo se ne nanaša le na izobraževanje in usposabljanje, ampak tudi na kulturo in zaposlovanje, prav tako pa smo se tudi odločili, da bo to vprašanje o strokovnih usposobljenostih del bolonjskega in Kopenhagenskega procesa, kar moramo prav tako upoštevati v zvezi s tem.

Rad bi podal pripombo. Čeprav se zavedam, da izobraževanje in usposabljanje v velikem delu spadata v pristojnosti držav članic, jih lahko kljub temu spodbujamo na evropski ravni, da si prizadevajo za resnično zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja, standard izobraževalnih in učnih rezultatov. To je zelo pomembno za mobilnost.

Ne smemo pozabiti, ob grožnji gospodarske upočasnitve, da naložbe v usposabljanje in izobraževanje pripeljejo do zanesljive, kakovostne in usposobljene delovne sile. To je ključnega pomena, če želimo doseči inovativnost ter zagotoviti nove veščine in usposobljenosti, in če želimo okrepiti gospodarsko podlago ter s tem povečati BNP.

Današnji oblikovalci politik pogostokrat pozabljajo, da sta izobraževanje in usposabljanje pogostokrat ključnega pomena za izgradnjo boljše prihodnosti in krepitev naše gospodarske podlage. To sporočilo bi morali posredovati državam članicam in njihovim oblikovalcem politik, mi, ki predstavljamo Evropsko unijo, pa bi jih morali pri tem spodbujati. Potrebujemo učinkovit, kakovosten trg dela in usposobljeno delovno silo.

 
  
MPphoto
 

  Sepp Kusstatscher, v imenu skupine Verts/ALE.(DE) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, ti dve priporočili Evropskega parlamenta in Sveta bi morali predstavljati močan zagon za nenehno izboljševanje poklicnega izobraževanja in usposabljanja (VET) prek Evrope, prek skrbnega načrtovanja, odločnega izvajanja, ocenjevanja in spreminjanja. Za to je potrebna večja preglednost znotraj najrazličnejših sistemov VET, da bi tako omočili skladnost in medsebojno priznavanje kvalifikacij VET in zagotovili boljšo propustnost.

Govorimo o kulturi nenehnega izboljševanja kakovosti. Boljša izobrazba je več, kot le stvar kvalifikacij, več kot široko odprta vrata na trg delovne sile, pa tudi več kot le prispevek k izboljšanju konkurenčnosti podjetij in delavcev. V zvezi s tem me moti, ko tako pogosto slišim sklicevanje na „človeški kapital“, kot da bi bili ljudje le dejavnik v proizvodnji.

Status, ki ga VET uživa med 27 državami članicami, se močno razlikuje. Res je, da ne potrebujemo birokratskega usklajevanja določb, hranjena po žlički s strani Bruslja, kot je povedal gospod Takkula. Pa vendar bi bil dobro, če bi nekoliko vršili pritisk, vsaj majhen pritisk, s katerim bi zagotovili, da bi najboljši modeli in standardi postopoma prevladali v vseh državah članicah; že zdaj, ne pa v daljni prihodnosti.

Lahko in moramo se učiti drug od drugega. Kakor koli že, VET mora uživati enak status, kot splošna izobrazba v Evropi.

Želim se zahvaliti gospodu Anderssonu in gospodu Mannu za njuni poročili.

 
  
MPphoto
 

  Jiří Maštálka, v imenu skupine GUE/NGL. (CS) Tudi jaz želim začeti z zahvalo poročevalcema, gospodu Mannu in gospodu Anderssonu, za njuno delo, predvsem pa za potrpljenje, ki sta ga pokazala pri pogajanjih o kompromisih. Po mojem mnenju predlog gospoda Anderssona povsem upravičeno navaja potrebo po skladnosti s pogoji subsidiarnosti, po drugi strani pa formulacija dobro opisuje mehanizme in časovne roke, do katerih mora biti v državah članicah vzpostavljen sistem za ocenjevanje referenčnih kazalcev. Po mojem mnenju prav tako podpira obsežnejšo dejavnost vseh, ki sodelujejo pri zagotavljanju poklicnega izobraževanja, vključno z načinom, ki podpira samoocenjevanje kot dodatno orodje za dvigovanje kakovosti.

Pozdravljam dejstvo, da kompromis vključuje tudi to, kar sam štejem za zelo pomembne predloge, ki jih je sprejel Odbor za zaposlovanje in ki predvsem spodbujajo države članice k učinkovitejšemu ukrepanju na tem področju, pri tem pa poudarjajo vlogo študentov pri ocenjevanju zadovoljstva z učnimi rezultati in podpirajo ljudi, ki so zagotovili izobrazbo. Pomembno je, da podpremo točko št. 1 v osnutku poročila gospoda Manna, ki poudarja temeljni pomen osebnega in poklicnega razvoja posameznikov. Na koncu želim poudariti, da se v predlaganih kompromisih uporablja izraz „vseživljenjsko učenje“, s tem povsem upravičeno širi krog državljanov, ki sodelujejo v procesu izobraževanja in zato ga tudi podpiram.

 
  
MPphoto
 

  Joel Hasse Ferreira (PSE).(PT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zagotavljanje kakovosti pri poklicnem izobraževanju in usposabljanju je ključnega pomena, ne samo za potrjevanje procesa vseživljenjskega učenja vsakega evropskega delavca, ampak tudi za lažjo mobilnost v Uniji. Pomemben element v tem procesu je ocenjevanje poklicnega izobraževanja in lastno usposabljanje. V tem smislu je pomembno povečati izmenjavo najboljših praks na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

Gospod predsednik, vzpostavitev referenčnega okvira, ob sočasnem upoštevanju subsidiarnosti, določa skupna načela, merila in kazalce kakovosti, ki so uporabni pri ocenjevanju in izboljševanju ponujenih storitev. Ti indikatorji lahko služijo, ne kot elementi nadzora, ampak predvsem kot orodje, ki pomaga pri uresničevanju ciljev Lizbonske strategije z vidika izobraževanja in usposabljanja.

Komisar Figel’, po tem, ko čestitam Janu Anderssonu za njegovo odlično poročilo, želim omeniti še nekaj točk v poročilu Thomasa Manna, ki mu prav tako čestitam. Poudariti moramo pomembnost povezovanja tega overitvenega procesa z dodeljevanjem kreditnih točk v visokem šolstvu. Na ta način bomo zagotovili, da se overitveni procesi dopolnjujejo in hkrati izboljšajo pogoji za poklicno mobilnost evropskih delavcev in mladih. Prav tako je pomembno olajšati, ne samo olajšati, ampak tudi spodbuditi sodelovanje lokalnih in regionalnih organov pri povezovanju regionalnih in nacionalnih kvalifikacijskih okvirov z evropskim sistemom prenašanja kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju.

Gospod predsednik, na ta način lahko povečamo mobilnost in prenos kvalifikacij med različnimi sektorji gospodarstva in med različnimi trgi dela, ter s tem odločilno prispevamo k socialni koheziji in večji enakosti možnosti v Evropski uniji.

Gospe in gospodje, če se vrnem na poročilo gospoda Anderssona, želim poudariti pomembnost podpore strategiji vseživljenjskega učenja in spodbujanja kulture izboljševanja kakovosti na vseh ravneh s povečevanjem povezav med uradnim izobraževanjem in usposabljanjem ter razvojem preverjanja pridobljenih izkušenj. S tem bomo izboljšali raven izobrazbe pri mladih, pa tudi usposabljanje delavcev, kar je z vidika gospodarskega in socialnega razvoja, ključnega pomena za uresničevanje evropskega socialnega modela.

 
  
MPphoto
 

  Marian Harkin (ALDE). – Gospod predsednik, najprej želim čestitati gospodu Anderssonu in gospodu Mannu za njuno odlično delo in dobre rezultate. Večina izmed nas, ki smo nocoj prisotni, se bo strinjala, da bo evropski referenčni okvir za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja zelo uporaben instrument, ki bo državam članicam pomagal spodbujati in spremljati nenehne izboljšave v njihovih sistemih poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

Ta okvir bo temeljil na skupnih evropskih referencah in bo gradil na omejenem izvajanju in omejenem uspehu prejšnjega okvira, poznanega pod imenom skupni okvir za zagotavljanje kakovosti.

Pri pripravi trenutnega predloga smo upoštevali izkušnje, ki smo ji pridobili pri prejšnjem okviru in prepričana sem, da smo znatno izboljšali to, kar je že bilo pripravljeno.

Predlagan okvir bo h kakovosti in učinkovitosti naložb v človeški kapital prispeval na različne načine, omenila pa bi rada le tri: z zagotavljanjem boljše izobrazbe in usposobljenosti, z izboljšanjem standardov in s spodbujanjem mobilnosti. Izvajanje tega okvira je prostovoljno in upam, da se komisar Figeľ ne moti, ko pravi, da ne odraža le naše raznolikosti, ampak tudi našo zrelost. Daje nam skupni okvir s skupnimi merili kakovosti, ta rezultat pa je mogoče doseči le z ukrepanjem na ravni Skupnosti. S tem smo se izognili pomanjkljivostim različnim dvostranskih sporazumov, z minimiziranjem upravnih standardov pa zagotavljamo dober mehanizem, s katerim je mogoče meriti standarde kakovosti.

Gre za dober, praktičen del zakonodaje, ki bo prinesel dobre rezultate. Kadar koli Parlamentu uspe zagotoviti takšno zakonodajo, opravlja dobro delo.

 
  
MPphoto
 

  Marusya Ivanova Lyubcheva (PSE).(BG) Gospod predsednik, komisar, postopek priprave priporočil za izboljšanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja je bil nedvomno uspešen.

Glede na to, da je politika na tem področju v nacionalni pristojnosti, je kakovost poklicnega izobraževanja v državah članicah zelo različna, to pa ni v skladu z ravnjo mobilnosti na trgu dela ali dinamično stopnjo gospodarskega in tehnološkega razvoja. To otežuje uresničevanje lizbonskih ciljev. Še manj pa prispeva k zagotavljanju enakih pogojev pri razvoju gospodarstva, ki temelji na znanju.

Na podlagi pristopa referenčnega okvira lahko države članice prejmejo pomoč pri doseganju splošnih meril, skladnosti in združljivosti z vidika izobraževanja, ki ga nudijo. Ravni usklajenosti, ki jih določajo priporočila, vključno s partnerji in strokovnimi združenji, presegajo obseg uresničljivosti. Vsekakor bodo pomagale pri izboljšanju trga izobraževanja, ki mora slediti primeru trga dela.

To bo prav zagotovo v pomoč predvsem tistim državam, ki imajo težave z izvajanjem tega procesa zaradi preoblikovanja, ki poteka v njihovih gospodarstvih. Če je mogoče določiti izhodišče standarda, bo to zagotavljalo preglednost, doslednost in prenosljivost med celo vrsto razvojnih trendov znotraj meja EU.

To bi moralo biti uresničljivo ne da bi bila pri tem kršena avtonomnost, ki jo imajo države članice pri vodenju svojih sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Istočasno pa bo vzpostavilo skupno okolje in zagotovilo predpogoj za skupno visokokakovostno podlago in učinkovit pristop k usposabljanju strokovnjakov.

Resno bi morali razmisliti tudi o usklajevanju poslovnih potreb z gospodarskim in tehnološkim razvojem, da bi tako vzpostavili učinkovitejše sisteme za usposabljanje strokovnega osebja. To bo v pomoč pri reševanju številnih vprašanj, ki so se pojavila z priseljenskimi tokovi različnih obsegov.

Poleg tega je za reševanje problemov z različnimi poklicnimi trendi možno uporabiti usmerjen pristop. V tem procesu morajo biti temeljne nacionalne smernice preglednost, sodelovanje in visoki standardi pri urejanju postopkov za povečanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja s sodelovanjem v evropski mreži kakovosti.

 
  
MPphoto
 

  Tomáš Zatloukal (PPE-DE). – (CS) Na kratko bi rad omenil, da poklicno izobraževanje in usposabljanje v Evropski uniji deluje avtonomno na nacionalni in regionalni ravni, v skladu z različnimi standardi in s tem vzpostavlja številna različna področja znanja in različne kvalifikacije. Evropa tako potrebuje skupna merila za zagotavljanje preglednosti in prenosljivosti med številnimi izobraževalnimi tokovi v Evropi. Zato morajo biti sistemi izobraževanja in poklicnega usposabljanja dovolj prožni, da se lahko učinkovito odzivajo predvsem na potrebe trga dela. Učinkovitost in uspešnost ponujenega izobraževanja pri izpolnjevanju teh potreb je treba redno ocenjevati, spremljati in razvijati na podlagi dejstev. Pozitivno sporočilo je, da načela za zagotavljanje visokokakovostnega poklicnega izobraževanja dejansko vsebujejo priporočila glede uvedbe evropskega okvira kvalifikacij. Sam na evropski referenčni okvir gledam, kot na orodje za spodbujanje izboljšav kakovosti sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja v različnih državah članicah.

 
  
MPphoto
 

  Zbigniew Zaleski (PPE-DE).(PL) Gospod predsednik, komisar, predlog se nanaša na strokovno izobraževanje na različnih ravneh, odvisno od bistroumnosti, motiviranosti, interesov in potreb trga. Skupni standardi dela zahtevajo usklajevanje izobraževalnih modelov od Španije do Romunije.

Poudariti želim, da pri spodbujanju univerzitetne izobrazbe ne bi smeli zanemarjati poklicnega izobraževanja na nižjih ravneh – na poklicni ali tehnični srednješolski stopnji. Če želimo biti natakar, ne potrebujemo diplome; včasih zadostuje že kratek tečaj. V zadnjih časih je bilo tovrstno usposabljanje v državah, kot je Poljska, zmanjšano. Kot učitelj želim povedati, da zagovarjam, kolikor je le mogoče, prožne izobraževalne programe, ki so prikrojeni potrebam študentov, s poudarkom na znanju tujih jezikov, tako da se bo lahko vsakdo znašel v tuji državi.

Komisar, na koncu želim še poudariti, da je naložba v izobraževanje ena izmed najboljših naložb v Evropi. Ne varčujmo pri izobraževanju. Ne odrecimo prihodnjim generacijam teh sredstev.

 
  
MPphoto
 

  Dragoş Florin David (PPE-DE).(RO) Poklicno izobraževanje in usposabljanje je temeljno orodje, ki evropskim državljanom zagotavlja potrebno možnost, znanje in usposobljenost, ki so potrebni, da postanejo sestavni del trga dela in na znanju temelječe družbe. To priporočilo je na splošno odlično. Vendar pa menim, da bi se moralo nanašati na dve dodatni področji, ki sem ju izpostavil. Vzpostavitev svetovalnega sistema za evropske državljane, ki jim bo v pomoč pri izbiri prave oblike študija in specializacije, ki se ujema z njihovimi osebnimi veščinami in, če je le mogoče, vzpostavitev platforme za kakovost pri izobraževanju.

Poudariti želim dejstvo, da moramo sprejeti komplementarni pristop k izobraževanju, ki omogoča lažje prilagajanje izobraževalnega procesa resničnim potrebam trga dela. Strategije za vseživljenjsko učenje in mobilnost so ključnega pomena za povečevanje možnosti pri iskanju zaposlitve na trgu dela. Tudi jaz bi se rad zahvalil obema poročevalcema in želim vam vesel božič.

 
  
MPphoto
 

  Nicodim Bulzesc (PPE-DE).(RO) V Evropski uniji se tisti posamezniki, ki so pridobili poklicne kvalifikacije ali module v drugi državi, še vedno srečujejo z ovirami, če jih želijo uporabiti v svoji matični državi. To dejstvo odvrača številne ljudi in upočasnjuje čezmejno mobilnost. Prav zaradi tega bi lahko evropski sistem prenašanja kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET) spodbudil mobilnost študentov in delavcev. Prav tako menim, da so v poročilu gospoda Thomasa Manna zelo dobro navedene izboljšave tega sistema, kot tudi problemi, ki bi lahko nastali po začetku njegovega izvajanja.

K sreči se lahko sklicujemo na izkušnje, ki smo jih pridobili pri sistemu za prenašanje kreditnih točk (CTS). Ker sem tudi sam učitelj, ki se mora ukvarjati s sistemom za prenašanje kreditnih točk, se strinjam s priporočili poročevalca. Zagotoviti moramo standardno količinsko podlago na evropski ravni za podeljevanje kreditnih točk, prav tako pa je treba določiti jasna merila, s katerimi bi bilo mogoče zagotoviti medsebojno ustreznost, preglednost, primerljivost sistemov in zaupanje med državami članicami. Prav tako se strinjam s poskusnim obdobjem pred sprejetjem sistema, saj imamo evropske države različne izobraževalne sisteme in prepričan sem, da je potrebno več časa za usklajevanje 27 sistemov poklicnega izobraževanja.

 
  
MPphoto
 

  Mairead McGuinness (PPE-DE). - Gospod predsednik, tukaj sem, da bi podprla mojega soseda Thomasa Manna, hkrati pa želim obema poročevalcema čestitati za njuno delo. Vendar pa je bilo izpostavljeno posebno vprašanje, vsekakor v moji državi članici, mogoče pa tudi v vaši gospod predsednik. Razmah gradbeništva je po mojem mnenju ustvaril velik problem, predvsem med mladimi moškimi, ki niso bili spodbujani k temi, da bi pridobili izobrazbo in usposabljanje zaradi privlačno visoke plače v gradbenem sektorju.

Žal se je to obdobje končano in veliko ljudi v tej skupini je ostalo brez usposabljanja s tem pa tudi brez dostopa do drugega dela, ki bi ga lahko našli. Zato menim, da morajo biti posamezne države članice, vsekakor pa Irska, pozorne na te skupine ljudi, da bodo usposobljeni za drugo delo, ko bodo napočili boljši časi (upamo, da bo to kmalu). Očitno je, da je ideja o zagotavljanju kakovosti in nadzora ključna. Skrbi me, da je izobraževanje postalo podjetje brez tega elementa nadzora kakovosti, zaradi ideje o čezmejnem gibanju delavcev pa moramo imeti usklajen pristop k poklicnemu izobraževanju in usposabljanju na ravni EU.

 
  
MPphoto
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). (PL) Gospod predsednik, predlagan sistem za prenos in zbiranje kreditnih točk na področju izobraževanja in poklicnega usposabljanja bi moral prispevati k mobilnosti delavcev znotraj meja Evropske unije. Če želi biti Evropska unija konkurenčna s tretjimi državami, če naj njeno gospodarstvo raste, če želimo večjo stopnjo zaposlovanja in manjše razlike med regijami, potem moramo spodbujati vseživljenjsko učenje. Potrebujemo starejše ljudi. Evropska unija potrebuje njihove izkušnje, kvalifikacije in znanje.

Če želimo gospodarstvo in družbo, ki temeljita na znanju, potem moramo vlagati v izobrazbo. Preprečiti moramo ljudem, da bi zapustili izobraževalni sistem brez kvalifikacij. Prav tako je treba zagotoviti dostop do izobraževanja in kvalifikacij, predvsem za ljudi, ki živijo v majhnih mestih in vaseh, ki imajo še vedno težave z dostopom do izobraževalnih storitev.

 
  
MPphoto
 

  Paul Rübig (PPE-DE).(DE) Gospod predsednik, komisar Figeľ, iskreno vam čestitam! Menim, da je to eden izmed največjih izzivov pred božičem. Če pogledamo na prihajajoče leto, na finančno krizo, ugotovimo, da moramo prenašati številne obremenitve, izobraževanje in usposabljanje pa resnično igrata ključno vlogo.

Imamo tri kazalnike, ki nam bodo pomagali prebroditi krizo: raziskave in razvoj, infrastruktura ter izobraževanje in usposabljanje. Verjamem, da moramo postaviti nove standarde, da bi prebivalstvu dokazali izjemo pomembno vlogo vseživljenjskega učenja, predvsem za mala in srednje velika podjetja, da želimo ohraniti te zaposlena na njihovih delovnih mestih in da jih želimo bolje usposobiti, da bi tako imeli boljše priložnost na trgu dela.

Evropska unija temu področju namenja ključno in temeljno vlogo in zelo vesel bi bil, če bi jutri sprejeli zakon o malih podjetjih. Tako bi na tem področju imeli na voljo dodatna sredstva.

 
  
MPphoto
 

  Ján Figeľ, član Komisije. − Gospod predsednik, spregovoril bom le na kratko, saj sem že v uvodu razprave imel precej dolg govor. Nadaljeval bom tam, kjer je prejšnji govornik končal, predvsem zaradi krize.

Bolje in več moramo vlagati v izobraževanje in usposabljanje. Ne manj, ampak bolje in več, kar pomeni učinkovitost, skladnost, ustreznost in tako dalje, in še enkrat več. To je stališče Komisije in seveda sem tudi jaz mnenja, da je primerno.

Nocojšnja sporočila o mobilnosti kvalificirane delovne sile, vseživljenjskem učenju, zbiranju in prenosu znanja, ter kulturi kakovosti so zelo pomembna za naše nacionalne sisteme izobraževanja in usposabljanja, ki morajo postati stvarnost.

Potrditi želim, da je zaradi instrumentov, ki smo jih sprejeli – jutri boste glasovali, upam, o kompromisnem besedilu ali predloženih spremembah, ki jih potrjujem in pozdravljam – Evropa prijaznejša do kvalifikacij. To pomeni bolj prijazna do ljudi ali državljanov, to pa je nekaj kar moramo deliti, verjetno več, kot smo v preteklosti. S pomočjo takšnih instrumentov lahko zagotovimo boljše pogoje za motiviranje, pripravljenost na inovacije in vse te pomembne cilje.

Komisija bo v času češkega predsedovanja poskušala pomagati pri organizaciji konferenc: glavne uvodne konference o obeh instrumentih in več specifičnih konferenc o nadaljnjem izvajanju. Mogoče bi nam lahko poročevalca pri tem pomagala ali pa se udeležila teh dogodkov. Seveda je izvajanje najpomembnejši del, ki nas čaka.

Tudi sam želim dodati, kot so nocoj povedali že mnogi: Vesel božič in srečno novo leto – evropsko leto ustvarjalnosti in inovacij – 2009.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. − Hvala, enako želimo tudi vam in celotnemu kolegiju komisarjev ter osebju.

 
  
MPphoto
 

  Jan Andersson, poročevalec. (SV) Gospod predsednik, gospod Takkula ni več prisoten, vendar je zastavil vprašanje o tem, ali prihaja do navzkrižij med cilji na ravni EU in med dejstvom, da bo sistem izobraževanja še naprej nacionalni sistem. Ne vidim nobenih navzkrižij. Menim, da ta referenčni okvir gradi na ciljih na ravni EU, medtem ko istočasno popolnoma zaupamo državam članicam. Zagotavljamo jim, da izkoristijo priložnosti in orodje. Ne verjamem, da bi obstajala kakršna koli navzkrižja.

Izpostavil bi rad to, kar je povedal gospod Figeľ in sicer, da je v času krize, s katero se sedaj soočamo v gospodarstvu in zaposlovanju, pomembnejše kot kadar koli poprej, da vlagamo v izobraževanje. To bo prispevalo k spodbujanju konkurenčnosti EU, prav tako pa bo posameznikom zagotovilo orodje, da v življenju napredujejo in izkoristijo možnosti dodatnega usposabljanja.

Na koncu se želim še enkrat zahvaliti Komisiji, pa tudi vsem poročevalcem v senci. Zelo dobro smo sodelovali in zaželel bi vam vesel božič in srečno novo leto.

 
  
MPphoto
 

  Thomas Mann, poročevalec. (DE) Gospod predsednik, komisar Figel’, zahvaljujem se vam za odlično sodelovanje in sodelovanje vaše skupine. Res smo dobro sodelovali. Mislim, da smo na ta način dosegli dober rezultat.

Gospod Kusstatscher ima popolnoma prav – Evropska unija je zelo ambiciozna na tem področju poklicnega izobraževanja. Ne želimo nič manj kot ločitev poklicnega izobraževanja od višje- in visokošolskega izobraževanja. Gospa Panayotopoulos-Cassiotou ima popolnoma prav – doseči moramo oprijemljive rezultate. Želimo si stvarnosti, ne običajnih izjav o namerah, ne običajnega lepega govorjenja. Faza v veliki meri naključnega sodelovanja se tako umika obdobju poglobljenega sodelovanja.

Sedaj se učni rezultati v državah članicah močno razlikujejo. Zaradi tega potrebujemo usklajenost med podjetji in nacionalnimi oblastmi glede izobraževalnih zavodov. Gospod Takkula ima popolnoma prav – ne želimo si neke vrste evropskega pestovanja in v zvezi s tem ni popolnoma nobenih načrtov. „Nezavezujoč zakon“ ali zbujanje zanimanja in vključevanje drugih ljudi – prav to potrebujemo.

Vzpostaviti želimo združevanje strokovnjakov – na obravnavah, v delovnih skupinah in tudi za razvoj študijev. Potem bomo potrebovali izobraževalne zavode. Gospod Maštálka ima popolnoma prav. V ta namen lahko uporabimo tudi obstoječe mreže in socialne partnerje. Le tako bodo prednosti vidne tudi zaposlenim in delodajalcem, ter zasebnim in javnim ponudnikom izobraževanja: klasičen sistem, ki prinaša koristi za vse. Tako gospod Ferreira, kot tudi gospod Rübig sta omenja pomembnost vseživljenjskega življenja in povsem upravičeno, saj gre za obseg, na katerem lahko res dosežemo spremembe.

Zavedam se pomembnosti prostovoljne narave tega okvira, tako kot vi, gospa Harkin, saj vključuje vse akterje. Države članice bodo lahko zaradi vse večjega zaupanja po letu 2013 resnično sodelovale. Poskusna doba, ki je zagotovljena, je vsekakor potrebna. Ovrednotenje nivojev od 1 do 8 EQR bomo vključili in moja odlična soseda ima popolnoma prav, ko pravi, da mora priti do tega. Mladi ljudje morajo videti, da pomagajo, da so potrebni in da lahko še dodatno razvijejo svojo osebnostno rast, kadarkoli in sicer v skladu z nacionalno zakonodajo. Druge države se bodo lahko prosto pridružile kasneje in se vključile v ta sistem ECVET, ko bodo lahko. Menim, da za to obstaja velika možnost. Če bomo še naprej razpravljali o stvareh na tak način, s sodelovanjem, bomo storili še nekaj korakov naprej. Prepričan sem, da nam je uspelo doseči premik.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. − Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo jutri, v četrtek, 18. decembra 2008.

Pisne izjave (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Dumitru Oprea (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Kot pripravljavec osnutka mnenja glede evropskega sistema prenašanja kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju želim še enkrat poudariti pomembnost vzpostavitve in izvajanja tega sistema, ki je namenjen izboljšanju kakovosti in privlačnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

Potreba po izvajanju ECVET temelji na želji po zmanjšanju razlik učnih rezultatov, ki so posledica različnih sistemov poklicnega izobraževanja. Povečati moramo preglednost poklicnega izobraževanja in vseživljenjskega učenja.

Izvajanje ECVET mora temeljiti na skupni zavezi k spoštovanju načel, ki so namenjena zagotavljanju dobre kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Eden izmed pomembnih elementov pri tem mora biti spodbujanje partnerstev , ki jih je treba vzpostaviti med izobraževalnimi ustanovami, podjetji in nacionalnimi oblastmi, da bi bilo mogoče razviti okolje medsebojnega zaupanja.

Prav tako želim omeniti, da ECVET poseben poudarek namenja učnim uspehom in ne času, ki je potreben za pridobivanje znanja, usposobljenosti ali strokovnosti.

 
Zadnja posodobitev: 3. november 2009Pravno obvestilo