Predsednica. – Naslednja točka je skupna razprava o:

- poročilo (A6-0447/2008) poročevalca Gianluca Susta v imenu Odbora za mednarodno trgovino o vplivu ponarejanja na mednarodno trgovino [2008/2133(INI)] in

- vprašanje za ustni odgovor (B6-0486/2008), ki ga je postavila Arlene McCarthy v imenu skupine PSE Komisiji, o vidikih ponarejanja, ki zadevajo varstvo potrošnikov (O-0097/2008).

  Gianluca Susta poročevalec. − (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, najprej naj se zahvalim vsem, ki ste sodelovali z menoj pri sestavi tega poročila, vključno s poročevalci v senci, ne glede na stališča, ki jih bodo posamezne politične skupine zavzele jutri na glasovanju o poročilu.

Boj proti ponarejanju je predvsem način, kako podpirati konkurenčnost evropskega sistema in v celoti sovpada z usmeritvijo osnovnega namena Lizbonske strategije. Verjamem, da ga je treba obravnavati z vidika pravnega in kazenskega obsega v globaliziranem svetu. Poročilo OECD iz leta 2005 pravi, da se v svetu prodajo ponarejeni izdelki v skupni vrednosti okrog 150 milijard EUR, če pri tem ne upoštevamo ponarejanja znotraj države ali spletnega piratstva. Nek komentator pravi, da je dejanska številka prometa ponarejenih izdelkov okoli 200 milijard EUR.

S kršenjem pravic blagovnih znamk in pravic intelektualne lastnine, ponarejanje predstavlja oviro za trdna stališča naše industrije, naše inovativne in ustvarjalne sposobnosti. Ta situacija zahteva visoko usklajene, usmerjene ukrepe, veliko previdnost pri odnosih z različnimi področji v svetu in verjamem, da tudi drugačen pristop k odnosu med ustanovami Skupnosti in držav članic.

Poročilo je pripravil Odbor za mednarodno trgovino in zaradi odgovornosti ustanove temelji na zunanjih vidikih ponarejanja, kljub temu pa je povezava med zunanjimi in notranjimi vidiki ponarejanja v Evropi - ki ostaja največji svetovni trg in drugi največji svetovni uvoznik – povsem očitna.

Če povzamem, moramo ponovno potrditi nekatere osnovne predpogoje za boj proti ponarejanju: sistem obrambe proti vstopu ponarejenih izdelkov je treba okrepiti, kar pomeni, da je treba tudi uskladiti policijske sile, odgovorne za nadzor izdelkov na mejah, in okrepiti carine. Seveda pa se moramo osredotočiti predvsem na usklajevanje civilnih in kazenskopravnih določb znotraj naših notranjih pravnih sistemov ter delovati v okviru Svetovne trgovinske organizacije in tako okrepiti instrumente, s katerimi se je že opremila STO.

Jasno je, da bomo v boju proti ponarejanju uspešnejši, če se bomo za reševanje nekaterih problemov, povezanih z nastalimi spori, večkrat obrnili na Svetovno trgovinsko organizacijo, prav tako kot tudi verjamemo, da bi bilo treba uvesti nekakšne kazni za države zunaj Evropske unije, ki so na nek način pripravljene delovati kot kanali za vstop teh izdelkov v Evropo ter za promet teh izdelkov v svetovnem merilu.

Potrebujemo močnejšo zaščito intelektualne lastnine, boljšo obrambo v glavnih svetovnih geopolitičnih regijah in zaščito pred velikimi državami, ki se pojavljajo na svetovnem trgu. Zato nas ACTA zelo zanima. To bi bil pomemben mednarodni sporazum v večstranskem okviru, ki ne bi zanikal veljavnosti dvostranskega okvira med Združenimi državami, Japonsko in Evropo in ki bi puščal prostor tudi za Brazilijo, Indijo, Kitajsko ter druge glavne trgovinske regije sveta. Imel bi dva poudarka. Po eni strani bi se osredotočal na preglednost in spoštovanje civilnih in političnih pravic ter zasebnost. Po drugi strani pa bi se ob popolnem spoštovanju osnovnih pravic osredotočil na krepitev interesov trgovine, ki so za nas interesi, tesno povezani z razvojem in s tem svobodo naših držav znotraj EU in same EU kot pomembnega političnega akterja na svetovnih trgih.

Zato verjamem, da bi morali izobraževati potrošnike, usklajevati kazensko pravo, uvesti strožji nadzor in uporabljati orodja za izvajanje pritiska. Glede nekaterih držav v razvoju imamo sistem splošnih tarifnih preferencialov in zagotoviti bi morali, da se ta sistem okrepi, hkrati pa tudi uporabi v boju proti pripravljenosti nekaterih držav, da delujejo kot kanali za vstop tega ponarejenega blaga.

Namen poročila je ustvariti okvir, ki bo združeval glavne interese svobode, glavne interese svobodne trgovine, civilne svoboščine, politične in razvojne svoboščine, ki se bo boril proti pojavu, ki trenutno zelo otežuje konkurenčni sistem Evropske unije. Vsekakor smo morda upali, da bomo dosegli več, saj smo nekatera vprašanja pustili v ozadju poročila, kot je na primer ustanovitev observatorija ali določitev pravil o sledljivosti. To so vprašanja, o katerih se večina ne strinja.

Kljub vsemu pa verjamemo, da smo Komisiji in Svetu ponudili veliko, predvsem Komisiji, da bi ji v prihodnje pomagali izpeljati celovit pregled pravil in s tem zaščititi Evropo pred tem škodljivim pojavom.

  Eija-Riitta Korhola avtorica. − Gospa predsednica, tudi jaz bi rada izrazila zahvalo poročevalcu za odlično delo. Ponarejanje in piratstvo avtorskih pravic je zelo škodljivo za evropsko in tudi svetovno gospodarstvo in praktično nobena industrija se ne more izogniti tej nezakoniti dejavnosti. Krivo je za uničevanje zakonitih poslov, z vidika Odbora IMCO pa je predvsem izvor velike škode za potrošnike.

Problem je resen in postaja vedno hujši, kljub temu pa so ponarejeni in piratski izdelki prosto dostopni na notranjem trgu. Za boj proti ponarejanju in piratstvu moramo najprej okrepiti pregon, pomagati carinskim organom pri odkrivanju in skleniti sporazume, ki bodo spodkopavali ponarejanje in piratstvo tam, od koder ta kršitev izvira. Poleg tega je potrebno tudi ukrepanje za preprečitev, da bi internet postal še bolj priročna pot za širjenje ponarejenih in piratskih izdelkov, in sicer s strožjimi pravnimi sredstvi in učinkovitejšimi pritožbenimi mehanizmi.

Drugič, potrebujemo akcije za boljšo osveščenost javnosti. Potrošniki se vse prepogosto ne zavedajo razsežnosti in posledic tega problema. Nevarni izdelki, predvsem ponarejena zdravila, ogrožajo življenja potrošnikov. Vladne akcije bi se morale osredotočati bolj na socialne stroške ponarejanja in piratstva, kot so zdravje in varnost.

Tretjič pa moramo zbrati, oceniti in raziskati več podatkov. Celoviti in primerljivi podatki so bistvenega pomena tako za zakoniti pregon kot tudi za akcije, namenjene boljši osveščenosti. Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov je letos sprejel nov sveženj blaga, ki je ustvaril nov okvir za nadzor trga in izvrševanje celotne zakonodaje EU in s tem zagotavljanje varnosti blaga, ki je na voljo na notranjem trgu. V začetni fazi tega zakonodajnega obdobja smo sprejeli posodobljen carinski kodeks in instrumente, ki pomagajo ustvariti učinkovito carino brez birokracije. Na ta način smo poskušali okrepiti operativno učinkovitost carinskih organov na zunanjih mejah EU - zadnji ščitnik - in preprečiti vstop ponarejenega blaga na notranji trg.

Boj proti ponarejanju in piratstvu je zadeva, ki mora ostati na samem vrhu našega političnega dnevnega reda. V Parlamentu pozivamo Komisijo, naj sodeluje z vladami, carinskimi organi, industrijo in potrošniki v vseh državah članicah. Če želimo učinkovit boj proti temu problemu, moramo ukrepati skupaj. Z nocojšnjo razpravo želimo izzvati Komisijo, naj sprejme skladen in usklajen pristop k reševanju problema ponarejanja in piratstva. Le tako bomo lahko zagotovili zaupanje potrošnikov v izdelke, ki se prodajajo na notranjem trgu.

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. − (FR) Gospa predsednica, rad bi se zahvalil gospodu Susti za njegovo poročilo o vplivu ponarejanja na mednarodno trgovino in seveda tudi Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov. Kot je pravkar izjemno dobro pokazala gospa Korhola, problem ponarejanja in piratstva zasluži vso našo pozornost in odločnost.

Komisija je v celoti zavezana spodbujanju visoke stopnje zaščite intelektualne lastnine in spoštovanja intelektualne lastnine v državah zunaj EU. V skladu z vlogo Evrope v svetu in strategijo Komisije za zagotavljanje, da se ustrezno spoštujejo pravice intelektualne lastnine, sodelujemo s partnerji, ki delijo naše skrbi. To velja za Združene države, Japonsko, G8 in države članice OECD. Zagotoviti želimo, da države zunaj EU ne bodo zlorabljale ali celo uničile najbolj modernih, najbolj inovativnih evropskih industrijskih sektorjev, tistih, ki dajo največ na kakovost, ki naj bi bila ena od naših glavnih prednosti v konkurenčnem svetu.

Vključenost Evropskega parlamenta v reševanje tega problema je dobrodošla. Hvala. Komisija je spremljala pripravo poročila gospoda Suste in zahvaljujem se mu, da je zavzel zelo ambiciozno in konstruktivno stališče. Upoštevali smo predloge glede sodelovanja s Kitajsko, uporabe mehanizma za reševanje sporov STO, našega sistema tarifnih preferencialov in potrebe po tem, da bi zagotovili več pomoči za naša mala in srednje velika podjetja.

Na mnogih področjih pa končna različica poročila predstavlja korak nazaj v primerjavi s prvotnim pristopom. Poročilo prav tako izraža bolj zadržan in obrambni ton, predvsem glede trgovinskega sporazuma o boju proti ponarejanju – ACTA. Namen sporazuma ACTA je boj proti obsežnim nezakonitim dejavnostim in zaščita inovatorjev v Evropski uniji. Njegov cilj ni omejiti civilne svoboščine ali izvajati pritisk na potrošnike.

Kot je Komisija že večkrat povedala Evropskemu parlamentu, se sporazum ACTA ne bo razširil preko meja trenutnega sistema Evropske unije glede izvrševanja pravic intelektualne lastnine. Trenutni sistem spoštuje temeljne pravice in civilne svoboščine, vključno z zaščito osebnih podatkov. Uporabo kazenskih sankcij mora v imenu držav članic določiti predsedstvo Evropske unije.

Glede zadev, ki jih je predložil Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov bi želel poudariti, da je Komisija vse od visoke konference poslancev Evropskega parlamenta, ki je potekala v maju, preučevala najprimernejše načine za zagotovitev podpore državam članicam, sodnim in političnim organom, podjetjem in potrošnikom v njihovem boju proti tem kriminalcem. Drži, da so ti kompleksni problemi povezani z mnogimi področji in spadajo v okvir pristojnosti različnih generalnih direktoratov Komisije. Potrebno je okrepljeno sodelovanje.

Na začetku tega leta – kar je pomembno – je bila vzpostavljena enota, specializirana za uveljavljanje pravic industrijske in intelektualne lastnine. To bi rad izpostavil. Poleg tega potrebujemo solidno bazo znanja, da bomo lahko vzpostavili stalno strategijo za boj proti ponarejanju in piratstvu. Tukaj pa nastane problem: izdelava statistike. Potrebujemo statistike, da bomo dobili natančno idejo o obsegu in velikosti problema. OECD je to poudaril tudi v svojem poročilu z naslovom „Gospodarski vpliv ponarejanja in piratstva“.

Zato moramo ukrepati, da bi zagotovili zbiranje natančnih in popolnih informacij. Podjetja imajo pomembne podatke, vendar pa nekateri od teh štejejo kot občutljivi. Povedati je treba, da so države članice dolžne zagotoviti le tiste statistike, ki se nanašajo na carinske zasege.

Podobno je težko dobiti informacije o številu oseb, ki so bile oškodovane zaradi ponarejenih izdelkov. Sistemi, kot je na primer Sistem Skupnosti za hitro izmenjavo informacij o neprehrambenih izdelkih za široko potrošnjo (RAPEX), sicer zagotavljajo nekatere elemente, vendar pa niso popolni. Sistem RAPEX je bil zasnovan zato, da bi preprečil nesreče, ki jih povzročajo nevarni izdelki. Res je, da bi lahko ponarejeni izdelki spadali v to kategorijo. Glavna prednost sistema RAPEX je ta, da omogoča hiter prenos informacij o nevarnih izdelkih za široko potrošnjo, ki jih odkrijejo v eni od držav članic, v druge države članice, Komisija pa lahko prepreči, da takšne izdelke kupujejo tudi drugi potrošniki.

RAPEX sicer pokriva vse nevarne izdelke za široko potrošnjo, vendar pa ni nujno najprimernejše orodje za zbiranje informacij o škodi, ki jo povzročijo ponarejeni izdelki.

Evropska podatkovna baza o nesrečah, ki podatke pridobiva prek sistematičnega spremljanja fizičnih poškodb, zbira podatke o nesrečah in fizičnih poškodbah, ki jih sporočijo urgentni oddelki bolnišnic. Informacije o vzrokih fizičnih poškodb pa so včasih vse preveč posplošene in niso dovolj podrobne, da bilo mogoče ugotoviti, če so poškodbe povzročili ponarejeni izdelki. Poleg tega je primerjava in izdelava statističnih poročil zelo težka in nenatančna naloga, predvsem zaradi razlik v načinih in metodah, ki jih uporabljajo države članice za evidentiranje vzrokov nesreč.

Zaradi tega je jasno, da bi si morali prizadevati za vzpostavitev mrež za hitre spremembe z uporabo nacionalnih kontaktnih točk. S takšnim pristopom bi lahko pospešili usklajevanje in izmenjavo informacij med upravnimi organi, sodnimi in policijskimi organi ter ustreznimi sektorji gospodarskih dejavnosti v celotni Evropski uniji. S tega vidika bi bil observatorij zelo koristen. Komisija trenutno preučuje najprimernejše praktične možnosti za vzpostavitev observatorija.

Države članice so v skladu z načelom subsidiarnosti dolžne zagotoviti, da so izdelki, dani v prodajo, vsi varni in da je nadzor trga učinkovit, vendar pa v preteklosti niso vse države članice enako natančno izvajale tega nadzora. Komisija je zato pripravila uredbo o akreditaciji in nadzoru prometa, ki jo je Svet sprejel junija 2008.

Uredba določa skupni okvir v zvezi z nadzorom prometa. Nanaša se na sistem, ki ga je vzpostavila Direktiva o splošni varnosti izdelkov, ki ga dodatno izpopolnjuje. Določa splošne zahteve glede nadzora prometa, ki so jih dolžne spoštovati vse države članice. Uredba uvaja mehanizem sodelovanja med organi na nacionalnem in čezmejnem nivoju. Mehanizem bi moral omogočiti učinkovito širjenje uporabnih informacij, na primer z namenom, da bi lahko izdali opozorilo o prihodu nevarnih izdelkov na eno od vstopnih točk.

Julija lani je Komisija sprejela sporočilo o strategiji pravic industrijske lastnine za Evropo. Zato bi radi vzpostavili integrirano strategijo, ki bo vključevala nezakonodajne ukrepe za okrepitev uporabe teh določb. Ta strategija bo omogočila razvoj novega akcijskega načrta v zvezi s carinami, ki bo omogočal boj proti ponarejanju in piratstvu in vzpostavil nove pristope, ki bodo omogočali izboljšanje zbiranja informacij, akcije spodbujanja osveščenosti javnosti in povečevanja učinkovitosti mrež sodelovanja na vseh ravneh.

Svet je navedel, da zelo podpira ta pristop. 25. septembra 2008 je sprejel celovit evropski načrt proti ponarejanju in piratstvu. Ta resolucija, ki določa celovit evropski načrt proti ponarejanju in piratstvu je pomemben politični signal. To je dokaz, da države članice pripisujejo veliko pomembnost spoštovanju pravic intelektualne lastnine.

Zato se je Komisija sestala z generalnimi direktorji carinskih organov držav članic na visokem seminarju v Parizu 25. in 26. novembra 2008. Na tem seminarju je bila opredeljena okvirna zasnova novega carinskega načrta za boj proti ponarejanju za obdobje 2009-2012.

Ta carinski načrt za boj proti ponarejanju bo sestavila Komisija pod prihajajočim češkim predsedstvom. Komisija pripisuje velik pomen zaščiti in ustreznemu spoštovanju pravic intelektualne lastnine na trgih držav, ki niso članice EU. Začela je organizirane dialoge o vprašanjih, povezanih s pravicami intelektualne lastnine, z glavnimi trgovinskimi partnerji, kot je na primer Kitajska. Komisija je predlagala uvedbo podrobnih določb, ki se nanašajo na pravice intelektualne lastnine, ki bodo osredotočene predvsem na nadziranje njihovega izvajanja v dvostranskih in regionalnih trgovinskih sporazumih.

Glede dviganja osveščenosti in opozarjanja strank o vedno večjih tveganjih Komisija verjame, da je to seveda pomembno vprašanje. Bistveno je, da lahko zberemo in analiziramo zanesljive podatke, ki bodo podprli naše delo in nam omogočili razvoj učinkovitih politik in strategij. Ko dobimo kakovostne informacije, bomo lahko obveščali in izobraževali potrošnike, ne da bi s tem povzročali nezaupanje ali zaskrbljenost v zvezi z občutljivimi proizvodnimi programi, kot so na primer farmacevtski izdelki in hrana. Države članice igrajo pomembno vlogo na tej fronti, s tem ko zagotavljajo izmenjavo tovrstnih informacij.

Gospa predsednica, zdaj bom končal. Oprostite mi, ker sem bil nekoliko dolg. Želimo podpreti države članice, da bodo lahko bolj učinkovito prispevale k promociji inovacij in zaščiti varnosti in zdravja potrošnikov, pri tem pa moramo delovati globalno. Zato Komisija svoja prizadevanja osredotoča na uvedbo mehanizma, ki bo omogočil razvoj znanja in sodelovanja med državami članicami, potrošniki in podjetji.

Veste, gospod Susta, vaše poročilo je nastalo ravno ob pravem času. To pa nas pripelje do jedra zadeve, ki je bila zame osebno vedno zaskrbljujoča, namreč ponarejanje. Ne moremo zaščititi inovativne Evrope, če se ne bomo učinkovito borili proti ponarejanju. Zato se zahvaljujem Evropskemu parlamentu za občutljivost, ki jo je izkazalo glede tega velikega problema. Zahvaljujem se vam za pozornost. Gospa predsednica, sedaj pa bom pazljivo prisluhnil komentarjem poslancev Evropskega parlamenta.

  Eva Lichtenberger, pripravljavka mnenja Odbora za pravne zadeve. – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, gospod Susta je že popolnoma jasno opisal pomen tega predmeta, zato ni potrebe, da ga ponovim.

Odbora za pravne zadeve je to zadevo obravnaval, predvsem z vidika mednarodnih pogajanj v zvezi s sporazumom ACTA, pri čemer je ugotovil naslednje: pomanjkanje preglednosti, na primer v mednarodnih pogajanjih, vprašanje medsebojne povezanosti mednarodnih odnosov in organizacij, kot so TRIPS ali WIPO, neobstoj pravne podlage za opredelitev narave in obsega kazenskih določb – zadeva, ki je zelo pomembna tudi za države članice.

Rada bi samo na kratko povzela, kot en sam zaključek, namreč, ne glede na to, kaj države članice ali mi menimo o usklajevanju kazenskih določb in ne glede na njihovo obliko, bi morali imeti možnost, da se sami odločimo o tej zadevi. Mednarodnim pogajanjem brez ustrezne preglednosti ne sme biti omogočeno, da že v naprej omejijo svobodo ukrepanja Evropske unije in ustanov v takem obsegu, da Evropski parlament ne bo več mogel sprejeti odločitve potrebne širine. Ne smemo soditi vnaprej. Evropski parlament zahteva svoje pravice. Nenazadnje to vpliva na in morda celo ogroža tudi področja zasebnega življenja, varstva podatkov in pravice državljanov.

Lahko bi imeli priložnost, da bi jutri glasovali o dveh sklepih, če skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov ne bo ovirala glasovanja, s tem ko bo poskušala enega od sklepov spremeniti z ustno spremembo. Upam, da je ta pogled še možno spremeniti. Hvala.

  Corien Wortmann-Kool , v imenu skupine PPE-DE. – (NL) Gospod Barrot, res je. Dolgo ste govorili za tako pozno uro. Če ste s tem hoteli poudariti, da bo Komisija prednostno obravnavala boj proti ponarejanju, potem vam je oproščeno. Še več, z veseljem vas bomo držali za te ambiciozne besede, saj je to še vedno velik problem, ki še narašča. Ne gre več le za Guccijeve torbice, ampak za zdravje in varnost evropskega državljana, evropskega potrošnika.

Poročevalcu bi se rada iskreno zahvalila za odlično poročilo, ki smo ga mi v Odboru za mednarodno trgovino sprejeli skoraj soglasno, z izjemo dveh glasov. Prejšnji teden smo se zapletli v težka pogajanja o novih resolucijah, vendar pa sem vesela, da smo ponovno preučili svoje korake. Zato upam, da bomo lahko jutri na Odboru za mednarodno trgovino sprejeli to resolucijo z veliko večino. Veseli smo, da je skupina Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo umaknila alternativno resolucijo.

Če želimo zmagati v boju proti ponarejanju, potrebujemo veliko boljše sodelovanje. Carinski uradi pri tem igrajo pomembno vlogo, kar dokazuje usklajeno prizadevanje v petih evropskih državah, kjer carinski uradi in industrija tesno sodelujejo in so uničili pomembne količine ponarejenega blaga. Odlično!

Prav tako potrebujemo boljšo usklajenost, vendar pa v naši resoluciji ne predlagamo ustanovitve nove evropske agencije, čeprav smo pomislili na to. V zvezi s tem bi rada pritegnila vašo pozornost na predlog gospoda Martina, da bi vzpostavili evropski indikator napredka. To je odlična ideja.

Prav tako sem želela posebej omeniti kazni vam, komisar za pravosodje. Upam, da boste resno vzeli naše predloge in jih dejansko preučili.

  David Martin, v imenu skupine PSE. – Gospa predsednica, ali se lahko najprej zahvalim gospodu Susti za odlično sodelovanje pri tem poročilu. Nismo se strinjali o vsem, vendar pa je bil vedno pripravljen sodelovati in je bil pri tem kolikor je bilo mogoče prilagodljiv.

Gospod Susta nam je najprej dal nekaj svetovnih podatkov o obsegu ponarejanja. V mojem volilnem okrožju sta ta teden pozornost na razsežnost ponarejanja pritegnila dva ločena dogodka na regionalni ravni. Najprej je Mejna agencija Združenega kraljestva zajela ladjo v Grangemouthu na Škotskem, v mojem volilnem orožju, in zasegla ponarejeno blago uveljavljenih blagovnih znamk v vrednosti 3,6 milijona GBP. Ladja je prišla na Škotsko prek Nizozemske s Kitajske.

Prav tako ta teden je bilo na Škotskem razkrito, da je škotska policija samo v letošnjem letu zasegla pol milijona CD-jev in DVD-jev, katerih vrednost pri prodaji na drobno bi dosegla skoraj 5 milijonov GBP. Policija v svojem sporočilu za javnost pravi, da je praktično celotna distribucija teh ponarejenih DVD-jev in albumov pod nadzorom organiziranih kriminalnih združb. Očitno je, da je to masiven problem v celotni Evropski skupnosti.

Kot so povedali že drugi, se na ponarejanje navadno gleda kot na zločin brez žrtev, seveda pa je to daleč od resnice. Pri ponarejenem blagu so vsaj tri skupine oškodovancev.

Prvi je seveda poslovni sektor: trgovina vpliva na prodajalce na drobno, ki poslujejo zakonito, kot tudi druga podjetja, ki plačujejo davke, zaposlujejo ljudi in ustvarjajo prihodke; ponarejanje onemogoča avtorjem, umetnikom in raziskovalcem, da bi pošteno zaslužili za svoje delo, vložene napore in talent. Gospa Wortmann-Kool je omenila stranke, ki zaradi ponarejenih izdelkov umrejo, se poškodujejo ali znajdejo v neugodnem položaju. Potem pa je tukaj še tretja skupina ljudi, žrtve kriminala in antisocialnega obnašanja, ki se običajno financirajo z iztržki od prodaje ponarejenega blaga.

Skupina PSE se popolnoma strinja s tem, kar je komisar izpostavil kot tri področja, na katerih je treba ukrepati za rešitev tega problema. Prvič, potrebujemo strožje ukrepe proti tretjim državam članicam, ki spodbujajo ali si zatiskajo oči pred ponarejanjem in niso sposobne ustrezno zaščititi pravic intelektualne lastnine drugih. Ne verjamemo, da je ACTA popolna rešitev za ta problem in vsekakor verjamemo, da če bo ACTA uveljavljena, mora biti bolj pregledna, demokratična in na splošno večstranska. Kot pravi gospa Wortmann-Kool vidimo del rešitve v mednarodnem indikatorju napredka, ki bo poimenoval in zaznamoval tiste države, ki ne spoštujejo pravic drugih glede ponarejenega blaga.

Drugo področje, na katerem moramo ukrepati, je stalno delo organov pregona, kot so policija, uradniki za trgovinske standarde in carinski organi. Veselimo se češkega predloga naslednje leto za boljše evropsko sodelovanje na tem področju.

Tretje in zadnje področje je potreba po izobraževanju javnosti o škodi, ki jo povzroča ponarejanje in dejstvo, da je treba mladim ljudem razložiti, da imajo posamezniki, ki ustvarjajo filme, TV vsebine in glasbo, pravico, da s tem zaslužijo in lahko od tega živijo.

Ne verjamemo pa, da bi morali kriminalizirati posameznike, ki si naložijo neko piratsko skladbo ali piratsko glasbo ali ki kupijo ponarejen CD ali ponarejeno nogometno majico. Iz teh ljudi ne želimo narediti kriminalcev; želimo jih izobraziti in jih pridobiti na svojo stran, da bi se lahko v tem postopku ubadali s pravimi kriminalci.

  Carl Schlyter, v imenu skupine Verts/ALE. – (SV) Gospa predsednica, hvala vam, gospod Susta. Seveda bi moralo biti enostavno doseči dogovor. Vendar pa nas parlamentarna pravila zavezujejo, da predstavimo ločene resolucije brez možnosti glasovanja o posameznih spremembah. Zaradi tega je težko doseči kompromis, v katerem bodo ustrezno zastopane želje večine v Parlamentu. To je zelo neugodno, saj pomeni, da bomo v primeru, da resolucija Zelenih jutri ne dobi podpore, na primer glasovali za predlog, ki vključuje nadzor nad internetom in vsebino Interneta, kar bo pomenilo, da bodo za to odgovorni distributerji. To ne bi bilo dobro in to niti ni namen Parlamenta.

Obstajata dva načina, na katera piratstvo in ponarejanje predstavljata grožnjo potrošnikom in ljudem na splošno. Lahko so izpostavljeni okolju nevarnim snovem ali ponarejenim zdravilom, ki so nevarna za zdravje, s čimer so neposredno prizadeti. Po drugi strani pa se lahko soočajo tudi z nevarnostjo dodatnih strogih ukrepov za zaščito blagovne znamke in predvsem avtorskih pravic. Treba je najti pravo ravnovesje. Menim, da je jasno sporočilo Parlamenta Komisijo in Svetu za nadaljevanje pogajanj, da bomo ne glede na to, kakšen bo jutrišnji izid glasovanja, zalo jasno povedali, da osebna raba ni namenjena pridobivanju dobička in se ne sme obravnavati kot kaznivo dejanje. ACTA ne sme omogočiti dostopa do zasebnih računalnikov, predvajalnikov glasbe in podobnemu. To je jasno sporočilo Parlamenta.

Glede kazenskopravne zakonodaje moramo glasovati za alternativni predlog Zelenih, če ne želimo, da nas bodo videli kot nekoga, ki nenadoma uvaja kazenskopravno zakonodajo na evropski ravni. Seveda za to nimamo nikakršnih pooblastil. Vprašanje je, če bi delovalo in kako lahko ustvari ravnovesje na lestvici kaznivosti v eni državi, ko bi dejansko lahko bila takšna lestvica v drugi državi popolnoma napačna. Če to počnemo na mednarodni ravni, ni videti, da bi lahko delovalo. Zato so predlogi Zelenih boljši.

Prvotni predlog predlaga, da za popotnike ne bodo predvidene nobene izjeme. Da bi enačili popotnika, ki s seboj prinese blago, ki ni vredno več kot 400 EUR, s poslovnežem, ki lahko uvozi 50 kontejnerjev, ni razumno. Predvsem je zelo nesmiselno glasovati za odstranitev pravil o kvalitativni vsebini Interneta, kvalitativni statistiki, ki ureja vsebino, in sekundarni odgovornosti ter odgovornosti posrednikov.

Da bi več državam članicam omogočili glasovanje o Zeleni resoluciji, bomo predložili ustno spremembo za umik člena 15, ki je bil očitno nekoliko kontroverzen, upam pa, da bo večina med vami podprla naš predlog. Hvala.

  Pedro Guerreiro, v imenu skupine GUE/NGL. Gospa predsednica, resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2007 o tekstilnem sektorju je pokazala, da se polovica vseh evropskih carinskih postopkov proti ponarejanju nanaša na tekstil in oblačila. Ista resolucija je poudarila potrebo po uvedbi zavezujočih pravil o oznakah izvora za tekstilne izdelke, uvožene iz tretjih držav in pozvala Svet, naj sprejme začasne predloge za ureditev navedbe „izdelano v“ in s tem zagotovi boljšo zaščito potrošnikov in podporo evropski industriji.

Dejstvo je, da je predlog Evropske komisije, čeprav neustrezen, s tega vidika zaznamoval čas od 2005. Zato sprašujemo naslednje: kdaj bo Evropska unija določila pravila o označevanju izvora ali za izdelke, proizvedene v različnih državah članicah?

  Bastiaan Belder , v imenu skupine IND/DEM. – (NL) Gospa predsednica, poročevalcu bi se rad zahvalil za to dragoceno poročilo. Ponarejanje ni le gospodarsko prekletstvo, ampak predstavlja tudi grožnjo za varnost potrošnikov in javno zdravje. Ne le proizvodnjo, tudi trgovino in prevažanje ponarejenih izdelkov je treba obravnavati prednostno.

Konec prejšnjega meseca sem bil na izjemno koristnem delovnem obisku na Kosovo, kjer je situacija izjemno zaskrbljujoča. Kaotična, delno prekrivajoča se mednarodna prisotnost v kombinaciji s šibko vlado v Prištini zagotavlja odlično operativno bazo za tihotapce na Kosovu. Prav neokusno je videti, kako albanski in srbski kriminalci zelo dobro sodelujejo v večetničnih prizadevanjih.

Pozivam Unijo, naj na Kosovo pošlje misijo Eulex, ki se bo borila proti tem tihotapcem. Za Evropsko unijo je nesprejemljivo da ne stori ničesar, med tem ko okrog njenih meja nastaja črna luknja. Boj proti ponarejenemu blagu ne more potekati le za pogajalsko mizo ampak tudi na terenu. Upam, da bo Komisija tej zadevi posvetila ustrezno pozornost, pravzaprav sem se ravno o tej temi pogovarjal s Komisijo v Prištini. To je izjemno pomembna točka v našem boju za zaščito intelektualne lastnine, pa ne le na zahodnem Balkanu.

  Christofer Fjellner (PPE-DE). – (SV) Gospa predsednica, to je seveda zelo široka tema. Kot sem že omenil, zajema vse, od zdravil, delov za avtomobile in modnih blagovnih znamk, pa do nezakonitega snemanja. Tukaj je popolnoma jasno, da je ponarejanje velik problem in da so ponarejeni izdelki nevarnost za blago velike vrednosti, pa tudi za varnost. Vendar pa obstaja negotovost glede tega, kako velike so dejansko te vsote in koliko od teh izdelkov je na evropskem trgu. Zato verjamem da je preiskava, ki naj bi jo opravila Komisija, izjemno dobra stvar.

Odločil sem se, da se bom osredotočil predvsem na sporazum o boju proti ponarejanju – ACTA, ki je trenutno v fazi pogajanj med ZDA, Japonsko, EU in drugimi državami. S tega vidika obstaja problem prevelike tajnosti. Vsi reagiramo na govorice o tem, kaj se dogaja. Obstaja upravičena zaskrbljenost – zaskrbljenost, da bo osebje, zadolženo za kontrolo meja, preiskalo vse, od računalnikov, do predvajalnikov MP3. Slišali smo govorice, da naj bi ukinili večregijske predvajalnike DVD. Po mojem mnenju ta negotovost in te govorice same škodijo boju proti piratstvu in ponarejanju. Zato verjamem, da si vsi tukaj želimo večjo odprtost. Imeti moramo jasnejšo idejo o tem, na čemu dejansko temelji ta mandat, o tem, kaj sploh želi doseči Komisija in kaj bo štelo kot nesprejemljivo.

V svoji spremembi poročila, ki je bila na srečo tudi obravnavana, sem se osredotočil na stvari, ki jih nočemo videti v sporazumu ACTA. V spremembi sem poudaril predvsem, da ne smemo imeti ukrepov, ki omejujejo zasebnost, kot tudi ne smemo iti preko obstoječe zakonodaje na tem področju in nenazadnje, da ne sme zavirati inovativnosti in konkurenčnosti.

Kljub vsemu pa je žalostno, da moramo na področju, ki je tako pomembno, kot je to, določiti, česa ne smemo storiti, ko pa je vendar toliko stvari, ki jih moramo storiti. Vendar pa je razlog za to prav tajnost in negotovost, ki jo ta tajnost ustvarja. Ne smemo se znajti v situaciji, ko bodo boj proti temu in orodja, s katerimi si pomagamo, postali večji problemi kot piratstvo samo. To me skrbi. Hvala lepa.

  Christel Schaldemose (PSE). -  (DA) Gospa predsednica, tudi jaz bi se rada zahvalila Komisiji za njeno konstruktivno predstavitev problema. Sama sem članica Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in sem sodelovala pri oblikovanju vprašanja, ki smo ga postavili Komisiji, o tem, kaj je treba storiti glede ponarejanja z vidika zaščite potrošnikov. Naj najprej povem, da menim, da je zelo pomembno, da si resnično prizadevamo za zmanjšanje obsega ponarejanja. O tem ne sme biti nobenega dvoma. Hkrati pa menim tudi, da je izjemno pomembno, da izvemo več o posledicah za potrošnike. Ni dvoma, da je za podjetja to izjemno pomembno. Vendar pa začenjamo ugotavljati, da so problemi in da bi lahko ti vplivali na zdravje in varnost potrošnikov. Zato dejansko menim, da si moramo kljub temu, da bo težko doseči natančno in dobro statistiko, prizadevati, da bi ugotovili, kako nevarna so lahko ponarejena zdravila in drugi izdelki. Obiskala sem danske oblasti, ki delajo na tem področju, kjer sem videla zasežene žvečilne gumije, vodo, pralni prašek in druge najrazličnejše vsakodnevne izdelke. Ni treba posebej omenjati, da lahko pride do fizičnih posledic za potrošnike, če uporabljamo žvečilni gumi, ki je ponarejen in najverjetneje ni v skladu z nobenimi pravili o tem, kaj lahko vsebujejo žvečilni gumiji - ali pa kateri koli drugi izdelki. Menim le, da potrebujemo informacije, ker če ne bomo dobili teh informacij o poškodbah ali vplivih na zdravje, bo verjetno težko pridobiti potrošnike na svojo stran v tem boju in jih prepričati, naj ukrepajo proti ponarejanju izdelkov. Potrošniki morajo vedeti, da ima to določene posledice in da bodo tudi sami sodelovali z nekupovanjem poceni in ponarejenih izdelkov. Zato je bistvenega pomena, da pridobimo znanje in podatke na tem področju. Zato se veselim, da bo Komisija predstavila poseben predlog, kako naj se lotimo reševanja tega problema.

  Georgios Papastamkos (PPE-DE). Gospa predsednica, gospe in gospodje, pojav ponarejanja ali imitacij le pravni problem z očitnimi finančnimi posledicami. Omenjena pravna dimenzija se nanaša na kršitev pravic intelektualne lastnine; finančna dimenzija je povezana z izgubljenimi carinskimi dajatvami in DDV, ki so pomembne sestavine evropskega proračuna, lastnih virov Evropske unije.

Gospodarska dimenzija problema je očitna. Ponarejeni izdelki škodijo konkurenčnosti evropskih podjetij in posledično zaposlenosti. Najbolj zaskrbljujoča dimenzija problema pa je nevarnost za zdravje in celo življenje potrošnikov. Vsekakor, komisar, je eden od ukrepov izboljšanje sodelovanja s trgovinskimi partnerji. Rekel bi, da so vzpostavitev evropskega observatorija za ponarejanje in piratstvo ter odobritev proizvodne znamke „izdelano v“, koraki v pravi smeri.

Kljub vsemu pa bi vam, komisar, čeprav nimate ustreznega resorja, rad povedal in hkrati opomnil cenjene poslance, da so bile ukinjene količinske omejitve na uvoz oblačil. Ko sem bil poslanec grškega parlamenta so se v mojem volilnem okrožju zapirale tovarne in na tisoče delavcev je ostalo brez zaposlitve. Komisija je priznala, da ni bilo najprej vzpostavljeno carinsko sodelovanje z državami uvoznicami. Carinsko sodelovanje je prišlo kasneje in Evropska unija zdaj plačuje za vzpostavitev carinskega sodelovanja. To je bila vaša napaka. To je bila napaka Komisije. Popravili smo sladkorni režim in po uradnih statistikah so tisti, ki so obogateli, mednarodna podjetja, ki izvažajo sladkor, ne pa proizvajalci iz revnih držav v razvoju.

Komisar, ne podpiram Evrope, ki je zaprta za svet. Hočemo Evropo, ki bo odprta za Svet, toda s pravili, načeli, preglednostjo in enakimi pogoji igre. Izdelki se uvažajo v Evropsko unijo z družbenim dampingom, ekološkim dampingom, Evropska komisija pa ne ukrepa. Evropska komisija ima suvereno vlogo v skupni politiki zunanje trgovine. Pogajate se s partnerji iz tretjih držav; vi določate pogoje sodelovanja. Na srečo Lizbonska pogodba spreminja pogoje naših mednarodnih odnosov in Evropski parlament bo postal sozakonodajalec skupaj z vami, s tem pa se bo spremenila tudi kultura sodelovanja med Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom. Čakamo, da bo prišel ta čas.

  Francisco Assis (PSE). – (PT) Gospa predsednica, podpredsednik Komisije, gospe in gospodje, pojav ponarejanja resno ogroža najbolj legitimne družbenogospodarske interese v Evropski uniji, ogroža konkurenčnost podjetij, je škodljiv za zaposlovanje, ogroža zdravje in varnost potrošnikov in resno škoduje državam članicam in Evropski uniji sami. Zato se je treba resno boriti proti njemu.

Evropska unija je zaradi svoje odprtosti in preglednosti trga, zaradi tega, ker je drugi svetovni uvoznik blaga in storitev, zaradi svoje gospodarske specializacije in izdelkov z visoko dodano vrednostjo, še posebej izpostavljena negativnim vplivom ponarejanja. Ti negativni vplivi se širijo skozi gospodarstvo, še posebej velik vpliv pa imajo na mala in srednje velika podjetja, ki so seveda manj pripravljena na spopadanje s tako hudi grožnjo.

Boj proti temu posebej nevarnemu zločinu zahteva okrepljeno sodelovanje, tako znotraj Evropske unije kot tudi zunaj, v naših odnosih z drugimi državami ali regionalnimi bloki, ki se srečujejo s tem problemom.

Na notranjem področju je treba sprejeti dve vrsti ukrepov: postopno usklajevanje zakonov držav članic, predvsem kazenskih zakonov in krepitev carinskega sodelovanja. Glede na posebno situacijo malih in srednje velikih podjetij je, kot je bilo že omenjeno, treba nujno vzpostaviti službo za tehnično pomoč za ta podjetja, saj so vsa bolj malo pripravljena za boj s takšnimi problemi. Le na ta način bodo lahko branila svoje pravice.

Na širši nacionalni ravni je treba nadaljevati s trenutnimi pobudami tako z vidika dvostranskih sporazumov kot tudi v širšem kontekstu večstranske ureditve mednarodne trgovine. S tem se bo okrepila vloga Svetovne trgovinske organizacije, ki jo ta mora odigrati na tem območju prek svojega Odbora za reševanje sporov.

Ponarejanje ogroža nekatere od temeljev našega modela gospodarske in družbene organizacije. Ogroža naložbe v raziskave in inovacije, razvrednoti inteligenco in usposobljenost, spodbuja organiziran kriminal in očitno slabi pravno državo. Zato mora biti boj proti ponarejanju absolutna obveznost za vse države članice.

  Jacques Toubon (PPE-DE). – (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje ponarejanje je gospodarsko, družbeno in zdravju škodljivo zlo takšnih razsežnosti, da je po mojem mnenju velikokrat podcenjeno. Nekateri ocenjujejo, da je ena tretjina blaga v kontejnerjih v Antwerpnu ali Rotterdamu ponarejenega. Rekel sem „tretjina“, in to so ocene uradnih služb.

Zelo jasno želim povedati, in ne mislim hoditi kot mačka okrog vrele kaše, da sem izjemno razočaran tako nad predlogi Parlamenta kot tudi nad nocojšnjo debato. Enkrat sem za spremembo bolj razočaran nad Parlamentom kot nad Komisijo ali Svetom, saj sta slednja dva opravila svoje delo na tem področju.

Akcijski načrt z dne 25. septembra, seminar z dne 25. novembra in predlogi, ki jih je gospod Barrot pravkar izpostavil v imenu Komisije, so dejanski ukrepi, ne le prazne besede. Komisar, predvsem bi vam rad povedal, da si res želim, da bi observatorij začel delovati že v prvi polovici leta 2009 in da bi bila ureditev nadzora trga, ki jo je sprejel Svet, sprejeta tudi v Parlamentu.

Ne govorim o alternativnem predlogu za resolucijo gospoda Suste, ki ga žal ne bomo obravnavali. Govorim o njegovem poročilu. Je mnogo preslabotno, preskromno in nič ne govori o označevanju izvora, nič o observatoriju, zelo skromno in zadržano pa je tudi glede zaščite intelektualne in industrijske lastnine. Govorite o sporazumu ACTA in pravite, da ga moramo sprejeti, vendar pa pravite tudi, da ne smemo uporabljati sredstev, ki bi zagotavljala njegovo učinkovito izvrševanje. Poleg tega moram povedati, da sem bil zelo presenečen nad pripombami mojih dveh kolegov poslancev s Švedske, ki dajeta vtis, da nevarnost ne prihaja s strani ponarejanja ampak boja proti njemu.

Gospe in gospodje, če ne bomo odločno ukrepali, bomo naredili veliko napako. S tem problemom ravnamo, kot bi bil obrobna gospodarska dejavnost, nič več kot to, v resnici pa bi lahko naznanjal konec naših industrij, močno razširjeno izkoriščanje delavcev iz držav v razvoju in, ne pozabimo, navsezadnje bi lahko resno ogrozil varnost potrošnikov. Moramo ukrepati!

  Małgorzata Handzlik PPE-DE). – (PL) Gospa predsednica, tukaj zbranih in sodelujočih v razpravi ni treba posebej opominjati o nevarnosti ponarejenega blaga. Ponarejeno blago v številnih primerih predstavlja nevarnost za zdravje, celo življenje potrošnikov in o tej temi ni treba na dolgo in široko razpravljati. Dovolj je, da opozorimo, da ponarejeni izdelki ne vključujejo le kopij luksuznega blaga in CD-jev, ampak tudi zdravila, blago za široko potrošnjo, tako za otroke kot tudi odrasle, ter rezervne avtomobilske dele. Ti so pogosto nevarni in škoda, ki jo povzročijo, ne prizadene le MSP.

Ljudje, ki sodelujejo v dejavnosti ponarejanja, so člani kriminalnih združb. Njihove dejavnosti so del zelo dobičkonosnega posla, proti kateremu se moramo boriti. Zato potrebujemo skupno ukrepanje, ne le na področju carin in trošarin, ampak tudi na področju tesnega upravnega sodelovanja med državami članicami, ki trenutno ni nekaj, na kar bi lahko bili ponosni.

Le ukrepi Evropske komisije za preprečevanje tihotapljenja ponarejenih cigaret so pozitiven primer takšnega sodelovanja. Želim, da se naše izkušnje na tem področju prenesejo tudi v boj proti ostalim ponarejenim izdelkom. Problem ponarejanja spada v področje številnih generalnih direktoratov Komisije. Smiselno bi bilo vzpostaviti en sam generalni direktorat, ki bi bil odgovoren za te zadeve in določiti njegove pristojnosti.

Parlament ima trenutno pisno izjavo o tem, kar je znano kot „podobni izdelki“, h kateri sem tudi sam prispeval. Podobni izdelki kopirajo veliko število originalnih izdelkov. Pogostokrat ni jasno, v skladu s katero zakonodajo je možno opravljati promet s temi podobnimi izdelki, ali gre za nelojalno konkurenco ali zakonodajo o intelektualni lastnini. Nadalje potrošniki, ki kupijo podobne izdelke, večkrat napačno mislijo, da so kupili izdelke z blagovno znamko. Težko je opredeliti razsežnost problema na evropskem trgu.

Zato želim vprašati komisarja, ali namerava odgovoriti na našo zahtevo in opraviti raziskavo glede pritoka in statusa podobnih izdelkov na notranjem trgu.

  Emmanouil Angelakas (PPE-DE). - (EL) Gospa predsednica, zelo veliko število ponarejenih izdelkov, s katerimi se trguje prek interneta ali v zakonitih proizvodnih verigah, so ponarejena zdravila. Nevarnosti za zdravje bolnikov, ki jih nevede vzamejo, so očitne. Te izdelke proizvajajo v tovarnah in delavnicah, ki ne poslujejo v skladu s pravili dobre proizvodne prakse in v mnogih primerih ne vsebujejo farmacevtskih učinkovin. Predsednik je v nedavnem sporočilu navedel, da so med pregledi, ki so jih opravili carinski organi v državah Evropske unije v zadnjih dveh mesecih, odkrili več kot 34 milijonov ponarejenih antibiotikov, zdravil proti raku in drugih ponarejenih zdravil. Morda je prišel čas, komisar, da Evropska unija odpre pisarne za nadzor izvoza zdravil, na primer, na Kitajskem in v Indiji, po zgledu FDA, ki je takšne pisarne odprla prejšnji mesec. Zavedati se morate, da brez obveznega sodelovanja agencij za zdravila v teh državah ne bo možno nadzirati 3 000 FARMACEVTSKIH TOVARN V Indiji in 12 000 na Kitajskem.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Gospa predsednica, nobenega dvoma ni, da je piratstvo postal glavni problem na področju mednarodne trgovine.

Evropska unija kot drugi največji izvoznik v svetu, je posebej dovzetna za to, da jo preplavijo izdelki ponarejenih blagovnih znamk igrač ali zdravil, predvsem iz azijskih držav. Poudariti je treba, da je ta pojav mnogo širši in ima mnogo hujše posledice, kot si sploh lahko predstavljamo. Izdelki, ki pridejo na Evropski trg in kršijo pravice intelektualne lastnine so na splošno nižje kakovosti in posledično cenejši kot originalni izdelki. In iz finančnih razlogov potrošniki raje kupujejo ponarejene izdelke.

Proizvodnja ponarejenih izdelkov in piratstvo sta obliki kraje in zato podpiram pobude, da se borimo proti njima. Predvsem me skrbi rast tega pojava v zadnjem času. Zato moramo odločno ukrepati, ne le na Evropski ravni ampak tudi v okviru STO. Tem ljudem ne smemo dovoliti, da nas nekaznovano ropajo.

  Jacques Barrot, podpredsednik Komisije. − (FR) Gospa predsednica, pazljivo sem poslušal vse prispevke. Seveda bom o vsem poročal kolegu gospodu McCreevyju, ki je odgovoren za notranji trg.

Menim, da je Parlament dobro predstavil težo pojava in njegove učinke; gospod Toubon nas je opomnil, da je to gospodarsko, družbeno in zdravju škodljivo zlo. Jasno je, da Evropska unija, kljub temu, da je odprta za trgovanje, ne more dovoliti, da bi se odvijalo trgovanje, ki ni v skladu z osnovnimi pravili in je škodljivo za potrošnike. Zato vsekakor moramo ukrepati in rad bi vas opozoril na nekatere točke.

Najprej, in pri tem naslavljam predvsem gospoda Toubona, bo Komisija spomladi 2009 vzpostavila Evropski observatorij za ponarejanje in piratstvo. Ta observatorij bo zagotavljal statistične podatke o ponarejanju in piratstvu na notranjem trgu.

Observatorij bo ugotavljal, katera so ranljiva geografska območja in spletne strani za nezakonito prodajo ponarejenega blaga. Prav tako bi moral organizirati upravno sodelovanje med državami članicami, izmenjavo informacij in, kot je rekel gospod Martin, dvigati osveščenost potrošnikov. To je glavna naloga observatorija.

Poleg tega pa je Komisija leta 2006 predlagala določbe kazenskega prava, pri čemer jo Parlament podpira, vendar pa Svet trenutno še ni sprejel nobenih ukrepov za sprejetje teh določb.

Na tej točki bi moralo sodelovanje vključevati ne le carinske organe, ampak tudi policijo in pravosodne organe ter na splošno vse tiste, ki lahko ukrepajo na področju nadziranja in kontrole ponarejanja in piratstva.

Tistim, ki so poudarjali potrebo po navedbi izvora izdelkov pa bi rad povedal, da smo predlagali oznako „izdelano v“, ki pa je Svet še ni sprejel. Evropski uniji se res ni treba bati takšnega označevanja, ki bo potrošnikom omogočilo, da ocenijo in da niso nevede žrtve praks, ki kršijo vsa pravila.

Dodal bi še, da ne moremo reči, da sporazum ACTA presega okvire trenutnega sistema Evropske unije za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine in predvsem ni upravičeno trditi, da krši temeljne svoboščine ali zaščito osebnih podatkov. ACTA ostaja v okviru trenutnega sistema Evropske unije.

V vsakem primeru pa se Parlamentu zahvaljujem za podporo Komisiji pri poskusih vzpostavitve učinkovitega boja proti ponarejanju. Preučili smo to poročilo in zavedamo se želje Evropskega parlamenta po uspešnem boju proti temu sistemu.

Prepričan sem, da nisem odgovoril na vsa vprašanja. So tudi izdelki, ki jih je mogoče opisati kot podobne, in tudi na tem področju moramo imeti pravila, ki bodo omogočala preprečevanje obsojanja vredne zlorabe na račun potrošnika. To sem hotel povedati za konec, vendar pa vedite, da bodo komisarji obveščeni o vseh nocojšnjih komentarjih, saj, naj še enkrat povem, je to zapletena tema, ki zahteva ukrepanje na več področjih v pristojnosti Komisije in ki prav tako zahteva neomajno predanost Sveta in Parlamenta.

  Predsednik. - Skupna razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v jutri, 18. decembra 2008.