Ustna obrazložitev glasovanja

- Poročilo: Constantin Dumitriu (A6-0004/2009)

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Gospod predsednik, z navdušenjem podpiram poročilo, ki bo povzročilo upravno in zakonodajno poenostavitev, povečalo ozaveščenost potrošnikov o kakovosti in prehranski vrednosti hrane v Evropi in tretjih državah in pojasnilo potrošnikom tudi uporabo varnih proizvodnih metod. Ne strinjam se z dajanjem prednosti oljčnemu olju ali oljčnemu sektorju in prepričana sem, da bo Komisija vključila v posebne programe tudi vinski sektor, da bi izboljšala javno ozaveščenost o visokokakovostnih vinih, ki se pridelujejo v različnih regijah Evropske unije.

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Gospod predsednik, rada bi rekla samo, da podpiram to poročilo. Zanimivo se mi je zdelo, ko sem med razpravo slišala, da je Komisija potrdila 70-odstotno sofinanciranje sistema razdeljevanja sadja v šolah, kar bo izredno pomembno za koriščenje tega programa in to pozdravljam.

- Poročilo: Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf (A6-0407/2008)

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Gospod predsednik, hvala še enkrat za besedo. Podpiram to poročilo, ker je smiselno, da bi imeli ureditev, ki varuje interese kmetov in interese tistih, ki pridelujejo krmo. Mislim, da je to, kar zdaj potrebujemo, da se z zainteresiranimi stranmi pogovorimo, kaj to pomeni zanje, bodisi kot nosilce dejavnosti poslovanja s krmo bodisi kot uporabnike krme za živali, ker ne bo dovolj, da sprejmemo to uredbo, dokler ne bo dobre komunikacije med vsemi zainteresiranimi stranmi.

  Ewa Tomaszewska (UEN). – (PL) Gospod predsednik, podpiram poročilo o dajanju krme v promet in njeni uporabi, ker zastopa interese kmetov in proizvajalcev, pa tudi zdravstveno varnost živali na kmetiji, na enak način pa tudi zdravstveno varnost ljudi, torej tistih, ki bodo pozneje zaužili meso teh živali.

Jasna opredelitev sestavin krme in register krmnih dodatkov bosta kmetom olajšala odgovorne odločitve o izbiri prave vrste krme. To je korak v pravi smeri. Kljub temu si bom dovolila poudariti, da varovanje poslovne skrivnosti proizvajalcev ne more upravičiti odsotnosti bistvenih informacij in ne more voditi v stanje epidemij, kot je bila „bolezen norih krav“ ali pojavljanje dioksinov v krmi.

- Poročilo: Jürgen Schröder (A6-0513/2008)

  Syed Kamall (PPE-DE). – Gospod predsednik, novembra 2007 sem obiskal Ugando, da bi se sestal z lokalnimi podjetniki in nevladnimi organizacijami. Ko smo odhajali po prašni cesti iz Kampale, me je voznik opozoril na stojnice, kjer so prodajali predplačniške telefonske kartice. Obrnil se je k meni in dejal: „Te telefonske družbe, te zasebne družbe so storile več, da bi potegnile ljudi v tej državi iz revščine, kot katera koli od vaših belih, zahodnih nevladnih organizacij.“ Takrat se mi je to zdelo malce krivično, vendar osvetljuje občutke, ki jih imajo številni podjetniki do razvojnih politik Evropske unije.

Pravzaprav so mi podjetniki v številnih revnih državah povedali, da so prepričani, da imajo naši programi pomoči in naše nevladne organizacije v resnici interes, da ostanejo revni. Še vedno mislim, da je to rahlo nepošteno, vendar kaže na dejstvo, da moramo podjetnikom v državah v razvoju pokazati, da jih podpiramo, in eden najboljših načinov, da to storimo, je spodbujanje, da se trgi globalno odprejo.

  Nirj Deva (PPE-DE). – Gospod predsednik, veseli me, da lahko podprem odlično poročilo gospoda Schröderja o tem vprašanju. Sporazumi o gospodarskem partnerstvu so ključni predvsem kot razvojni instrumenti. Trgovina, ne pomoč, je tista, ki bo dvignila revne dežele iz revščine.

Zdaj smo v svetovnem gospodarskem položaju svetovne recesije, v kateri so se začeli prvi znaki protekcionizma, ki prihajajo iz razvitih držav, predvsem iz Združenih držav in upam, da ne iz Evropske unije. Če bomo ustvarili protekcionistično vzdušje, potem bo celotno vprašanje trgovine, ne pomoči, ki naj bi pomagala odpraviti revščino, odpihnilo, kot bi jo vrgli skozi okno. Ne želimo, da bi države v razvoju, ki bi res rade trgovale z nami, ustavili z lastnimi sebičnimi potrebami, ki smo jih speljali na napačno pot, da bi zavarovali lastne trge. Dolgoročno bi bila to katastrofa za naša gospodarstva.

- Predlog za resolucijo: Kosovo (B6-0063/2009)

  Philip Claeys (NI). - (NL) Glasoval sem proti resoluciji o Kosovu zaradi dveh razlogov. Najprej, obstaja odstavek, ki navaja, da bodo države članice, ki še niso priznale neodvisnosti Kosova, to še storile. No, odstavek take narave je v nasprotju z načeli subsidiarnosti. Odločitev je odvisna od držav članic samih in ne potrebujejo nobenega zunanjega pritiska iz Evropske Komisije, Sveta ali Parlamenta.

Drugi razlog, zakaj sem glasoval proti resoluciji, je odstavek, ki navaja, da mora imeti Kosovo in pravzaprav celotna regija jasno možnost za članstvo v EU. Po mojem mnenju je narobe, da daje Parlament obljube take vrste. Kot stvari stojijo trenutno, je glede razširitve veliko problemov in povezani so s številnimi novimi državami članicami in popolnoma narobe bi bilo, da bi na tej točki dajali obljube državam, kot je Kosovo, da se bodo lahko na neki stopnji pridružile Evropski uniji.

  Daniel Hannan (NI). – Gospod predsednik, od kod prihaja naša obsedenost z ohranjanjem večetičnih držav ne glede na želje njihovih prebivalcev?

Kosovo ima nedvoumno pravico do samoodločbe: izražena je bila na referendumu s stopnjo udeležbe in rezultatom, višjim od 90 %. Vendar imajo z razširitvijo te logike prav seveda tudi tisti Kosovci srbskega rodu, ki so se prikladno naselili blizu srbske meje. Zakaj tudi njim ne bi dovolili, da uživajo v samovladi? To delamo de facto, zakaj ne bi še de jure?

Odgovor je, ker bi raje obdržali Kosovo kot evropski protektorat, kot satrapijo, kakršna je bila v otomanskih časih. Vsilili smo jim različico naše zastave z 12 zvezdami in različico naše nacionalne himne. Imamo kosovski parlament in institucije, za katere veljajo prevladujoče odločitve imenovanega evropskega komisarja.

Ljudem na Kosovu bi morali dovoliti, da imajo referendume o odcepitvi, če je to tisto, kar želijo, in o etični samoodločbi, to isto pravico pa moramo dovoliti tudi podrejenim ljudstvom v Evropski uniji. Pactio Olisipiensis censenda est!

- Poročilo: Corien Wortmann-Kool (A6-0021/2009)

  Kathy Sinnott (IND/DEM). – Gospod predsednik, Kitajska je zelo pomembna trgovska partnerica za Evropsko unijo, tako kot Tajvan. Želela sem usmeriti pozornost k zelo pozitivnemu razvoju v Odboru za zunanje zadeve. Izglasovali so mnenje, ki poziva Kitajsko, naj spoštuje pravice žensk in otrok in konča s prisilnimi abortusi in prisilno sterilizacijo. Mnenje tudi poziva Kitajsko, naj neha s političnimi pregoni in drugimi zlorabami človekovih pravic.

Mislim, da to odpira temo, da trgovine ne moremo ločevati od drugih dejavnikov. To sem poudarila v govoru v Gazi o naši trgovini z Izraelom, namreč, da obstaja nevarnost, če ne bomo opozorili na vprašanja zlorab človekovih pravic, da bo naš denar uporabljen za spodbujanje zlorabe človekovih pravic. Zato bi rada čestitala Odboru za zunanje zadeve, da je prepoznal prisilno naravo kitajske politike enega otroka in jo prenesel v vprašanje trgovine.

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Gospod predsednik, gospe in gospodje, Kitajska je pridobila velikanske prednosti, ko se je leta 2001 pridružila STO. Odprli smo naše trge Kitajski, a Kitajska se ne drži pogojev, ki jih je podpisala, in mi smo v bistvu to laganje vrsto let prenašali. Zelo podpiram ustanovitev strateškega partnerstva s tem pomembnim gospodarskim akterjem. Vendar mora strateško partnerstvo temeljiti na obveznosti Kitajske, da bo spoštovala človekove pravice, ker potrebujemo partnerstva z državami, ki so demokratične, ne pa totalitarne. Mi v novih državah članicah vse predobro poznamo totalitarizem.

  Philip Claeys (NI). - (NL) Glasoval sem za spremembo, ki jo je predložila skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov, ker vsaj upošteva dejstvo, da je Tajvan pomembna gospodarska poslovna entiteta in podpira udeležbo Tajvana kot opazovalca v ustreznih mednarodnih organizacijah. Dejansko je ta sprememba še vedno veliko preveč restriktivna. Ker je Tajvan demokratična država, ki uživa nacionalno suverenost de facto, je resnična sramota, da Tajvan ni priznan kot polnopravna država članica v vseh različnih mednarodnih institucijah. Sprememba se nanaša na udeležbo Tajvana kot opazovalca v teh institucijah. No, mislim, da bi bil Tajvan sposoben sodelovati kot polnopravna država članica.

  Syed Kamall (PPE-DE). – Gospod predsednik, hvala lepa, da ste mi dali to priložnost, da pojasnim svoje glasovanje o poročilu EU-Kitajska. Predvsem je bilo to zelo uravnoteženo poročilo in zelo sem vesel, da se je bila poročevalka v glavnem zmožna držati teme, se pravi trgovine, in se ni osredotočila na številna druga vprašanja, za katera vem, da so si mnogi kolegi želeli, da bi se jim posvetila.

Kljub temu pa sem imel v zvezi s tem poročilom eno večjo skrb, to je bilo sklicevanje na instrumente trgovinske zaščite. Moramo priznati, da so imeli potrošniki v moji državi, v Britaniji, in številnih drugih državah po Evropski uniji korist od odprte trgovine s Kitajsko. Takrat nam je to pomagalo v boju proti tveganjem, kot je inflacija. Vendar je zaščita nekonkurenčnih proizvajalcev EU na račun drugih strank, ki imajo korist, nekaj, česar bi se morali lotevati previdno. Prepričati bi se morali, če imamo pravo ravnotežje in ne bi smeli prezreti koristi, ki jih imajo od trgovine s Kitajsko potrošniki, podjetja s svetovnimi dobavnimi verigami in maloprodajni sektor. Na splošno je treba trgovino s Kitajsko pozdraviti. Sčasoma bo to pripeljalo do reševanja vseh drugih vprašanj, kot so večje človekove pravice in vprašanja dela.

  Nirj Deva (PPE-DE). – Gospod predsednik, Kitajska je ena naših najpomembnejših trgovinskih partneric. Ima tudi četrtino svetovnega prebivalstva.

Vrsto let smo Kitajsko obravnavali, kot bi bila neke vrste majhen otrok, ki ga je treba pokarati in se o njem pogovoriti, mi pa naj bi bili neka večvredna institucija. Ne smemo pozabiti, da Kitajska zgodovina presega našo za tisoče let. Kitajska je ohranila svojo kulturno tradicijo in vrednote.

Hoteli smo, da bi bila Kitajska del naše mednarodne skupnosti, vendar je Kitajska zelo pomembna za EU kot trgovinska partnerica in jo je treba obravnavati s spoštovanjem kot enakovredno partnerico.

Če bomo to storili, potem nas Kitajska ne bo le poslušala, temveč bo več trgovala z nami, mi bomo lahko več vlagali v Kitajsko in Kitajska bo več vlagala v nas. Ta hip ima Kitajska ogromne zneske denarja, ki ga bo treba vlagati zunaj Kitajske. Evropska unija bi morala biti kraj, kamor bodo vlagali.

  Tunne Kelam (PPE-DE). – Gospod predsednik, podprl sem spremembo gospe Wortmann-Kool, da bi upoštevali Tajvan kot gospodarsko in trgovsko entiteto, ker ima Tajvan že dolgo demokracijo in učinkovito gospodarstvo prostega trga. Potruditi se moramo vsaj politično in moralno, da podpremo položaj Tajvana in tudi, da mu zagotovimo mednarodni dostop do organizacij, ki niso povezane s suverenostjo.

Pisne obrazložitve glasovanja

- Poročilo: Constantin Dumitriu (A6-0004/2009)

  Nicodim Bulzesc (PPE-DE), v pisni obliki. Glasoval sem za to poročilo, ker so ukrepi za informiranje, ki jih je sprejela Skupnost, odgovor na resnično potrebo držav članic po promociji podobe njihovih kmetijskih proizvodov med potrošniki v Skupnosti pa tudi med potrošniki v drugih državah, zlasti glede kakovosti in prehranske vrednosti ter varnosti hrane in varnih proizvodnih metod. Pomaga tudi odpirati nove prodajne možnosti in ima številne vplive na pobude nacionalnega in zasebnega sektorja.

Ta zakonodajna sprememba bo ponudila zainteresiranim državam možnost, da bodo predlagale programe informiranja tudi, kadar ne bo programov za tretje države. Posledica te spremembe bo, da bodo imele države članice možnost razširiti področje uporabe ukrepov, na katere so usmerjeni ti programi, in tudi zaprositi mednarodne organizacije za pomoč pri izvajanju teh ukrepov.

  Avril Doyle (PPE-DE), v pisni obliki. − Namen tega predloga je razširiti doseganje člena 9 Uredbe (ES) št. 3/2008, ki omogoča državam članicam, da v odsotnosti predlogov panoge predlagajo informacijske in promocijske kampanje na ozemlju tretjih držav brez zahteve po financiranju s strani panoge. Po sedanjih zahtevah mora panoga prispevati k financiranju 20 %, če EU zagotovi največ 50 % financiranja.

Ta zemljepisna širina bo dala državam članicam možnost za samostojni začetek promocijskih in informacijskih kampanj brez finančne udeležbe panoge. Potencial tega predloga za zagotovitev zagona v panogi sadja in zelenjave je precejšen in tudi zaželen glede na sedanje gospodarske razmere. Glede na to z veseljem podprem ta predlog.

  Duarte Freitas (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Države članice morajo promovirati podobo svojih kmetijskih proizvodov med potrošniki v Skupnosti pa tudi med potrošniki v tretjih državah, zlasti glede kakovosti in prehranske vrednosti, varnosti hrane in varnih proizvodnih metod.

Soglašam, da morajo imeti države članice v odsotnosti programov, ki bi jih predlagale organizacije v agroživilskem sektorju, možnost, da sestavijo programe in izberejo organizacijo ter ji naročijo izvajanje programa.

Predlog Komisije bo, glede na to, da omogoča državam članicam oblikovanje nacionalnih programov, izboljšal obstoječo zakonodajo.

Podpiram Dumitriujevo poročilo in pozdravljam vključitev vinskega sektorja v obseg tega predloga.

  Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Junijska lista meni, da bi bilo treba skupno kmetijsko politiko (SKP) odpraviti in kmetijske proizvode prodajati na prostem trgu brez vlaganja finančnih virov EU v informacijske kampanje in ukrepe za promocijo prodaje teh proizvodov. Še posebno resna zadeva je, da bi EU financirala ukrepe promocije prodaje v tretjih državah, ta politika pa bi imela posledice v nelojalni konkurenci za kmetijske proizvode iz držav zunaj EU.

Kaj počne EU? Ali je res smiselno, da uporabi denar evropskih davkoplačevalcev v reklamni kampanji za prepričevanje teh istih državljanov, da morajo kupovati blago, ki je bilo že subvencionirano? Seveda ne. Celoten predlog smrdi po prikritem protekcionizmu.

Januarja 2009 se je začela nova reklamna kampanja na Švedskem, Finskem in Danskem, v kateri pozivajo Švede, naj kupujejo več tulipanov. V skladu s časopisnim povzetkom vlaga EU skupno 14 milijonov SEK za triletno tulipansko kampanjo v treh navedenih državah. Takšno očitno zapravljanje denarja EU se mora nehati.

Odločno nasprotujem temu poročilu. Še enkrat bi pripomnil, da je sreča, da Evropski parlament nima pristojnosti soodločanja o kmetijski politiki EU. Sicer bi EU padla v zanko protekcionizma in velikih subvencij za vse skupine v okviru kmetijske dejavnosti.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Podpiram ta predlog, ki skuša poenostaviti in poudariti informacijske programe o kmetijskih proizvodih. Podpiram ta program, ker zagotavlja financiranje trgov tretjih držav, da bi zagotovili in izboljšali informacije o kakovosti, prehranski vrednosti in varnosti živil in proizvodnih metod.

  Luca Romagnoli (NI) , v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za poročilo gospoda Dumitriuja o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah. Soglašam z večkrat izraženim stališčem Komisije, da potrebujemo poenostavljene upravne postopke v okviru evropskega pravnega okvira.

Ta uredba dejansko omogoča Skupnosti, da zagotovi informacije o številu kmetijskih proizvodov na notranjem trgu in na trgih v tretjih državah, ob hkratni prilagoditvi teh dejavnosti vsaki lokaciji.

Soglašam z opravljenim političnim preobratom, ki spoštuje potrebe držav članic in upa, da bo spodbudil potrošnike znotraj in zunaj EU, da bodo gledali pri kmetijskih pridelkih predvsem na kakovost, prehranske značilnosti, varnost hrane in proizvodne metode.

  Flaviu Călin Rus (PPE-DE), v pisni obliki. − (RO) Glasoval sem za zakonodajno resolucijo Evropskega parlamenta o predlogu uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 3/2008 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah (COM(2008)0431 – C6-0313/2008 – 2008/0131(CNS)), ker menim, da morajo biti prebivalci ustrezno seznanjeni o kmetijskih proizvodih, ki jih uživajo. Prav tako menim, da lahko dobra promocija katerega koli produkta zagotavlja potrošnikom uporabne informacije.

- Poročilo: Martine Roure (A6-0024/2009)

  Avril Doyle (PPE-DE), v pisni obliki. − Status begunca je dodeljen osebi, ki je zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi rase, vere, narodnosti, pripadnosti neki družbeni skupini ali zaradi političnega prepričanja zunaj države, katere državljan je, in ne more ali zaradi tega strahu noče uživati varstva te države. To je opredelitev ZN iz leta 1951.

Cilj tega pregleda direktive o pogojih sprejema iz leta 2003, ki določa minimalne standarde za sprejem ljudi, ki iščejo azil v Evropi, je uveljavitev izvajanja teh pravil, kot so dostop do informacij, izobraževanja, zdravstvenega varstva in standardov v zvezi s sprejemnimi objekti. Direktiva omogoča državam članicam, da določijo čas trajanja, v katerem prosilci ne morejo imeti dostopa do trga dela.

Irska se na žalost ni odločila za Direktivo 2003 in deluje po sistemu „neposrednega zagotavljanja“ in daje nastanitev, hrano in 19,10 EUR na teden na odraslega, z namenom, da bi odvrnila prosilce za azil od izbire Irske in bi jih zadržala zunaj uradnega trga dela v celotnem času postopka obravnavanja vloge. Zakonodaja, ki jo trenutno obravnava irski parlament Oireachtas (Zakon o priseljevanju, bivanju in varstvu, 2008), skuša podaljšati to prepoved kljub veliki zaskrbljenosti glede vpliva takih odločitev. Drugi ukrepi v irski zakonodaji vključujejo kriminalizacijo „lažnih“ prošenj in možnost kazni za pravne zastopnike, ki sprejmejo take primere.

Ker Irska ni podpisnica Direktive iz leta 2003, čutim, da se moram vzdržati, vendar pozdravljam cilje poročila.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje,

gospa Roure poziva k nekaterim posebno privlačnim pogojem sprejema prosilcev za azil: družabni, odprti nastanitveni centri (na ta način se lažje porazgubijo) s širokim dostopom do zdravstvenega varstva, vključno s psihiatrično oskrbo, do pravnega svetovanja, prevajalcev in tolmačev, usposabljanja in celo delovnih mest!

Zdi se, da je pozabila, kako so priseljenci sami zlorabljali vloge za mednarodno zaščito, da bi obšli nacionalne zakone o tujcih, ki vstopajo v naše države in bivajo v njih, kadar so bili njihovi resnični motivi socialni in ekonomski. „Pozablja“ tudi, da lahko lažejo o svojem poreklu in jeziku, da lahko uničijo svoje dokumente in tako naprej, samo da jih ne bi izgnali.

Zdi se, da „pozablja“ tudi to, da tisto, kar zahteva za te tujce, pogosto ni dostopno niti našim lastnim državljanom, če začnemo z dostojno nastanitvijo, delovnimi mesti in dostopom do visokokakovostnih javnih storitev, zlasti na področjih, kot je Mayotte, kjer je val priseljevanja ustvaril velikanske gospodarske in socialne probleme za prebivalce.

Razumem stisko in sanje priseljencev, vendar nimamo obsega in še manj sredstev za nastanitev vseh revežev na svetu. To poročilo je škodljivo in njegovi učinki so sprevrženi.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Navajeni smo že, da večina v Parlamentu odobrava resolucije brez zakonodajnih posledic, z vsebino, ki je v nasprotju z zakonodajnimi resolucijami, ki jih sprejema. Ta nagnjenost narašča s približevanjem volitev v Parlament.

Soočamo se s primerom „dveh obrazov“, pravega obraza in maske, v tem primeru maske.

Nobenega dvoma ni, in to smo dolgo vztrajno zatrjevali, da je treba zajamčiti pravice prosilcev za azil glede njihovega sprejema, dostopa do informacij in pravice do tolmačenja, brezplačne pravne pomoči, zdravstvenega varstva in zaposlitve.

Gotovo je pomembno, da se obsodi povečanje števila ljudi, pridržanih v dublinskem sistemu z uporabo skoraj rutinskih ukrepov pridržanja in omejitvami dostopa do standardov sprejema.

Vendar je treba zahtevati tudi konec centrov za pridržanje in zavrnitev politike Skupnosti, ki po sistemu najmanjšega skupnega imenovalca uvaja standarde sprejema in postopek za odobritev azila.

Če je Parlament resnično zaskrbljen glede spoštovanja pravic priseljencev in prosilcev za azil, potem ne bi smel odobriti „Direktive o vračanju“ (ki inkriminira priseljence in jih izganja), „Direktive o modri karti“ (ki jih izbira) in „Direktive o sankcijah zoper delodajalce“ (ki kaznuje tudi delavce), ki jih je zavrnila portugalska komunistična stranka.

  Carl Lang (NI), v pisni obliki. – (FR) Ko gre za pravice, ki se dodeljujejo priseljencem na ozemlju Evropske unije, je vsekakor pravilo, da se daje vedno več. Vprašati se je treba, ali ni dodeljevanje privilegiranega položaja znotraj evropskih institucij zgrešeno.

To poročilo je zgolj dolg seznam predlogov in priporočil, namenjenih državam članicam, da bi dodelile sto tisočem ljudem, ki legalno ali nelegalno vstopajo na njihovo ozemlje, pravice, ki niso le enake pravicam njihovih državljanov, temveč so tudi številnejše in učinkovitejše.

Države članice Unije se, na primer, poziva, naj odpravijo ovire za te priseljence za dostop do trga dela in sprejmejo nacionalne zakone, ki bodo ta dostop celo spodbujali.

Je iz tega treba sklepati, da bodo morali od zdaj naprej državljani stopiti stran v korist legitimnega trpljenja ljudi, ki so zbežali iz svojih izvornih držav, najsi bo zaradi ekonomskih, političnih, podnebnih ali družinskih razlogov? Da, to je pomen selektivnega priseljevanja, ki ga predsednik Sarkozy z vsem srcem priporoča.

V nasprotju s tem smo prepričani, zlasti v času krize, da bi morala biti delovna mesta v Evropi prihranjena za Evropejce in v Franciji za francoske državljane. Od tega je odvisna nacionalna obnova evropskih narodov.

  Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) To poročilo vsebuje več točk, ki jih v celoti podpiram, na primer dejstvo, da je treba prosilce za azil obravnavati spoštljivo in jim vedno zagotoviti človekove pravice. Kritika, usmerjena v številne tako imenovane sprejemne centre, je upravičena. Številne evropske države niso sposobne na spoštljiv način sprejeti prosilcev za azil in beguncev.

Vendar vsebuje poročilo nekaj točk, ki jih ne morem podpreti. Bistveni cilj poročila je, da bi morala imeti EU skupno politiko priseljevanja in azila. Med drugim poziva države članice, naj podprejo tiste države EU, ki se „soočajo z največjimi izzivi priseljevanja“. Junijska lista meni, da je politika azila in priseljevanja stvar držav članic, pod pogojem, da se spoštujejo mednarodne konvencije in sporazumi. Skupna politika priseljevanja in azila bi povzročila tveganje nastanka „trdnjave Evrope“, o čemer se danes že kažejo jasni znaki.

  Mairead McGuinness (PPE-DE), v pisni obliki. − Vzdržala sem se glasovanja o tem poročilu, ker Irska ni sodelovala pri sprejetju Direktive iz leta 2003.

Glavni razlog za to stališče se nanaša na dostop prosilcev za azil do trga dela.

Prepoved prosilcem za azil, da bi vstopili na trg dela, naj bi bila ponovno sprejeta v zakonu, ki ga trenutno obravnava predstavniški dom Dáil.

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Poročilo ne odraža resničnega obsega obupnih razmer, ki jih doživljajo begunci in priseljenci v sprejemnih centrih in centrih za pridržanje v državah članicah EU. Omejuje se na omembo tragičnih razmer, v katerih preživijo, vendar jih pripisuje slabemu izvajanju direktiv EU.

Tako po eni strani podpira celotno zakonodajo in politiko EU in vlad proti priseljevanju, kot je določena v paktu o priseljevanju in dublinskem sistemu za azil, po drugi strani pa nasprotuje njenim nehumanim rezultatom. To je najmanj žaljivo za politične sile „enosmerne ceste“ v Evropo, ki so v Evropskem parlamentu glasovale za direktivo, ki je ne glede na vse drugo poskrbela za pridržanje „nezakonitih“ priseljencev za celih 18 mesecev, da bi v tem poročilu izrazile svoje domnevno obžalovanje zaradi nehumanih razmer pridržanja in pozvale, naj se jih ne pridržuje.

„Krokodilje solze“ Evropskega parlamenta ne morejo odvezati krivde EU za nehumano, izkoriščevalsko politiko. Celo najbolj temeljni ukrepi, da ne govorimo o ukrepih prave podpore za priseljence in begunce ter ukrepih za varovanje njihovih pravic, se lahko izvedejo samo s soočenjem in spremembo politike EU in strukture EU same.

  Dimitrios Papadimoulis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Države članice, tudi Grčija, morajo storiti več z uporabo zahtev in predlogov Evropskega parlamenta. Evropski parlament obsoja stališče vlad do ubogih priseljencev, ki dnevno prihajajo skozi vrata EU in tvegajo svoje življenje.

Države, kot je Grčija, ki ležijo na zunanjih mejah EU, bi morale izkoristiti možno pomoč, ki jo ponuja EU, in se potruditi, da bi zagotovile humane razmere za sprejem beguncev in prosilcev za azil na podlagi spoštovanja njihovih pravic.

Tudi ob nesprejemljivih „zmanjšanjih“, ki sta jih Komisija in Svet v zadnjem času odobrila v zvezi s pravicami priseljencev, ki nadaljujejo svojo pot proti „trdnjavi Evropi“, je Grčija precej pod standardi Skupnosti glede varstva temeljnih pravic.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Odobritev azila je skrajna gesta države in celotne skupnosti, sprejem nezmožnosti, da bi branili človekove pravice globalno, in volja, da kljub temu delujejo v skladu s to lestvico vrednot.

Sistem, ki ureja azil, mora biti zato jasno ločen od priseljevanja. Bolj ko se trudimo razširiti koncept, vključno s tem, kar se ne nanaša nanj, manj vrednosti bo imel in zmeda lahko samo škodi legitimnim prosilcem za azil. Zato je pomembno, da so pravila jasna, postopki hitri in obravnava spoštljiva v vseh okoliščinah. Čeprav obstaja potreba po koordinaciji ukrepov in možnosti, azil v smislu števila, velikosti in vsebinskih pogojev ne odpira enakih vprašanj kot priseljevanje, niti na območju brez meja. Države članice imajo lastno tradicijo v zvezi z azilom in te razlike ne bi smeli spregledati v okviru prej omenjene koordinacije.

Prosilcem za azil, ki jim je prošnja bila ali še bo zavrnjena, ta koncept, kot rezultat splošnega, a ozkega pojma azila ne more povzročiti nič manjše humanosti pri sprejemu in obravnavi, gre pa za ljudi, ki so bili vedno ranljivi zaradi svojega stanja.

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem proti poročilu gospe Roure o izvajanju Direktive 2003/9/ES, ki določa minimalne standarde za sprejem prosilcev za azil in beguncev v Evropski uniji. Čeprav res obžalujem dejstvo, da so nekateri obiski pokazali, da se sedanje direktive slabo izvajajo ali da jih nekatere države članice ne uporabljajo, se ne strinjam s trditvijo poročevalke, da obstajajo številne pomanjkljivosti v zvezi z ravnijo pogojev sprejema.

Poleg tega se ne strinjam, da imajo odprti namestitveni centri, ki so jih uvedle nekatere države članice, majhno zmogljivost in da ne izpolnjujejo potreb priseljencev. Nazadnje, ne strinjam se s pozivom, da je treba dati prednost sprejemanju prosilcev za azil v odprtih sprejemnih centrih namesto v zaprtih enotah.

  Michel Teychenné (PSE), v pisni obliki. – (FR) Zaradi tega poročila je Evropski parlament ponovno potrdil svojo zavezanost temeljnim pravicam, kakršna je pravica do dostojanstva. Ni sprejemljivo, da znotraj same Evropske unije pogoji sprejema priseljencev in prosilcev za azil niso zgledni.

Obiski poslancev Evropskega parlamenta v centrih za pridržanje med letoma 2005 in 2008 so omogočili sestavo tega poročila pod vodstvom gospe Roure. Poročilo razkriva obseg nepravilnosti v sistemu pridržanja priseljencev v Evropo in s prstom kaže na probleme v zvezi s pravnim svetovanjem, medicinsko oskrbo, higieno, promiskuiteto in informacijami.

Zato je alarmantno, da danes Evropski parlament to preverja. Države članice morajo to upoštevati in, kadar je potrebno, čimprej uporabiti obstoječe direktive o sprejemu in postopkih ali pa izboljšati njihovo izvajanje.

- Poročilo: Cristiana Muscardini (A6-0001/2009)

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − Laburistična stranka Evropskega parlamenta se je vzdržala ob tem poročilu, ne zato, ker bi nasprotovali krepitvi vloge evropskih MSP v mednarodni trgovini, temveč zato, ker je gospa Muscardini ustvarila trojanskega konja, ki vsebuje nesprejemljiva stališča o instrumentih trgovinske zaščite.

Razočarani smo, da je Komisija odložila pregled zaradi težav pri zagotovitvi soglasja za nadaljnjo pot. Naše stališče ostaja, da je nujno treba spremeniti režim trgovinske zaščite v Skupnosti, tako da bo bolj upoštevan razvoj svetovnega gospodarstva. To, da ni reforme, pomeni, da je naša industrija slabo pripravljena na izkoriščanje prednosti globalizacije. Čeprav pozdravljamo, da je češko predsedstvo vključilo v delovni program izboljšanje preglednosti instrumentov trgovinske zaščite, to ni dovolj.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Glasovali smo za poročilo gospe Muscardini o MSP. To poročilo je ostra kritika trgovinske politike Evropske unije, čeprav je podano v umirjenem in tehnokratskem jeziku, ki je všeč temu parlamentu.

Zajema vse: politike, osredotočene na potrebe velikih podjetij; šibkost ukrepov, ki spodbujajo dostop do zunanjih trgov in zagotavljajo uporabo vzajemnosti v tretjih državah; težave pri dostopu malih podjetij do instrumentov trgovinske zaščite; zmotljivost ukrepov za zaščito pred ponarejanjem in nezakonito ali goljufivo uporabo geografskih oznak porekla in tako dalje.

Res je čas, da Evropska unija neha žrtvovati svoja podjetja in delavce na oltarju oblike konkurenčnosti in proste trgovine, ki jo prakticira edina na svetu. Čas je, da podpre MSP v izvoznem poslovanju, da jih zares zaščiti pred nelojalno konkurenco in stori, kar je razumno za zaščito naših trgov.

Dejstvo je, da z ohranjanjem zavezanosti globalizaciji podjetij, ki je namen sama sebi, poročevalka nadaljuje s promocijo sistema, ki temelji na absolutno prostem pretoku blaga, storitev, kapitala in delovne sile, sistemu, ki nas je pripeljal v globoko gospodarsko, finančno in socialno krizo, sistemu, s katerim mora Evropska unija dokončno prenehati.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Ni naključje, da se s približevanjem volitev v Parlament zdi, da skušajo resolucije preklicati odgovornost politik, ki jih je sprejela EU (zlasti v zadnjih 5 letih), glede zelo resnega stanja, v katerem so se na splošno znašla mikro, mala in srednje velika podjetja, predvsem na Portugalskem.

Mala in srednje velika podjetja, ne pa velike nadnacionalne družbe, so žrtve liberalizacije trga, ki jo je pospeševala EU (kot da bi okvir pravila „preživetja najbolj prilagojenega“ lahko deloval v njihovo korist). Obstaja veliko malih in srednje velikih podjetij, ki „sodelujejo“ v „mednarodni trgovini“ zaradi svoje odvisnosti od glavnih nadnacionalnih družb, za katere proizvajajo po cenah, ki pogosto ne ustrezajo proizvodnim stroškom.

Nedvomno je treba zagotoviti (in izvajati) instrumente trgovinske zaščite, pravice intelektualne lastnine, označbe porekla in geografske označbe kmetijskih proizvodov in podpirati internacionalizacijo malih in srednje velikih podjetij.

Zakaj torej večina političnih sil, zastopanih v Parlamentu, ki ustreza večini zastopanih v Komisiji in Svetu EU, ne sprejme uredbe o označevanju porekla, ne uporablja za uvožene proizvode enakih standardov varnosti in varstva, kot se zahtevajo za proizvode, proizvedene v EU, ne uporablja finančnega okvira 2007–2013 za varovanje proizvodnje in zaposlovanja, ki podpira mala in srednje velika podjetja?

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE), v pisni obliki. – (PL) Zelo sem vesela, da je Evropski parlament sprejel poročilo gospe Muscardini, pri katerem sem imela možnost delati kot svetovalka Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov. Zdaj se veliko govori o izboljšanju razmer za mala in srednje velika podjetja na notranjem trgu Evropske unije, zlasti v okviru predlaganega Zakona o malem gospodarstvu.

Mala in srednje velika podjetja predstavljajo več kot 99 % vseh podjetij v Evropi. Vendar je opravljanje dejavnosti, ki prečka nacionalne meje, bolj domena velikih podjetij. Samo 8 % malih in srednje velikih podjetij izvaža v namembne kraje prek nacionalnih meja. Če pa govorimo o opravljanju dejavnosti prek meja Evropske unije, je ta korak naredilo zgolj 3 % podjetij.

Ne smemo pozabiti, da kažejo mednarodna podjetja veliko inovativno zmogljivost. In inovativnost je ključ do konkurenčnosti in rasti evropskega gospodarstva. Zato upam, da bodo politike notranjega trga ponudile MSP celoten niz koristi, ki jih prinaša skupni trg, in, če bo mogoče, postavile temelje za internacionalizacijo dejavnosti MSP. Mala in srednje velika podjetja bi morala dobiti tudi večjo podporo držav članic in Evropske komisije na področjih, ki vključujejo pospeševanje izvoza ali iskanje potencialnih trgovinskih partnerjev, zlasti v zvezi z vodilnimi proizvodi in storitvami ter novimi tehnologijami.

  Mieczysław Edmund Janowski (UEN) , v pisni obliki. – (PL) Poročilo, ki ga je predstavila gospa Muscardini, se nanaša na pomembno gospodarsko in socialno vprašanje. Pomembno je zlasti zdaj, ob soočenju z gospodarskim zlomom. Število MSP (do 250 zaposlenih; promet ≤ 50 milijonov EUR) v EU dosega 23 milijonov in zajema okrog 99 % vseh podjetij, ki so dejavna na našem trgu. V teh MSP dela več kot 75 milijonov ljudi.

Pozivi, usmerjeni na Komisijo, države članice in regionalne ter lokalne organe, za učinkovito podporo tem podjetjem, vključno z neoviranim dostopom do posojil, so torej upravičeni. Poleg tega je treba poenostaviti trgovino in odpraviti birokratske ovire za izvoz in uvoz.

Pri javnih naročilih, kjer zapleteni in ne vedno nedvoumni postopki ovirajo dostop MSP, je treba trg bolj odpreti, znotraj EU in v tretjih državah. Kot sem prikazal v svojem poročilu o inovacijski politiki, je vlogo MSP v tem sektorju težko preceniti. To je zato, ker so prožnejša in bolj odprta za sodobne tehnologije in organizacijske metode.

Posebna obravnava je potrebna za MSP v kmetijskem in živilskem sektorju, kjer je treba paziti na varstvo označbe porekla proizvodov in na ponaredke, ki so škodljivi za zdravje potrošnikov. Podpiram tudi zamisel, da bi maja 2009 organizirali teden evropskih MSP. To bi bila dobra priložnost, da bi dali po vsej EU na voljo niz informacij o tej temi.

  Syed Kamall (PPE-DE), v pisni obliki. − Medtem ko vsi priznavamo in podpiramo vlogo MSP, ki jo imajo v mednarodni trgovini, je resnična sramota, da je velik del tega poročila posvečen obrambi tako imenovanih instrumentov trgovinske zaščite. V resničnosti le-te uporabljajo neučinkoviti proizvajalci kot obliko golega protekcionizma, kot zatočišče pred konkurenco, ne le s strani konkurentov zunaj EU, temveč tudi pred učinkovitejšimi konkurenti po EU, ki so izkoristili globalizacijo in vzpostavili svetovne dobavne verige.

Instrumenti trgovinske zaščite kaznujejo trgovce na drobno in potrošnike, ki so prisiljeni plačevati višje cene za blago, ki bi ga lahko ugodneje dobili drugje. Kaznujejo tudi najučinkovitejša in najbolj inovativna MSP. Vsi vemo za številna MSP v svojih volilnih enotah, ki so kaznovana prav s temi instumenti trgovinske zaščite, ki jih hoče to poročilo pohvaliti. Zato smo konzervativci stežka glasovali proti temu poročilu.

  Rovana Plumb (PSE), v pisni obliki. – (RO) MSP pomenijo 23 milijonov podjetij (99 % vseh) in 75 milijonov delovnih mest (70 %) v Evropski uniji.

Glasovala sem za poročilo gospe Muscardini, ker razkriva ključno strategijo za preživetje MSP v težkem gospodarskem obdobju. To se nanaša na politično in finančno podporo, namenjeno pospeševanju inovacij proizvodov in postopkov ter izboljšanju dostopa do finančnih in davčnih informacij, vključno z internacionalizacijo. Pomeni tudi sprejetje čvrstega stališča pri pogajanjih o postopkih olajšanja trgovine z namenom zmanjšanja stroškov carinskih formalnosti, ki lahko znašajo do 15 % vrednosti blaga, s katerim se trguje, pa tudi učinkovito vodenje evidenc o poreklu blaga in posodobitev carinskega nadzora.

Kar zadeva Romunijo, je internacionalizacija MSP rešitev, ki bi jim v sedanji gospodarski krizi odločilno pomagala preživeti in razviti poslovanje in bi s tem imela bistveno vlogo pri ustvarjanju novih delovnih mest.

Pozdravljam organizacijo „tedna evropskih MSP“ v maju 2009, katerega glavni namen je zagotoviti informacije za MSP o tem, kako internacionalizirati njihovo poslovanje.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) V času, ko svet išče odgovor na svetovno gospodarsko krizo in se širijo protekcionistične težnje, kot je bil nedavni primer razprave o določbi „kupuj ameriško“ v Kongresu Združenih držav, je dolžnost vlad in institucij Skupnosti, da poskrbijo za interese in zajamčijo spoštovanje pravil, ki se nanašajo na mala in srednje velika podjetja in mednarodno trgovino.

Vrednost dostopnosti mednarodnih trgov za mala in srednje velika podjetja je očitna. Kot kažejo študije, te družbe, kadar poslujejo na trgu zunaj Skupnosti, navadno pridobijo dobro prakso, inovativnost in večjo konkurenčnost. Kljub temu pa vemo, da se nekatera od njih ne morejo in se ne bodo sposobna upreti konkurenci.

Ob upoštevanju te vrednosti in z vednostjo, da imajo v teh časih protekcionizma večje družbe boljšo podporo, je nujno, da oblasti ukrepajo z obrambo teh družb, s spremljanjem in uveljavljanjem skladnosti z mednarodnimi sporazumi.

Hkrati se mora ta zahteva uporabljati za tretje države. Mednarodna trgovina bo poštena le, če to velja za obe strani.

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za poročilo gospe Muscardini o okrepitvi vloge evropskih MSP v mednarodni trgovini. Za Evropsko unijo, ki je prizorišče, za katero so značilna v glavnem mala in srednje velika podjetja, je mednarodna navzočnost MSP znatnega pomena. Trenutno ima le 8 % MSP mednarodno razsežnost in večina izvoza ostaja znotraj Evropske unije.

Nekaj MSP, ki res izvažajo iz EU, se osredotoča na razvite in v osnovi zasičene trge, kot so Združene države, Kanada in Švica; pri njih je redko, da bi izvažala svoje proizvode v nove države. Tako imamo kljub dobrim namenom Evropske skupnosti, kot je projekt SBA, pred sabo še dolgo pot, preden bodo vse evropske družbe v stanju, da bi pridobile resnično mednarodno razsežnost.

- Poročilo: Georgios Papastamkos (A6-0020/2009)

  Vasco Graça Moura (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) E-trgovina je odlična trgovinska priložnost za mala in srednje velika podjetja in mlade podjetnike. Pomaga pri premagovanju tradicionalnih netehničnih ovir z zagotavljanjem dostopa do sicer nedostopnih trgov.

Iz enakega razloga ta vrsta trgovine jamči tudi večjo udeležbo najmanj razvitih držav v mednarodni trgovini. Vključitev teh partnerjev pa je odvisna od oblikovanja osnovne infrastrukture, v katero moramo brezpogojno prispevati.

Upoštevati moramo tudi, da piratstvo, ponarejanje ali kršitve podatkov niso značilnost te vrste trgovine, ampak so bolj prilagoditev starih praks. S pravimi prilagoditvami moramo zagotoviti vsa jamstva tradicionalne trgovine.

Zakonito spletno okolje e-trgovine je vpeto v različne vidike, kar nam preprečuje, da bi ga opazovali s kritičnim očesom. Na primer, upravljanje interneta še ni podrejeno ustrezni mednarodno spoštovani strukturi in odprta so še vprašanja mednarodnega zasebnega prava ali inšpekcij.

Ko gre za STO, obstaja zmeda glede e-trgovine in kljub številnim vztrajnim prošnjam se pogajanja o tej vrsti trgovine še vedno uvrščajo med nevarne dvostranske primere.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Internet prevzema vedno pomembnejšo vlogo v trgovinskih odnosih in tudi v mednarodni trgovini. Vendar ima še vedno resne pomanjkljivosti v zvezi z varstvom uporabnikov in potrošnikov, v zvezi z varstvom osebnih podatkov in jamstvom kakovosti zagotovljenih storitev ali kupljenih proizvodov.

To poročilo, čeprav omenja ta dejstva, ne daje predlogov, ki bi omogočali povečanje varstva uporabnikov in kakovosti zagotovljenih storitev na podlagi uporabe storitve, ki je skoraj tako javna kot komunikacije.

Čeprav vključuje nekatere vidike, ki se nam zdijo pozitivni, je njegov osrednji cilj pospeševanje razvoja in uporabe e-trgovine kot orodja za spodbujanje mednarodne trgovine in kot instrumenta, ki bi pomagal premagati sedanje težave pri odpiranju več trgov. To pomeni, da je njegova glavna skrb olajšanje in spodbujanje e-trgovine, se pravi proizvodnje, promocije, prodaje in distribucije proizvodov prek omrežja telekomunikacij v korist liberalizacije svetovne trgovine.

Zato se vzdržimo.

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE), v pisni obliki. – (PL) Internet je povzročil nove možnosti v trgovini blaga in storitev. To se nanaša tudi na čezmejne transakcije. Rast transakcij, ki se v zadnjih letih opravijo prek interneta, vliva optimizem, ki se nanaša na raven zaupanja potrošnikov v internet.

Vendar še obstajajo ovire, na primer jezik, ki jih bo težko odpraviti. Druga resna grožnja za mednarodno trgovino prek interneta je pomanjkanje pravne gotovosti in varstva potrošnikov. Upam, da bo predlagana direktiva o pravicah potrošnikov odpravila nekatere od teh in da bo dodatna spodbuda za razvoj internetne trgovine.

Treba je omeniti, da internet omogoča malim in srednje velikih podjetjem, da sodelujejo na mednarodnih trgih z zelo nizkimi stroški v primerjavi s tradicionalnimi metodami in ponuja možnosti za razvoj poslovanja, ki jim prej niso bile na voljo.

Vendar sproža internetna trgovina tudi vprašanja, zlasti o prodaji ponarejenih izdelkov, ki so zavarovani s pravicami intelektualne lastnine. Ponarejeni izdelki so resen problem internetne trgovine, zlasti zato, ker se ljudi, ki prodajajo ponarejene izdelke mednarodno, ne da zlahka spraviti pred sodišče. Potrošniki, ki uporabljajo internet, so pogosto tudi žrtve goljufije, kot je kraja denarja z elektronskimi sredstvi. Vsi ti pojavi spodkopavajo zaupanje potrošnikov v internetno trgovino in upočasnjujejo razvoj mednarodne internetne trgovine.

  Syed Kamall (PPE-DE), v pisni obliki. − Pozdravljam to poročilo kot obširno in dobro uravnoteženo, kot poročilo, ki učinkovito obravnava vpliv interneta na čezmejno trgovino. Internet je omogočil tudi najmanjšim družbam dostop do globalnih trgov, česar si še pred nekaj leti ni bilo mogoče niti zamisliti, spodbudil je trgovino in omogočil osvetlitev pozitivnih vidikov globalizacije. Odprl je nove trge in porušil ovire za trgovino.

Poročilo pravilno poudarja, da kljub temu, da sta se povečala goljufija in ponarejanje, tega ne bi smeli pripisati internetu samemu, ampak je treba v tem videti vprašanje, ki je obstajalo že prej in se ga je treba lotiti na nove in inovativne načine, če to ne krši naših civilnih svoboščin. Poudarja tudi, da je v tem bolje videti priložnost za kulturno raznolikost kakor grožnjo. Nazadnje, poročilo ugotavlja, da je liberalizacija storitev, povezanih z internetom, kot so telekomunikacije, vodila v razcvet vlaganja v infrastrukturo, zato sem prepričan, da moramo biti previdni pri uvajanju nove uredbe za te panoge, kar se zdi, da trenutno namerava Komisija.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Pozdravljam to poročilo, ki osvetljuje nove priložnosti in nove trge, ki sta jih ustvarila narava in tehnološki razvoj interneta. Priznava vlogo, ki bi jo lahko imel internet pri premoščanju trgovinskega prepada med severom in jugom pri odpiranju novih poti za povezovanje držav v razvoju z naprednimi trgovinskimi sistemi in za povečanje trgovinskih tokov. Poročilo navaja, da bi to lahko olajšalo usklajeno vključevanje držav v razvoju v svetovni trgovinski sistem, kar podpiram.

  Alexandru Nazare (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Pozdravljam poročilo mojega kolega o vlogi, ki jo ima internet pri spodbujanju trgovine. Glede na naraščajoče število uporabnikov interneta je treba na tem rastočem področju uvesti boljšo uredbo. Evropske politike morajo spodbujati e-trgovino kot učinkovito drugo možnost poleg konvencionalne metode poslovanja in kot način spodbujanja čezmejne trgovine znotraj EU.

Za odpravo potencialnih ovir, ki zadržujejo večjo uporabo interneta v trgovinske namene, je potrebna vrsta ukrepov Skupnosti. To vključuje ukrepe, namenjene odvračanju in preprečevanju goljufije in kraje osebnih podatkov. Tudi ti ukrepi Skupnosti morajo spodbujati uporabnike k večjemu zaupanju v spletno okolje.

Hkrati morajo biti opredeljeni standardi Skupnosti za transakcije e-trgovine. EU mora olajšati izvajanje teh standardov in s tem ponuditi izvajalcem e-trgovine možnost, da se priznajo kot zanesljivi dobavitelji.

Zaradi svetovne narave interneta in možnosti za izvajanje ugodnih trgovinskih transakcij s tretjimi državami upam, da bo napredek glede pospeševanja e-trgovine po svetu viden tudi znotraj STO.

  Rovana Plumb (PSE), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za to poročilo, ker je njegov cilj, da poudari področja mednarodne trgovine, kjer je internet deloval kot pobudnik in ustvaril nove pogoje za razvoj svetovne trgovine.

Priznava tudi potrebo po odprtih standardih in njihovem pomembnem prispevku k inovacijam in konkurenci, pa tudi k resnični možnosti izbire za potrošnika. Poročevalec predlaga, da bi morali trgovinski sporazumi, ki jih podpiše EU, spodbujati odprto, obsežno uporabo interneta za e-trgovino, ob pogoju, da dostop potrošnikov do storitev, spletnih proizvodov in njihove uporabe ni omejen, razen kadar jih prepoveduje nacionalna zakonodaja.

Podpiram poročevalčevo zahtevo, da Komisija pripravi celovito strategijo, ki bo pomagala odpraviti ovire za MSP, ki še vedno obstajajo v zvezi z uporabo e-trgovine in oblikovanjem podatkovne zbirke, pripravljene za ponudbo informacijske podpore in nasvetov o upravljanju za nove udeležence brez kakršnih koli izkušenj v e-trgovini.

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za poročilo gospoda Papastamkosa o mednarodni trgovini in internetu. Vsekakor podpiram namen poročevalca, da se poudarijo področja mednarodne trgovine, kjer internet deluje kot pobudnik in ustvarja nove pogoje za mednarodno trgovino, da bi se razvila na svetovni ravni.

Ni težko opaziti, da sta mednarodna trgovina in internet vzajemno koristna. Če več, trdno sem prepričan, da ima razvoj spletne trgovine znatne prednosti za potrošnike. Glavne koristi, na nacionalni, evropski ali svetovni ravni, so veliko širša izbira blaga in storitev, konkurenčne cene, nižji življenjski stroški in boljša kakovost življenja.

Zaradi večje razpoložljivosti informacij imajo potrošniki zdaj možnost, da poiščejo boljše blago in storitve, ki so dostopni 24 ur na dan, od doma ali z delovnega mesta.

- Poročilo: Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf (A6-0407/2008)

  Duarte Freitas (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Glasoval sem za doseženi kompromis in menim, da je nova uredba zelo pozitivna, ker bo omogočila uskladitev pogojev za dajanje krme v promet in njeno uporabo in bo zagotovila, da bodo zagotovljene ustrezne informacije za živinorejce in potrošnike mesa in bo s tem zajamčila pravilno delovanje notranjega trga.

Rad bi poudaril pomen „odprte deklaracije“, seznama snovi, uporabljenih v krmni mešanici, v padajočem vrstnem redu glede na težo, ki bo pomagala ohraniti visoko raven zaupanja kmetov in potrošnikov.

Poleg tega bodo imeli proizvajalci zdaj jasnejša pravila za dajanje živalske krme na trg, kar bo omogočilo, da se bo lažje izogniti morebitnim kaznivim praksam.

  Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Poročilo Evropskega parlamenta vsebuje nekaj konstruktivnih sprememb, na primer na oznaki vključitev dejstva, da nekatere krmne mešanice za neprežvekovalce vsebujejo meso in moko.

Vendar spremembe poročila vsebujejo tudi podrobnosti, ki bi jih morali obravnavati uradniki na ravni oblasti in ne politiki. Na primer, navedba besedila: „oralno krmljenje živali: uvedba krmila v prebavni trakt živali skozi usta z namenom izpolnjevanja prehranskih potreb živali in/ali ohranjanje produktivnosti normalno zdravih živali“, „vedra s solnico za divjad, ki vsebuje minerale“ ali „iztrebki, seč, pa tudi ločena vsebina prebavnega trakta, ki je posledica izpraznitve ali odstranitve iz prebavnega trakta, ne glede na obliko obdelave ali primesi“.

To so gotovo pomembne zadeve, ki se nanašajo na varnost hrane, vendar je skrb zanje treba prepustiti strokovnjakom nacionalnih oblasti.

Glasoval sem za poročilo, ker vsebuje nekatere predloge, ki so načeloma pomembni, vendar to ne pomeni, da podpiram njegov pristop glede vključitve posebnih podrobnosti.

  Adrian Manole (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Poročilo gospoda Baringdorfa o dajanju krme v promet in njeni uporabi je zelo pomembno za kmetijstvo in trg hrane glede na nedavne škandale, ki so vključevali prehrano živali, bolezni, ki so jih pri živalih sprožili razlogi, vključno s pomanjkljivim poznavanjem sestavin, ki jo je vsebovala krma, dana živalim, škandal z dioksinom, bolezen norih krav itd.

Nosilci dejavnosti iz sektorja krme bodo dobili večjo svobodo in odgovornost. Vendar to pomeni, da bo, če se bo pojavil resen problem, ki bo vključeval kontaminacijo s strupenimi snovmi ali škodljivo krmo, to zelo prizadelo razvoj živali ali okolje. Če proizvajalec nima zadostnih finančnih virov za rešitev problema, se lahko pojavijo še hujši problemi.

Mislim, da je treba (kar je razlog, da sem glasoval za to poročilo) dati kmetom in kmetijskim delavcem na splošno točne informacije o sestavi krme za živali, vendar jih tudi zavarovati pred finančno, socialno in ekonomsko izgubo v primeru katastrofe.

  Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN), v pisni obliki. – (PL) Iskrena hvala poročevalcu, da je posvetil pozornost tako težavni in sporni temi. Označevanje krme in njena koordinacija na ravni Skupnosti zahteva uskladitev interesov potrošnikov, ki imajo pravico vedeti, kakšen proizvod kupujejo, ali je varen in iz česa je narejen, in pravic proizvajalcev, ki hočejo braniti svojo pravico do varstva intelektualne lastnine.

Pritožba podjetij in držav članic proti zahtevi, da se na zahtevo na oznaki krme navedejo „posebne informacije“, kaže na temeljno navzkrižje interesov med tema interesnima skupinama.

Kompromisni postopek, pripravljen s pomočjo Sodišča Evropskih skupnosti, se zdi na prvi pogled razumen, vendar je nekako odmaknjen od resničnosti, ker si je težko predstavljati kmeta, ki načeloma že tako dela noč in dan, da bi bil dovolj zainteresiran za stvar, da bi zapravljal čas in denar za zapletene pritožbene postopke.

Posebne informacije o sestavi krme bi morale biti na voljo na oznaki, ne le zaradi neodtujljive pravice potrošnikov, temveč predvsem zaradi osnovnega cilja direktive, to je varstva zdravja. Kdo, če ne proizvajalec, bo na primer jamčil, da krma ni bila gensko spremenjena? Varstvo intelektualne lastnine ne more podpirati zlorab.

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za poročilo gospoda Graefeja zu Baringdorfa o dajanju krme v promet in njeni uporabi. Podpiram predlog, ki poziva k celovitemu pregledu evropske zakonodaje o krmi za živali, ki naj ne bi vključevala samo poenostavitve obstoječih standardov, temveč bi to zakonodajo tudi uskladila z živilsko zakonodajo.

Med glavnimi točkami sem nedvomno za to, da se naštejejo posamična krmila, iz katerih je sestavljena krmna mešanica, in njihove natančne količine („odprta deklaracija“), kar je bila ena ključnih zahtev Evropskega parlamenta po krizi goveje spongiformne encefalopatije (BSE). Na koncu soglašam s poročevalcem o varovanju pravic potrošnikov do informacij in o označevanju krme.

- Poročilo: Jürgen Schröder (A6-0513/2008)

  Marie-Arlette Carlotti (PSE), v pisni obliki. – (FR) Komisija dela iz predpristopne pomoči alfa in omego svoje razvojne strategije. Schröderjevo poročilo in evropska pravica delata enako.

Čeprav evropski socialisti podpiramo zadevne države, pa ne podpiramo tega pristopa. Po našem mnenju je ta predpristopna pomoč minus. Še vedno je čas, da se spodbudi drugačen način razmišljanja, da postane predpristopna pomoč resnični razvojni instrument, s podporo ponovnega odprtja pogajanj na točkah, kjer je največ nasprotovanja, kot sta obljubila gospod Barroso in gospa Ashton; z odločitvijo za selektivno regionalizacijo, kot jo izvajajo države AKP same; s spoštovanjem svojih zavez v zvezi s trgovinsko pomočjo, ki smo jih dali leta 2005, namesto „ropanja“ EDF; z zagotavljanjem pravega parlamentarnega nadzora procesa, s parlamenti AKP v vodilni vlogi, in vključitvijo civilnih družb na jugu; ter z zavrnitvijo „strategije buldožerja“, namenjene razširitvi pogajanj o storitvah in „singapurskih“ zadevah, ko države AKP niso pripravljene tega storiti.

To ni načrt, opisan v Schröderjevem poročilu. Zato sem glasovala proti.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Še enkrat, predvsem zaradi odpora različnih afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP), kljub temu, da smo dolžni uporabljati „politično korekten“ jezik, večina v Parlamentu ni zmožna prikriti pravega izvora in resničnih namenov sporazumov o gospodarskem partnerstvu med EU in državami AKP.

Medtem ko člen 36(1) Sporazuma iz Cotonouja opredeljuje sklepno ugotovitev „trgovinskih sporazumov, združljivih s Svetovno trgovinsko organizacijo (STO), ki postopoma odpravljajo ovire za trgovino in krepijo sodelovanje na vseh področjih“, bo to, kar namerava storiti EU, preseglo do zdaj vzpostavljeno in doseglo tisto, kar do danes ni bilo doseženo v STO, čeprav je v ta namen izveden 10. Evropski razvojni sklad in se je hkrati zmanjšala javna razvojna pomoč. Z drugimi besedami, skuša vstopiti skozi okno, potem ko se ni dalo skozi vrata.

Cilj EU je liberalizacija trgovine, na podlagi katere si glavne finančne in gospodarske skupine prizadevajo zagotoviti odprtje trgov za prodajo blaga in storitev, izkoriščanje surovin in vsiliti proizvodni model, namenjen izvozu v skladu s svojimi interesi.

Za spodbujanje učinkovite neodvisnosti, suverenosti, sodelovanja, solidarnosti, razvoja in socialne pravice je potrebna drugačna politika.

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za poročilo gospoda Schröderja o vplivih sporazumov o gospodarskem partnerstvu na razvoj.

Do zdaj podpisani „vmesni“ sporazumi so le začetek dolgega in plodnega sodelovanja s temi zunajevropskimi državami. V primeru sporazumov o gospodarskem partnerstvu so EU in države AKP štele 15-letni proces liberalizacije za sprejemljiv. Poleg tega bi bila najmanjša zahteva za pokritje „tako rekoč celotnega trgovanja“ vsaj 80 % trgovine med partnerji. Tako sem prepričan, da lahko razvoj nadaljnjih sporazumov samo izboljša gospodarski položaj obeh pogodbenih strank.

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. − (NL) Samoiniciativno poročilo o vplivu sporazumov o gospodarskem partnerstvu na razvojno sodelovanje vsebuje nekaj veljavnih točk. Poziva k večji vladni pomoči (navsezadnje so države AKP prevzele največji del finančne krize) in poudarja, da so sporazumi o gospodarskem partnerstvu razvojni instrument, ki ne bi smel škodljivo vplivati na regionalno povezovanje na jugu. Kljub temu podpiram alternativno resolucijo, ki jo je predložila skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze. Glede na vse to bi bilo bolj logično, če bi Parlament počakal z izkazovanjem svoje potrditve sporazumov o gospodarskem partnerstvu, dokler se ne bodo parlamenti vključenih držav AKP odločili o svojem stališču. Po mojem mnenju bi moralo biti parlamentarno telo, ki spremlja sporazume o gospodarskem partnerstvu, skupna parlamentarna skupščina AKP-EU in ne organ, posebej ustanovljen v ta namen. To bi imelo samo razdiralni učinek in bi slabilo položaj držav na jugu, ki nimajo na voljo finančnih ali osebnih sredstev za udeležbo na teh sestankih. Še več, poseben organ je nepregleden in bi preprečeval celostni pristop k temam, ki so povezane z razvojem.

  Michel Teychenné (PSE), v pisni obliki. – (FR) Čeprav namenjajo sporazumi o gospodarskem partnerstvu velik del strukture odnosom EU z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami (AKP), pošilja Evropski parlament s sprejetjem tega poročila zelo slabo sporočilo.

Evropa mora nedvomno povsem spremeniti način, kako se pogaja in trguje z državami AKP, če noče prispevati k njihovemu uničenju. Poročilo validira sistem, ki temelji na domnevni enakosti med strankami, čeprav je EU v resnici svetovna vodilna gospodarska moč, države AKP pa bi morale še precej napraviti, da bi jo dohitele. Zdaj je nujno potreben nesorazmeren in sporazumen pristop, ki bo končno dal tem državam možnost na področju svetovne konkurence.

Moji kolegi iz Socialistične stranke v Evropskem parlamentu in jaz smo glasovali proti poročilu. Njegovo sprejetje je res dokaz, da Evropo vodi desnica in to se mora spremeniti!

- Predlog za resolucijo: Kosovo (B6-0063/2009)

  Martin Callanan (PPE-DE), v pisni obliki. − Priznanje Kosova kot suverene države s strani številnih držav je verjetno ustvarilo več problemov, kot jih bo rešilo. Skeptičen sem glede tega, ali je bilo Kosovo pripravljeno na neodvisnost. Dejstvo, da nekatere države članice EU ne bodo priznale neodvisnosti Kosova zaradi strahu, da bi ustvarile precedense znotraj lastnih meja, je še bolj zapletlo prihodnost Kosova.

EU je zdaj prevzela glavno odgovornost za notranjo pomoč Kosovu. Ta zadolžitev ne bi smela biti odprta ne v časovnem smislu ne glede finančnih virov. Obstajajo resnične skrbi glede politične stabilnosti Kosova, obsega korupcije, vpliva organiziranega kriminala navznoter in navzven in ravnanja z manjšinami, vključno s Srbi.

Bistveno je, da ostanejo institucije EU pozorne in pripravljene na posredovanje, če Kosovu ne bi uspelo vzdrževati visokih standardov, ki morajo obvezno spremljati suverenost.

Ne glede na moje pomisleke dajem podporo tej resoluciji.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Nič prijetnega ni v zvezi s stanjem na Kosovu ali vlogo, ki jo ima tam Evropska unija.

EULEX, misija Unije na Kosovu, je v bistvu zgolj „vojaška“ veja ZN, odgovorna za nadzor izvajanja stalne kosovske vlade in uprave pri kršitvi Resolucije ZN 1244, ki priznava srbsko suverenost nad to pokrajino.

Dobri nameni, izraženi v tem parlamentu, nasveti in zahteve imajo težko delo s prikrivanjem tragične realnosti: zatiranja manjšin, zlasti srbske, na območju, ki je zdaj zaradi mednarodne in še posebej evropske skupnosti prepuščeno korupciji, organiziranemu kriminalu, albanski mafiji in morda celo islamističnim terorističnim skupinam.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Namen te resolucije je zmanjšati pomen podpore EU nezakoniti enostranski razglasitvi neodvisnosti srbske pokrajine Kosovo.

Cilj Parlamenta je, kar je nesprejemljivo, da bi „uzakonili“ oblikovanje protektorata, ki je bil ustvarjen in uveljavljen z nasiljem in vojaško zasedbo s strani ZDA, Nata in EU, da bi jamčil njihovo politično, gospodarsko in vojaško nadvlado v tej izredno pomembni regiji Evrope. Obstoj „psevdo države“ pod „nadzorovano suverenostjo“, ki je zaščitena s strani EU/Nata, izrecno s pomočjo „EULEX-a“ in „kraljevih namestnikov“, „mednarodnega civilnega predstavnika“ in „posebnega predstavnika EU“, ki imajo sodno, policijsko in carinsko pristojnost, pa tudi „izvršilne funkcije“ in funkcije spremljanja, pomenijo nesprejemljiva dejanja neokolonializma.

S to resolucijo smo ugotovili, da je „najpomembnejša misija evropske (EU) varnostne in obrambne politike doslej“ očitna kršitev Ustanovne listine Združenih narodov in nevaren precedens glede mednarodnega prava z nepredvidljivimi posledicami za stabilnost meja, zlasti na evropski celini.

Nekateri od tistih, ki so zahtevali spoštovanje mednarodnega prava in ozemeljske celovitosti, suverenosti in neodvisnosti Gruzije so na koncu ti isti, ki so spodbujali in podpirali agresijo proti Jugoslaviji.

Ta resolucija zastopa zgolj še eno vajo iz hinavščine in cinizma večine v Parlamentu.

  Erik Meijer (GUE/NGL), v pisni obliki. − (NL) Skoraj 20 let je ta parlament stal in gledal, kako se je kosovsko ljudstvo postopoma poslavljalo od Srbije. Na tem plenarnem zasedanju razprave o Kosovu navadno niso o Kosovu samem, ampak v glavnem o učinkih, ki jih ima Kosovo na preostali svet. Tisti za in proti neodvisnosti so v glavnem zaskrbljeni glede vsake odločitve, ki je precedens za druge regije, in glede tveganja za Evropsko unijo, ki se posledično prepušča samopoveličevanju.

30 let sem znotraj in zunaj tega parlamenta zagovarjal nasprotno. Demokracija od nas zahteva predvsem, da pogledamo potrebe in želje ljudi samih. Po stoletjih turške vladavine in v zadnjem stoletju srbske vladavine, je zadnja stvar, ki jo potrebujejo, prisila od zunaj. Če nimajo dovoljenja, da bi se priključili Albaniji, hočejo pravo neodvisnost.

Zadnjih 10 let sem se zavzemal za politiko, ki izhaja iz navadnih ljudi, s stališča revnih, prikrajšanih, ljudi, ki trpijo zaradi pomanjkanja demokracije in javnih predpisov, žrtev okoljskih katastrof ali vojn, na kratko, vseh, ki so prikrajšani zaradi pomanjkanja enakosti za vse ljudi. Glasoval bom proti projektu EULEX, ker ne zagotavlja rešitev v interesu navadnih ljudi Kosova.

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Resolucija Evropskega parlamenta ne le, da priznava Kosovo kot samostojno državo, ampak tudi žaljivo poziva tiste države članice EU, ki še niso priznale njegove neodvisnosti, naj to storijo, ob očitni kršitvi mednarodne zakonodaje in same resolucije Varnostnega sveta ZN 1244.

V ta namen podpira ustanovitev varnostnih sil Kosova (KSF), z drugimi besedami posebno vojsko, ki bo seveda delovala pod okriljem KFOR-ja, okupatorske sile Nata.

Cilj ustanovitve in razvoja represivne policije EULEX/sodne sile na Kosovu in reform, ki jih spodbuja, kot je privatizacija in tako dalje, je vsiliti interese EU in pospešiti njegovo vključitev v poenotene evrostrukture. To bo dokončalo preobrazbo Kosova v evro-Natov protektorat.

Prvi krvavi krog zloma Jugoslavije in ponovnega risanja novih meja se zapira z odpiranjem novih ran na Balkanu in svetovni ravni z imperialističnim zakonom deli in vladaj, ki je povzročil nove napetosti in intervencije.

Komunistična stranka Grčije je glasovala proti tej nesprejemljivi resoluciji, poudarila potrebo, da se poveča protiimperialistični boj in sooči EU in njene politike z zahtevo, da grška in vse evro-Natove okupatorske vojske zapustijo Kosovo in Balkan kot celoto.

  Maria Petre (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem proti tej resoluciji, ker Romunija ne priznava neodvisnosti pokrajine Kosovo.

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem proti predlogu resolucije o Kosovu, ker se ne strinjam z nekaterimi točkami, ki jih vsebuje.

Osebno mislim, da vzpostavitev delovanja programa zaščite prič ni bistvena za učinkovito pravno ukrepanje proti storilcem na visoki ravni na Kosovu, zlasti v zvezi z vojnimi zločini. Poleg tega ne verjamem, da je bistvenega pomena za Kosovo, da se pospešujejo projekti, namenjeni na primer obnovi porušenih pokopališč z neposredno vključitvijo lokalnih udeležencev. Dejstvo je, da taki projekti ne bi imeli praktično nobene vrednosti za skupnosti na Kosovu in ne bi prispevali k boljši notranji etnični klimi.

  Brian Simpson (PSE), v pisni obliki. − Poslanci v tem parlamentu se bodo dobro spomnili mojih stališč v preteklosti, ne le v zvezi s Kosovom, ampak s celotno balkansko regijo.

Po mojem mnenju je vprašanje Kosova mogoče rešiti samo s sporazumnim pristopom, ki vključuje v prvi vrsti Srbijo, seveda pa tudi vse sosednje države.

V tem poročilu je veliko takega, kar lahko podprem, a vztrajanje, da mora vsaka država članica EU priznati neodvisnost Kosova, ni področje, ki bi ga lahko podprl.

Neodvisnost Kosova je nekaj, kar je mogoče doseči samo s soglasjem in v sporazumu s Srbijo. Če tega ne priznamo, s tem, po mojem mnenju, samo odlagamo probleme na prihodnost in zbujamo protisrbsko naravnanost v tem parlamentu.

Zaradi sprejetja spremembe 3 je ta resolucija pristranska in resno spodkopava preostalo besedilo. To na žalost pomeni, da je ne morem podpreti.

  Anna Záborská (PPE-DE), v pisni obliki. – (SK) Glasovanje o spremembi 3 in končno glasovanje sta po mojem mnenju izredno pomembni. V obeh primerih sem glasovala proti. V spremembi 3 EP prosi države EU, da priznajo neodvisnost Kosova. Po mojem mnenju je celoten proces neodvisnosti prenagljen in slabo zasnovan. Zavedam se, da so bila pogajanja med Kosovom in Srbijo, čeprav v navzočnosti mednarodnih osebnosti in organizacij, dolgotrajna in da mnogi ljudje niso videli možnosti za rešitev ali vsaj nadaljevanje. Zato večina držav EU in ZDA sprejema načrt Aktisari. Ne glede na to verjamem, da so vse enostranske razglasitve neodvisnosti zgolj vir prihodnjih problemov in morebitnih sporov. Obdobje po razglasitvi neodvisnosti Kosova to samo potrjuje. Če hočemo ohraniti mir v naši regiji, potem ni ne predolg ne brez smisla noben čas, porabljen za pogajanja.

- Poročilo: Corien Wortmann-Kool (A6-0021/2009)

  Martin Callanan (PPE-DE), v pisni obliki. − To poročilo odraža naraščajočo moč Kitajske kot trgovske države. Pozornost usmerja tudi na trgovino med Kitajsko in Tajvanom, za katero se zdi, da narašča po podpisu trgovinskih sporazumov med obema.

Tesnejše gospodarske vezi med Kitajsko in Tajvanom imajo možnost spodbuditi pozitivnejši pristop do širših vprašanj glede odnosov med Kitajsko in Tajvanom. Vendar ima to umirjanje napetosti le malo smisla, če ga ne bo spremljala vključitev Tajvana v mednarodne organizacije, zlasti tiste, ki so povezane s trgovino, kot sta Svetovna zdravstvena skupščina in Mednarodna pomorska organizacija.

Parlament bi moral izraziti močno podporo objavljeni politiki Sveta, ki podpira pomenljivo udeležbo Tajvana v mednarodnih organizacijah. Moral bi tudi pritisniti na Kitajsko zaradi njenega nadaljnjega nasprotovanja, da bi Tajvanu dovolili besedo na mednarodnem prizorišču. Blaginja in zdravje 23 milijonov državljanov Tajvana se ne bi smela žrtvovati v politične namene.

Glede na mojo podporo pomenljivi udeležbi Tajvana v mednarodnih organizacijah sem glasoval za to poročilo.

  Călin Cătălin Chiriţă (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za poročilo gospe Wortmann-Kool, ker podpiram razvoj gospodarskih odnosov med EU in Kitajsko. Ta država je doživela dramatično gospodarsko rast, zaradi katere je postala eden največjih gospodarskih akterjev na svetovnem trgu. Trgovinski odnosi med EU in Kitajsko so se v zadnjih letih znatno razširili, tako da je Evropa od leta 2006 največja trgovinska partnerica Kitajske. V letu 2007 je bila Kitajska na drugem mestu na seznamu trgovinskih partnerjev EU.

Danes potrebujemo izjemno sodelovanje med EU in Kitajsko, da bi zagotovili rešitev iz sedanje gospodarske in finančne krize. Mislim, da je Kitajska eden od motorjev, ki poganjajo svetovni razvoj, morala bi v celoti prevzeti odgovornost za jamstvo trajnostnega in uravnoteženega razvoja svetovnega gospodarstva. Trgovinski odnosi EU s Kitajsko bi morali temeljiti na načelu vzajemnosti, na trajnostnem razvoju, varovanju okolja, preprečevanju podnebnih sprememb, pošteni konkurenci, skladnosti s pravili Svetovne trgovinske organizacije in ne bi smeli pozabiti na človekove pravice.

EU mora vztrajati na skladnosti s predpisi varstva potrošnikov, tako da evropski državljani ne bodo več tvegali, da bi kupovali proizvode, nevarne za njihovo zdravje, blago s skritimi napakami ali ponarejene izdelke.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Ta parlament vsako leto sprejme besedilo o trgovinskih in gospodarskih odnosih s Kitajsko in njegove ugotovitve so vsako leto slabše: kršitve človekovih pravic, nepoštene trgovinske prakse, damping, nespoštovanje mednarodnih zavez s strani Kitajske, najsi bo pri STO ali ILO (Mednarodni organizaciji dela), ponarejanje, politika o patentih, ki je prav toliko dobra kot kraja, in tako dalje. Seznam postaja vse daljši in je zastrašujoč.

Še strašljivejše pa je poročevalčevo dolgotrajno prepričanje v mit o „demokratični spremembi skozi trgovino“, najostrejšem protislovju sedanjega stanja na Kitajskem. Ta mit služi kot alibi za tiste, ki postavljajo trgovinske interese peščice pred spoštovanje vrednot, ki jih razglašajo, tako da jim zagotovo ne bi bilo treba sprejeti potrebnih odločitev o izvajanju instrumentov trgovinske zaščite in sankcij.

Nedvomno ste prepričani, da bi morala Kitajska postati svetovna delavnica, ki bi po nizkih cenah proizvajala blago več ali manj (poudarek je na manj) visoke kakovosti.

Raje imamo politiko, ki je sestavljena iz proizvajanja v Evropi z Evropejci blaga, ki ga porabimo, in vrača industrijsko neodvisnost znotraj evropskega trga, ki je končno zavarovan.

  Vasco Graça Moura (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Od leta 2006 je EU vodilna trgovinska partnerica Kitajske in od leta 2007 je Kitajska druga največja partnerica Evrope. Kitajska trenutno pomeni 6 % svetovne trgovine.

LR Kitajska je zelo napredovala od poročila, ki sem ga imel čast predstaviti v tem parlamentu leta 2002. Kljub temu pa se zdi, da številni vidiki, ki bi jih bilo treba odpraviti tedaj, še vedno vztrajajo, čeprav so bili v nekaterih pogledih rešeni s sijajnim napredkom.

Glede družbenih in okoljskih vplivov kitajski industriji očitno manjkajo priprave in tu je potrebna večja evropska pobuda.

Kitajska in EU se pogajata o Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju že od oktobra 2007, rezultatov pa še ni videti. Glede na evropsko pomoč pri številnih vidikih mednarodne trgovine Kitajska ne bi smela kršiti zavez, ki jih je prevzela v okviru STO. Uvedene so bile ovire v obliki pravil in predpisov, ki omejujejo dostop evropskih družb na strateške sektorje.

Novembra je LR Kitajska razglasila svoj namen, da bo opustila sistem dvojnega nadzora uvoza tekstila in obutve, ki se je uporabljal od 2007. Razpoložljiva statistika ne olajšuje razprave, vendar se morda soočamo s trgovinskim sporom.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Ker številnih vprašanj, ki jih je odprla ta resolucija, ni mogoče obravnavati, menimo, da je bistveno poudariti, da zagovarjamo krepitev resničnih in učinkovitih odnosov sodelovanja med državami EU in Kitajsko, ki temeljijo na obojestransko koristnem odzivu na potrebe različnih ljudi in prispevajo k vzajemnemu razvoju, spoštujejo načelo nevmešavanja in upoštevajo nacionalno suverenost.

Na podlagi teh načel in kljub temu, da resolucija vsebuje nekatere vidike, s katerimi se strinjamo, jasno nasprotujemo tej resoluciji, ker si lasti neoliberalno matrico, in sicer z bojem za nadaljevanje trgovinske liberalizacije, v tem primeru do Kitajske.

Resolucija je s prikrivanjem zelo resnih posledic liberalizacije svetovne trgovine pobuda za nadaljevanje odpiranja trgov med EU in Kitajsko, poudarja prizadevanja za pospešitev pogajanj v okviru STO in „poudarja, da bi moral biti cilj novega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med EU in Kitajsko vzpostavitev proste in poštene trgovine“.

Kot je videti v drugih podobnih parlamentarnih resolucijah, je cilj zagotoviti odziv na širjenje potreb glavnih gospodarskih in finančnih skupin EU, ki so v nasprotju z odzivom na potrebe delavcev in malih ter srednje velikih podjetij v različnih državah EU, zlasti Portugalski.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Podpiram priporočila v tem poročilu za izboljšanje dostopa do kitajskega trga, odpravo ovir za trgovino s povečanjem dostopnosti Kitajske za tuje družbe in osredotočanje na oblikovanje enakovrednih pogojev.

  Alexandru Nazare (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) V sedanji svetovni gospodarski in finančni krizi odnosi med EU in njenimi glavnimi zunanjimi gospodarskimi partnerji prevzemajo veliko večji pomen kot v preteklosti. Gospodarska stabilnost in trajnost trgovinskih tokov, ki vključujejo EU, postajata vedno pomembnejša za našo prihodnjo varnost. Glasoval sem za poročilo gospe Wortmann-Kool o trgovinskih in gospodarskih odnosih s Kitajsko, ker sem verjel, da je to korak naprej k boljši strukturi trgovinskih odnosov med Evropsko unijo in odločilno svetovno partnerico.

Potrebo po tem poročilu poudarja trda realnost trgovinskega primanjkljaja 160 milijard EUR. Vsekakor večina sestavin v tem poročilu niso le zahteve Evropske unije v zvezi z nekaterimi vidiki pekinške gospodarske in trgovinske politike, ampak tudi predlogi, s katerimi bi Kitajska pridobila koristi na notranji ravni, pa tudi glede svojega prihodnjega razvoja. Boljša ureditev in varovanje intelektualne lastnine, zmanjšanje družbenega in okoljskega vpliva dramatične gospodarske rasti naše azijske partnerice in zmanjšanje ponarejanja in piratstva blaga so področja za ukrepanje, kjer je Peking že naredil opazen napredek. Če je to mogoče ohraniti v prihodnje, bo samo še pripomoglo k povečanju kitajskega napredka.

  Zita Pleštinská (PPE-DE), v pisni obliki. – (SK) Tudi na podlagi osebnih izkušenj, dobljenih med sestankom delegacije Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov na Kitajskem od 16. do 21. marca 2008, sem glasovala za poročilo Corien Wortmann-Kool o trgovinskih in gospodarskih odnosih s Kitajsko.

Trgovina med EU in Kitajsko se je od leta 2000 dramatično povečala. EU je največja trgovinska partnerica Kitajske in Kitajska je druga največja trgovinska partnerica EU.

Čeprav uživa Kitajska znatne prednosti zaradi članstva v STO, morajo evropska podjetja premagati pomembne ovire, ko skušajo pridobiti dostop do kitajskega trga, glavne so kršitve patentnih pravic in nejasen sistem standardov. Pozdravljam namero, da se začne program „vrata na Kitajsko“, namenjen predvsem uvedbi programov usposabljanja za upravljavce na Kitajskem, s ciljem podpore dostopu na kitajski trg za evropska MSP do leta 2010.

Poročilo daje priporočila za izboljšanje trgovinskih odnosov med Evropo in Kitajsko, ki morajo temeljiti na načelih vzajemnosti, trajnostnega razvoja, spoštovanja okoljskih omejitev, prispevkov k svetovnim ciljem v boju proti podnebnim spremembam, pošteni gospodarski konkurenci in trgovini, ki je v skladu z našimi skupnimi vrednotami in pravili STO. Pozdravljam spremenjeni predlog, v katerem vidi EU v Tajvanu trgovinsko in trgovsko enoto in podpira udeležbo Tajvana kot opazovalca v ustreznih mednarodnih organizacijah.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Razprava o trgovinskih odnosih s Kitajsko nas vedno pripelje nazaj k vprašanju človekovih pravic v tej državi. To je razumljivo. Pomisleki, ki jih sproža odnos s Kitajsko, se lahko razumejo v smislu različnih ocen, ki so v večini primerov upravičene.

Pojmovanje, da kitajska gospodarska rast nima nobene vzporednice v smislu človekovih pravic in demokracije, ne v tej državi ne v njenih ukrepih na mednarodni ravni, izkoriščanje delavcev, ureditveni okvir za delo, ki je neprimerno manj zahteven, neupoštevanje okoljskih vprašanj in pravil o intelektualni lastnini in patentih, vsi ti dejavniki so ovire za odprte trgovinske odnose, za katere je značilno spoštovanje mednarodne dobre prakse. Kljub temu trgovina obstaja in še narašča. Vloga Kitajske v sodobnem svetovnem gospodarstvu je neprimerljiva in njena udeležba pri premagovanju sedanje krize je bistvena.

Zato je treba vztrajati pri spoštovanju pravil in načel mednarodne trgovine, enakem dostopu do trgov in obrambi demokracije in človekovih pravic brez zavračanja realnosti in naše rastoče medsebojne odvisnosti. Pravzaprav moramo kar najbolje izkoristiti ta položaj, da bi vsaj izboljšali vpliv na to veliko državo.

  Bogusław Rogalski (UEN), v pisni obliki. – (PL) Pri glasovanju o poročilu o trgovinskih in gospodarskih odnosih s Kitajsko sem glasoval za njegovo sprejetje.

Kitajska je druga največja trgovinska partnerica EU in EU je največja trgovinska partnerica Kitajske od leta 2006. Ta država je gonilna sila svetovne rasti. Zelo pomembno je, da trgovinski odnosi evropskih držav s Kitajsko temeljijo predvsem na načelih vzajemnosti, trajnostnega razvoja, spoštovanja okoljskih omejitev in poštene konkurence.

Razvoj trgovinskih odnosov s Kitajsko bi moral teči skupaj s političnim dialogom, ki bi moral vključevati temo človekovih pravic. Kitajska bi morala povečati prizadevanja na področju uveljavitve pravic intelektualne lastnine in se lotiti problema, povezanega s proizvodnjo ponarejenega in piratskega blaga znotraj Kitajske.

Moteča je tudi visoka raven onesnaževanja, ki jo povzroča kitajska industrija, in njena naraščajoča poraba naravnih virov.

Prekinitev pogajanj z odposlanci Dalaj Lame meče senco na odnose s Kitajsko. Kitajska bi morala prenehati z vsemi oblikami preganjanja tibetanskega ljudstva.

Da bi zajamčili pravo raven trgovinskih odnosov s Kitajsko, morajo ti odnosi temeljiti na sodelovanju in strateškem partnerstvu, ki vključuje načela vzajemnosti, poštene konkurence in trgovine v skladu z našimi skupnimi vrednotami in spoštovanjem pravil STO.

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Ne pozdravljam predloga gospe Wortmann-Kool o trgovinskih in gospodarskih odnosih s Kitajsko, ker se ne strinjam z različnimi mnenji v tem poročilu.

Na primer, glede prihodnjih korakov, ki jih mora sprejeti Evropska unija, se ne strinjam, da je treba probleme preprečevati z dvostranskim dialogom. Dejstvo je, da se s tem, da se povežejo visoki nosilci odločanja iz kitajskega vodstva in njihovi sogovorniki iz Evropske komisije, ni mogoče ustrezno lotiti vprašanj skupnega interesa, zlasti na področju vlaganja, dostopa do trga in varovanja pravic intelektualne lastnine ter drugih strateških vprašanj, ki so povezana s trgovino. Vzrok je v nezmožnosti kitajske vlade, da bi spoštovala gospodarske sporazume, sklenjene z Evropsko unijo.

  Charles Tannock (PPE-DE), v pisni obliki. − To poročilo omenja naraščajočo trgovino Kitajske s Tajvanom, kar pozdravljam. Pod predsednikom Majem je Tajvan zelo napredoval v smeri normalizacije trgovinskih odnosov s Kitajsko in se trudi odpraviti zaviralno stališče, ki so ga imeli prejšnji pekinški komunistični voditelji do trgovinskih odnosov s Tajvanom.

A če naj bi bil Tajvan kdaj v celoti vključen v regionalno gospodarstvo jugovzhodne Azije, ga je treba sprejeti v mednarodne organizacije, ne glede na to, ali je priznan kot neodvisna suverena država ali ne.

Glede na različne zdravstvene preplahe v zadnjih letih v vzhodni Aziji, povezane z gibanjem blaga in ljudi, kot so SARS, ptičja gripa in škandal z melaminom v mleku, je bistveno, da Tajvan dobi status opazovalca v Svetovni zdravstveni skupščini. Takšna poteza bi okrepila trgovino med Kitajsko in Tajvanom, zvišala kakovostne standardne v regiji in privzdignila Tajvan na mednarodno prizorišče.

Način, kako je Kitajska uporabila svoje nesoglasje s Tajvanom, da se je igrala politiko z javnozdravstvenimi zadevami, je treba obsoditi. Prav tako sramotno je, da toliko ljudi v Evropi molči zaradi pritiska Kitajske.

Glasoval sem za to poročilo.