Predsednik. − Naslednja točka je skupna razprava o:

- poročilu (A6-0097/2009) gospoda Luisa de Grandesa Pascuala v imenu delegacije Parlamenta pri Spravnem odboru o skupnem besedilu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih in standardih za organizacije, pooblaščene za tehnični nadzor in pregled ladij, ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav (prenovitev) (PE-CONS 3719/2008 - C6-0042/2009 - 2005/0237A(COD)),

- poročilu (A6-0098/2009) gospoda Luisa de Grandesa Pascuala v imenu delegacije Parlamenta pri Spravnem odboru o skupnem besedilu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih in standardih za organizacije za tehnični nadzor in pregled ladij (prenovitev), ki ga je potrdil Spravni odbor (PE-CONS 3720/2008 - C6-0043/2009 - 2005/0237B(COD)),

- poročilu (A6-0099/2009) gospe Dominique Vlasto v imenu delegacije Parlamenta pri Spravnem odboru o skupnem besedilu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pomorski inšpekciji države pristanišča (prenovitev), ki ga je potrdil Spravni odbor (PE-CONS 3721/2008 - C6-0044/2009 - 2005/0238(COD)),

- poročilu (A6-0100/2009) gospoda Dirka Sterckxa v imenu delegacije Parlamenta pri Spravnem odboru o skupnem besedilu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2002/59/ES o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet, ki ga je potrdil Spravni odbor (PE-CONS 3722/2008 - C6-0045/2009 - 2005/0239(COD)),

- poročilu (A6-0101/2009) gospoda Jaromíra Kohlíčka v imenu delegacije Parlamenta pri Spravnem odboru o skupnem besedilu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi temeljnih načel za preiskovanje nesreč v sektorju pomorskega prometa in o spremembi direktiv 1999/35/ES in 2002/59/ES, ki ga je potrdil Spravni odbor (PE-CONS 3723/2008 - C6-0046/2009 - 2005/0240(COD)),

- poročilu (A6-0102/2009) gospoda Paola Coste v imenu delegacije Parlamenta pri Spravnem odboru o skupnem besedilu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o odgovornosti prevoznikov potnikov po morju v primeru nesreč, ki ga je potrdil Spravni odbor (PE-CONS 3724/2008 - C6-0047/2009 - 2005/0241(COD)),

- priporočilu za drugo obravnavo o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zavarovanju lastnikov ladij za pomorske zahtevke (14287/2/2008 - C6-0483/2008 - 2005/0242(COD)) (poročevalec: Gilles Savary) (A6-0072/2009) in

- priporočilu za drugo obravnavo o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skladnosti z zahtevami države zastave (14288/2/2008 - C6-0484/2008 - 2005/0236(COD)) (poročevalec: Emanuel Jardim Fernandes) (A6-0069/2009).

  Luis de Grandes Pascual, poročevalec. – (ES) Gospod predsednik, gospod Tajani, gospe in gospodje, danes bomo z ratifikacijo paketa Erika III zaključili zadevo, ki se je začela pred več kot tremi leti. Trenutno občutim zadovoljstvo in prepričan sem, da tako čutijo tudi tisti, ki so me na tej poti spremljali. Sedaj pišemo novo poglavje zgodovine Evrope s tem, ko bomo zagotovili, da bo to prostor večje varnosti na naših morjih.

Namen paketa Erika III je zaščititi naša morja in, kot se tega vsi zavedate, je nastal na osnovi groznih oljnih madežev ladij Erika in Prestige, ki so resno poškodovali obale južne Evrope.

Iz napak v preteklosti smo se naučili, da moramo nemudoma ukrepati in preprečiti, da bi se kaj takega v takšni obliki še kdaj ponovilo. Evropa ne sme podcenjevati strateške vrednosti pomorskega prometa za svoje gospodarstvo: 90 % zunanje trgovine Evropske unije poteka po morju, prav tako kot 40 % trgovine med državami Evropske skupnosti.

To odtehta vse delo, ki ga je EU morala vložiti v pravni okvir za pomorski promet v zadnjih nekaj desetletjih.

Kot sem že povedal, ni šlo za pot, posejano z rožicami: daleč od tega in čeprav smo se vsi strinjali glede skupnega cilja, je bilo potovanje zaradi prvotnega slabega odnosa Sveta precej težko. Istočasno moram biti pošten in pohvaliti trdno politično voljo, ki jo je pokazalo francosko predsedstvo, da bi pripeljalo do konca to pomembno temo.

Prav tako mi ni treba posebej poudarjati odločilne vloge, ki jo je imel pri tem podpredsednik Tajani, ki je pripomogel k sprejetju konsenza. Na koncu bi rad omenil še odločnost tega Parlamenta pri zagovarjanju interesov Evrope in ščitenju državljanov, ki jih zastopamo.

Če se osredotočim na temo samo, bi rad na vsakega izmed predlogov, ki sestavljajo paket, podal številne pripombe. Zagotovim vam lahko, da je bila odpravljena večina mojih dvomov.

Gospe in gospodje, ves čas pogajanj me je skrbelo predvsem eno izmed vprašanj, saj se nanaša na bistven vidik paketa. Govorim o neodvisnosti organizacij in organov, vzpostavljenih posebej za sprejemanje najboljših možnih odločitev v najkrajšem možnem času. Predvsem govorim o neodvisnem organu, ki naj bi bil vzpostavljen z namenom sprejemanja težkih odločitev: ali sprejeti plovila v stiski v zatočišče. Gospe in gospodje, pozdravljam končno odločitev, ki je bila sprejeta. Trenutno stanje je takšno, da bo vsaka država članica ustanovila neodvisen organ z viri in pristojnostmi, ki so potrebne za sprejetje najboljših možnih odločitev v najkrajšem možnem času. Organ bo sprejel končno odločitev glede tega, ali sprejeti plovilo ali pa ga poslati drugam, šele po natančni oceni vseh tveganj.

V zvezi s tem moram poudariti vztrajnost gospoda Sterckxa pri dokončanju tega težkega opravila. Prav tako sem zadovoljen z napredkom pri orodjih za spremljanje ladij, ki bistveno vplivajo na zmanjšanje števila tveganih okoliščin. V zvezi s poročilom gospe Vlasto, ki bi ji rad čestital za odlično delo, bi rad izpostavil znatno izboljšanje, do katerega bo prišlo v zvezi z inšpekcijskim režimom v pristaniščih Skupnosti, ki bo učinkovitejši, saj bo temeljil na profilu tveganja. Prav tako bi se rad zahvalil gospodu Kohlíčku za njegovo pripravljenost na dialog in za dobro opravljeno delo.

Drugi vidik, ki bi ga rad izpostavil, je ambiciozen predlog na področju pravic potnikov, ki do sedaj niso bile regulirane s pravom Skupnosti. Do tega napredka je prišlo zaradi prizadevanj gospoda Coste.

V zvezi s poročili Savary in Fernandes sem zelo vesel, da se je Svet končno odločil in bo opustil svoje obstruktivno stališče, ki ni pripeljalo do nikakršnih uporabnih rešitev. Ta sprememba nam je omogočila, da smo dosegli rešitev, čeprav je le minimalna. Kakor koli že, zadovoljen sem, ker je sedaj paket pripravljen.

Na koncu bi se rad posvetil svojemu poročilu. Po tem, ko ga je preučil Svet, je bil razdeljen na dva pravna instrumenta.

Ključne točke mojega poročila lahko povzamemo na naslednji način: s četrto revizijo zakonodaje Skupnosti, ki ureja dejavnosti, nam je uspelo okrepiti mehanizme za spremljanje s tem, ko smo ustanovili neodvisen ocenjevalni odbor s trajnimi pooblastili in možnostjo ukrepanja na lastno pobudo.

Prav tako nam je uspelo določiti prožnejši, bolj pošten sistem sankcij, ki je hkrati tudi učinkovitejši kot sistem, ki smo ga imeli pred tem, saj sankcionira tiste, ki ne delujejo tako, kot bi morali, vendar je to sankcioniranje v skladu z resnostjo kršitve in finančnimi sredstvi organizacije.

Prav tako smo dosegli napredek pri zelo zapletenem vprašanju priznavanja klasifikacijskih spričeval, s tem ko smo določili pogoje, na osnovi katerih se bodo morale priznane organizacije medsebojno priznati, ne da bi pri tem ogrožali pomorsko varnost, in kot referenco vzeli najstrožja pravila, da bi zaščitili standarde odličnosti, ki so značilni za evropske pomorske industrije.

  Dominique Vlasto, poročevalka. – (FR) Gospod predsednik, Evropska komisija je svoje predloge o paketu Erika III objavila 23. novembra 2005 in upam, da mi boste dovolili izreči zahvalo komisarju, ki je sedaj odgovoren za promet, Jacquesu Barrotu, saj je na tem novem paketu trdo delal, da bi izboljšal pomorsko varnost v Evropi.

Paket Erika III prinaša zaključne izboljšave pri celovitih zakonodajnih prizadevanjih, ki so trajala 10 let, vse od tragičnega brodoloma ladje Erika na obali Bretanije. Evropski uniji je omogočil odpraviti nekatere resne luknje, do katerih je prišlo na začetku, da bi tako postal mednarodna referenčna točka, ko govorimo o pomorski varnosti.

Po tako hudih pomorskih nesrečah so evropski državljani, ki so jih te nesreče razjezile, od politikov upravičeno pričakovali oster in buren odziv, da bi zaustavili neodgovorno obnašanje.

Prizadevali smo si za vzpostavitev področja odgovornosti, znotraj katerega bi morale vse stranke, ki sodelujejo v pomorskem prometu, prevzeti pošten del odgovornosti za svoje odločitve in dejanja in, kjer je to primerno, za svoje zmote in napake.

Paket Erika III zaradi tega pokriva različne faze v pomorskem prometu s pravo komplementarnostjo med različnimi predlogi – gre za celostni pristop, v skladu s katerim smo vsako naše poročilo obravnavali kot sestavni del nedeljive celote.

Danes, ko bo ta Parlament podal svoje mnenje o rezultatu usklajevalnega postopka, ki bo pomenil zaključek tega dolgega procesa – več kot tri leta dela –, smo poročevalci navdušeni nad tem skupnim pristopom, s katerim smo po mojem mnenju dosegli zelo zadovoljiv rezultat.

Rada bi se zahvalila kolegom poročevalcem, ki so vsi v prvi meri mislili na splošni interes in ne na svoje lastne interese, zaradi česar smo skupaj lahko dosegli rezultat, kakršnega kot posamezniki ne bi mogli doseči.

V zvezi z mojim poročilom je Parlament pri skoraj vseh pomembnih točkah dobil to, kar je zahteval, predvsem zaradi tega, ker ladje ne bodo pregledane le v pristaniščih, ampak tudi na sidriščih, kot smo zahtevali. To je zelo pomembno, saj se ladje ne bodo mogle ustavljati na mestih, na katerih vedo, da se bodo lahko izognile inšpekciji.

Uspelo nam je vzpostaviti zelo strog režim izvajanja inšpekcij: države članice bodo lahko sodelovale pri načrtovanju inšpekcij v naslednjih pristaniščih pristanka, ne da bi negativno vplivale na inšpekcijo ladij, ki predstavljajo visoko tveganje, interval med posameznimi inšpekcijami teh plovil pa ne sme biti daljši od šestih mesecev.

Najboljši vidik naših pogajanj s Svetom pa je, da bo ponavljajoče slabo obnašanje kaznovano. Inšpekcije v naših pristaniščih lahko pripeljejo do ukrepov začasne zavrnitve dostopa in prepovedi delovanja v naših vodah, pa tudi do trajne prepovedi, povedano drugače, trajne prepovedi vstopa v evropska pristanišča in sidrišča. Ta ukrep je uperjen proti odsluženim ladjam.

V zvezi s tem bo določeno dovoljeno odstopanje – meja nesprejemljivosti, ki je ni mogoče preseči, saj bodo ladje, katerim bo izdana trajna zavrnitev dostopa do naših pristanišč ali sidrišč, označene kot odslužene ladje, kar bo imelo odvračalni učinek.

Dogovor s Svetom glede te točke smo dosegli z usklajevanjem, torej je bil usklajevalni sestanek 8. decembra zelo pozitiven. Rada bi se zahvalila francoskemu predsedstvu Sveta in gospodu Dominiqueu Bussereauju, saj sem prepričana, da smo samo zaradi osebne predanosti in dela, ki so ga opravile skupine predsedstva, danes lahko predložili zelo zadovoljiv rezultat in Parlament pozivam, da ga brez zadržkov odobri.

  Dirk Sterckx, poročevalec. − (NL) Gospod predsednik, komisar, zaključili smo delo, s katerim smo začeli pred 10 leti; še vedno se živo spominjam prizadetosti zaradi nesreče, ki je decembra 1999 doletela ladjo Erika. Hitrosti, s katero je takrat komisar de Palacio predstavil predloge, sodelovanja Sveta - ki je bil, pod pritiskom javnega mnenja, vsaj deloma zaslužen, da sta bila prva dva paketa pripravljena do junija 2002, skupaj z drugimi stvarmi, mojim poročilom o spremljanju in evropsko politiko o nadziranju ladij in o zatočiščih.

Prav tako živo se spominjam naše prizadetosti po nesreči ladje Prestige novembra 2002 – tudi takrat smo bili na delnem zasedanju v Strasbourgu. Takrat smo se spraševali zakaj smo sprejeli vse tiste ukrepe, če se vseeno lahko zgodijo tako strašne stvari v fazi uporabe. Takrat je Parlament opravil svojo nalogo.

Parlament bi rad opozoril na poročilo Začasnega odbora za izboljšanje varnosti na morju, ki mu je predsedoval gospod Jarzembowski in v katerem smo jasno navedli, da čeprav je bil vzpostavljen regulativni okvir na evropski in mednarodni ravni, smo morali še vedno zagotoviti izvajanje in upoštevanje teh pravil s strani ljudi na krovu ladij, v pristaniščih in drugje, da bi tako zagotovili kar se da varen ladijski promet.

Še vedno je prihajalo do napak z vidika izvajanja teh pravil in Komisija se je odzvala na vprašanja, ki jih je v času sedmih predlogov komisarja Barrota zastavil Evropski parlament. Mislim, da so predstavljali uspešno celoto, prav tako pa bi se rad zahvalil komisarju Tajaniju, da jih ni opustil. Menim, da vse to predstavlja uspešno celoto. Obstoječa pravila so bila izboljšana in spremenjena z dvema poročiloma, enega je pripravil gospod Savary, drugega pa gospod Fernandes. Predložili smo uravnotežen paket.

Nekaj besed bi rad spregovoril o mojem poročilu o spremljanju ladijskega prometa. Obstoječa mreža, poimenovana SafeSeaNet, zagotavlja izmenjavo, kar omogoča vsem državam članicam, da se med sabo pogovarjajo in izmenjujejo informacije. Vse ladje morajo biti opremljene z AIS; avtomatskim sistemom zagotavljanja informacij o ladjah, ki vstopajo v evropske vode, kar nam omogoča, da najdemo in omejimo tveganja. AIS prinaša koristi tudi ribiškim plovilom, saj tudi zanje pomeni večjo varnost. Ponovno vztrajamo – menim, da je to zelo pomembno –, da je ladijska posadka deležna poštene obravnave v primeru nesreče in da se nanje ne gleda kot na kriminalce.

Prav tako smo zaostrili ureditev za sprejemanje ladij v stiski. Ves čas se zavedamo, da potrebujemo načrt, sedaj pa potrebujemo tudi organ, organ, ki ne bo sodeloval le pri pripravi teh načrtov, ampak bo poskrbel tudi za njihovo izvajanje. Organ mora imeti izkušnje, mora biti pristojen, da sprejema neodvisne odločitve, in mora imeti trajen status. Zato bi moral že delovati in ne, da ga bomo v primeru nesreče sestavljali na hitro. Komisar, še vedno čakamo na sistem nadomestil za škodo zatočišč, vendar računam na to, da boste predlog o tem predstavili pravočasno.

Za to smo si prizadevali 10 let. Tokrat to počnemo, ne da bi bili pod pritiskom nesreče. Rad bi se zahvalil slovenskemu in francoskemu predsedstvu, kot je to storila že gospa Vlasto. Brez njiju ne bi bilo mogoče sprejeti nobene odločitve, prav tako pa bi rad poudaril, da je bil tudi Parlament zelo nepopustljiv in je poenoteno uveljavil svoja stališča pri mnogih točkah.

Rad bi se zahvalil vsem kolegom poslancem, ki so pri tem sodelovali, poročevalcem v senci, poročevalcem in vsem ostalim. Danes se spominjamo osebe, ki je ni več med nami, vendar je imela pomembno vlogo pri pripravi tega paketa, gospoda Piecyka. Posmrtno bi se mu rad zahvalil.

Gospe in gospodje, ne moremo pripraviti direktive, ki bi prepovedovala nesreče, prav tako ne moramo sprejeti direktive, ki bi narekovala, da na morju ne bo več neviht, vseeno pa menim, da smo v tem trenutku storili vse, kar lahko storijo politiki, da bi se izboljšala pomorska varnost.

  Jaromír Kohlíček, poročevalec. Gospe in gospodje, pomorske nesreče so nekaj najhujšega, kar se lahko zgodi v transportnem sektorju. Pomorski promet je že od mitoloških časov povezan z najrazličnejšimi prepričanji in običaji. Do nedavnega je bil urejen z različnimi skupinami predpisov. Postopoma je Mednarodna pomorska organizacija (IMO) vzpostavila jasnejše predpise, ki so med drugim temeljili na običajnem pravu. Vzpostavitev teh pravil vsekakor ni pomenila konca. Zagotoviti so morala varen promet za blago in potnike, med drugim pa določajo tudi tehnične zahteve za ladje in infrastrukturo ter pravila plovbe. Drugi predpisi – nedavno obravnavani v Evropskem parlamentu – zagotavljajo enotne minimalne zahteve za usposabljanje posadke. Pojavijo se drugi poskusi odpravljanja možnosti za pomorske nesreče. Vendar kljub vsem tehničnim ukrepom prihaja do nesreč velikih razsežnosti. Vse do nesreče tankerja Prestige se države Evropske unije niso zavedale potrebe po poenotenju tehničnih preiskav nesreč v veji pomorskega prometa. Ker ni bilo mogoče izvesti preiskave nesreče, v katero je bil vpleten tanker Prestige ali določiti vzrokov nesreče, se je pokazala potreba po poenotenju preiskovalnih metod. To vključuje tudi uvedbo fiksnih časovnih rokov za izvedbo in dokončanje preiskav ter strukturo končnih poročil. Vzpostavitev objektivnih preiskovalnih komisij je tu vsekakor na mestu. Posamezne oddelke direktive je bilo treba nujno povezati z zahtevami IMO in drugimi dokumenti iz tretjega pomorskega paketa, istočasno pa uporabiti določbe drugih zavezujočih dokumentov, ki veljajo v Evropski uniji, npr. na področju tajnosti zasebnih podatkov.

Menim, da bo z usklajevalnim postopkom mogoče doseči zelo uspešno resolucijo na vsa vprašanja, ki ostajajo odprta, vključno z jasno formulacijo zahteve, ki se nanaša na dostojno ravnanje s posadko ladij, ki so vpletene v nesreče. Uporabljena formula je v skladu z ustreznimi deli direktive Sterckx, t.j. informacijski in nadzorni sistem EU za upravljanje ladij, kot je že moj kolega na kratko omenil. Na koncu bi se rad zahvalil za kolegialen pristop avtorjev predlogov sprememb k navedeni nalogi, za zelo odgovoren odnos osebja Evropske komisije in posameznih držav, ki so predsedovale, tj. Nemčije, Slovenije in Francije, ki so sodelovale pri delu. Za kakovost besedila so veliko zaslužni tudi strokovni sodelavci. V prvi fazi dela mi je med drugim veliko pomagal Hannes Kugi, v usklajevalnem postopku pa neumorna Katrin Huber. Tudi njim gre zahvala, da je nastala direktiva praktičen in uporaben dokument, ki ga lahko le priporočim v branje strokovni javnosti.

  Paolo Costa, poročevalec. – (IT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, ta večer, na tem zasedanju zaključujemo dolgotrajno delo in prepričan sem, da smo lahko vsi zadovoljni z doseženimi rezultati. Zadovoljni smo lahko iz več razlogov, ki se nanašajo na celotno Unijo, saj je popolnoma jasno, da je možnost, ki jo ima Evropska unija, da zase pripravi regionalna območja upravljanja, za katera mednarodni standardi že obstajajo, in da posega med države članice in mednarodne organizacije z določanjem pravil, nekaj, kar je treba uporabljati le po potrebi. Vseeno pa je jasno, da je bilo to potrebno. Žal je to zaradi nesreč, ki so sprožile ta proces, popolnoma jasno.

Dosežen rezultat ne bo zadovoljil vseh, saj gre za spoštovanja vreden kompromis dolgotrajnega dela, v katerem so vse vpletene institucije – Komisija, Parlament in Svet – odigrale svojo vlogo, pri čemer pa je vsaka zastopala interese, za katere je zadolžena, če lahko tako rečem. Vse to je pripomoglo, da je danes v celotnem sektorju in celotnem okviru pomorske varnosti prišlo do napredka. Nenazadnje je bil to tudi čas in priložnost, da smo se s kolegi spopadli s posebnimi problemi. Moja odgovornost je bila, da sem se posvetil problemu odgovornosti prevoznikov potnikov po morju v primeru nesreč.

Priznati moram, da je rezultat, tako kot vedno, nekoliko pod navedenimi pričakovanji, pričakovanji, za katere se včasih zdi, da jih je mogoče celo izpolniti. Pričakovali smo, da bo mogoče zajeti in zaščititi vse osebe, ki so na ladjah, ne glede na to, ali so v mednarodnih vodah, nacionalnih vodah ali na rekah. Vendar pa je bilo treba zaradi realnosti pri okoliščinah obseg uporabe deloma skrčiti. Tega se zavedam, vendar bi vseeno rad izpostavil, da v tej zbirki pravil nekaj manjka, kar je mogoče pripisati dejstvu, da številne ladje, ki plujejo neovirano med rekami in morji, niso zajete v ta način obravnave, in to je vsekakor področje, ki ga moramo na nek način zajeti. Prepričan sem, da bo Komisija kar se da hitro pripravila določbe v zvezi s tem.

Določili smo dolgo časovno obdobje, da bi s tem vključili tudi potovanja v domačih vodah. Ta težava v zvezi s časom je vsekakor povezana z vprašanjem o prehodnih obdobjih in mogoče gre za vprašanje, ki mu nismo namenili dovolj pozornosti. Bojim se, da so predolga in da bomo morali zaradi tega na to čakati predlogo. Vseeno je bolje, da so vključena, kot pa da ne bi spremenili ničesar.

Druga pomembna točka razprave – za katero smo dosegli sporazum – je, da to varstvo začne teči ob določenem času. Sodržavljanom lahko sedaj vsekakor povemo, da bodo, ko vstopijo na ladjo, zavarovani, pod osnovnimi pogoji, vse od konca leta 2012, ne glede na to, kako potujejo. Če povzamem, tudi s tega vidika smo vsem državljanom omogočili, da močneje občutijo evropsko državljanstvo, saj bo isto zavarovane veljalo v vseh morjih, na vseh lokacijah, za vse ladje.

  Gilles Savary, poročevalec. – (FR) Gospod predsednik, smo na koncu zakonodajnega maratona, ki je, kot smo že omenili, trajal deset let, in ki je, kot so nas opozorili v današnji razpravi, bil neustrezno poimenovan z imenom „Erika III“.

Neustrezno zaradi tega, ker se je po Eriki zgodil še Prestige, po Prestigeu je bil Tricolor; in po Tricoloru je bilo na žalost še veliko drugih pomorskih nesreč, tako v evropskih vodah, kot tudi drugje.

Predvsem pa je neustrezno, ker gre prvič, kot je izpostavil že gospod Sterckx, za umirjeno zakonodajo – povedano z drugimi besedami, ne vključuje strasti, izpadov in polemik, ki so prevladali po nesrečah, kot sta bili nesreči ladij Erika in Prestige. Predvsem je zasluga gospoda Barrota in Komisije, ki sta jo predlagala, kljub temu pa je vseeno šlo za zelo zapleteno vsebino.

Države članice niso ravno naklonjene sprejemanju predpisov na področju, kot je tole, če se ne zgodi ničesar resnega; po drugi strani pa z zakonodajo v času nesreč močno pretiravajo. V vsakem primeru gre za pomemben del zakonodaje, saj vsebuje sedem besedil.

Namen zakonodaje je zagotoviti, da bo evropski pomorski prostor – oziroma pomorski prostor držav članic – eden izmed najvarnejših na svetu. To je povsem upravičeno, saj gre za enega izmed najbolj obremenjenih in, gledano z geografskega vidika, za enega izmed najzahtevnejših prostorov na svetu. Vključuje številne ožine, vključno z Bosporjem, Gibraltarjem in Pas-de-Calais – skozi katere dnevno potuje 800 komercialnih ladij – in ki spadajo med največja pristanišča na svetu.

Zaradi tega smo morali opraviti veliko dela, žal ne z namenom, da bi preprečili nesreče – življenje bo vedno vsebovalo element naključja –, ampak da bi storili vse, kar je v naši moči, da bi jih lahko preprečili in da bi kaznovali povzročitelje vseh takšnih nesreč.

Struktura paketa je enostavna: gre za učinkovit krog, v katerem je vsak člen v prometni verigi – od države pristanišča do zavarovatelja, prek naročnika prevoza, klasifikacijskih zavodov, do države zastave – odgovoren za svoja dejanja in na nek način pritiskajo na ostale – na to smo vsaj stavili –, da bi izboljšali prometne pogoje in zagotovili, da uporabljajo odgovorne prevoznike, ki delujejo v skladu s standardi.

Če dobro pomislim, bi bilo mogoče dobro, če bi naš model temeljil, z vidika splošnih načel in strukture, na tem, kar poskušamo doseči na področju financ: finančne bonitetne agencije so bile prav tako neučinkovite, kot pomorski klasifikacijski zavodi.

Nekatere države članice podpirajo zastave z nizkimi dajatvami za registracijo ladij ali davčne oaze, kot jih imenujejo na področju financ. Nekateri upravitelji niso zaželeni in so deležni raznih črnih seznamov in prepovedi na pomorskem področju. V tem primeru gre torej za zgleden kos zakonodaje, ki poleg tega ustreza tudi v okvir IMO na mednarodni ravni.

Prav tako bi rad povedal, da gre s političnega vidika za izjemen uspeh Skupnosti, saj je ravno povezava med Komisijo in Parlamentom omogočila pripravo zelo zapletenega besedila in dela zakonodaje, glede katerega so bile države članice zelo zadržane.

Rad bi se zahvalil gospodu Tajaniju in Komisiji. Prav tako bi se rad zahvalil francoskemu predsedstvu, saj menim, da je gospod Bussereau spoznal, da to predstavlja nekaj zelo pomembnega v času francoskega predsedovanja, prav tako pa bi se rad zahvalil svojim kolegom, saj vsi vemo, da smo morali uporabiti nekaj čarovniških trikov in pretvez, da smo dosegli ta rezultat. Ta pomorski paket nam je uspelo pripraviti samo zaradi tega, ker smo bili enotni in smo pokazali takšno solidarnost, da so nekateri poslanci, če lahko tako rečem, podedovali nekaj slepih potnikov, kot je moje besedilo in besedilo gospoda Fernandesa, ki jih Svet ni želel.

Gospe in gospodje, ravno zaradi tega smo uspeli. Z veseljem bi se spustil v podrobnosti mojega poročila, vendar mislim, da bom na koncu imel še nekaj časa, da spregovorim, in ga bom izkoristil v ta namen.

(Aplavz)

  Emanuel Jardim Fernandes, poročevalec. – (PT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, razprava o paketu pomorske varnosti Erika III se približuje koncu. Ta proces je star več kot tri leta in v tem času smo si močno prizadevali za večjo varnost potnikov, oceanov, morij in pomorskih poti. Kot Portugalec in prebivalec otoka Madeira sem bil še posebej zavezan temu projektu in njegovim glavnim ciljem: zagotoviti, da države članice dosledno izvajajo svoje obveznosti, kot članice Mednarodne pomorske organizacije (IMO), sprejmejo konvencije organizacije in v celoti uporabljajo njene obvezne določbe. Proces pogajanj je bil zelo težek. Za Parlament je paket Erika III vedno predstavljal paket, nikoli pa ne skupka zbranih ukrepov.

V času prve obravnave je Parlament sprejel nekaj sprememb. Vključevale so obveznost države zastave, da zagotovi pravočasnost inšpekcij in preiskav in vzpostavi zmogljivosti za ocenjevanje, potrditev in odobritev izgradnje ladij in opreme, obveznost države članice, da pridobi dokazne listine o skladnosti ladje z mednarodnimi standardi – če ladja ni nova, se je država članica dolžna povezati s prejšnjo državo članico in od nje zahtevati, da ji preda potrebne dokumente in podatke – in vodenje zbirke podatkov o floti, ki mora vključevati glavne tehnične informacije o vsaki ladji, vključno s kršitvami pogojev IMO.

Takrat smo dosegli politično soglasje glede šestih od osmih predlogov. O mojem predlogu in predlogu gospoda Savaryja se moramo še dogovoriti. Do sedaj smo se dogovorili glede tega, kako lahko tudi ta dva predloga vključimo v končno besedilo paketa Erika III. Zaradi Parlamenta in njegove vztrajnosti, slovenskega, predvsem pa francoskega predsedstva – kateremu bi se rad zahvalil – in tudi skupne pripravljenosti nas vseh lahko sedaj zaključimo ta tretji paket pomorske varnosti. Izpostaviti moramo ratifikacijo mednarodnih konvencij, pri čemer so bile uporabljene nacionalne metode. Gre za stališče, ki sem ga podprl zaradi upoštevanja različnih obstoječih ratifikacijskih sistemov v različnih državah članicah. Medtem ko čakajo, da bo sistem presoje IMO postal zavezujoč, morajo države članice poskrbeti za izvedbo takšne presoje pri svojim pomorskih oblasteh in objaviti rezultate. Države članice bodo vzpostavile sistem vodenja kakovosti za svoje pomorske oblasti, ki je potrjen v skladu z mednarodnimi standardi. Preden odobrijo, da lahko ladja pluje pod njihovo zastavo, morajo države članice preverit, da ustreza mednarodnim pravilom.

Države članice morajo zagotoviti, da bodo ladje, ki plujejo pod njihovo zastavo in so bile pridržane zaradi pomorske inšpekcije države pristanišča, usposobljene v skladu z ustreznimi konvencijami IMO. Ko se zastava države članice znajde na črni ali sivi listi Pariškega memoranduma o soglasju glede nadzora, ki ga opravlja inšpekcija za varnost plovbe dve leti zaporedoma, mora Komisiji predložiti poročilo o vzrokih za slabo delovanje.

Vzporedno s skupnim stališčem bodo države članice s skupno deklaracijo potrdile svojo zavezanost k ratifikaciji glavnih mednarodnih konvencij o pomorski varnosti pred 1. januarjem 2012; začele z uporabo programa države zastave IMO in povezanega sistema presoje pomorskih oblasti, ter podpirale IMO pri prizadevanjih, da bosta ta dva instrumenta postala obvezna po vsem svetu.

Gospod predsednik, gospe in gospodje, sprejetje tega tretjega paketa pomorske varnosti predstavlja pomembno zmago v evropskem zakonodajnem postopku. Komisija, Svet in Evropski parlament so predlagali, razpravljali in dosegli sporazum o in potrdili besedilo, ki izboljšuje življenja državljanov in podjetjem, spodbuja večjo varnost na morjih in oceanih ter oblikuje našo prihodnost. V veliko čast mi je, da sem lahko sodeloval v tem procesu. Ko bomo glasovali o tem paketu, se bomo poklonili žrtvam vseh preteklih in sedanjih pomorskih tragedij: od ladij Prestige, Erika, Bolama vse do Estonie. Prav tako bomo pomagali pri preprečevanju ali zmanjševanju posledic podobnih dogodkov v prihodnje.

  Antonio Tajani, podpredsednik Komisije. − (IT) Gospod predsednik, danes smo končali s težkim opravilom, naporno potjo, ki so jo Parlament, Svet in Komisija prehodili skupaj, polno težav, ki jih je bilo treba premagati, tehničnih problemov in nekaterih nepomembnih konfliktov.

Nagovoriti želim tako kolege poslance v tem Parlamentu, ki bodo dodali zadnji pečat našemu delu za uvedbo novega pomorskega paketa, kot tudi vse državljane Evropske unije, ki jih zastopate. Z dokončanjem te težke naloge pred samim začetkom evropskih volitev institucije pošiljajo vsem evropskim državljanom jasno sporočilo. Naloga evropskih institucij je določiti pravila kot odgovor na vprašanja javnosti. Kadar morajo, lahko premagajo težave in dosežejo sporazum za dobrobit pol milijarde Evropejcev, ki živijo znotraj naših meja. Sposobne so posredovati sporočila za zagotavljanje varnosti. Sposobne so posredovati sporočila za zagotavljanje varstva okolja. Sposobne so posredovati sporočila za zagotavljanje pravic potnikov. Sposobne so posredovati sporočila za zagotavljanje varstva podjetij in zagotavljanje, da se pravila spoštujejo.

S tem, ko uvajamo nova pravila za pomorski sektor, dajemo evropskim državljanom pravila, pravila, ki jih lahko spoštujejo, pravila, ki lahko izboljšajo razmere v prometnem sistemu; boljše pogoje za ta pomemben sektor, ki vpliva na naša morja, saj v Evropi naš pravni sistem tradicionalno temelji na neomajni pravni varnosti. Prav zaradi tega želim izpostaviti pomen vašega glasovanja za ta paket, saj poleg svoje aktualne vsebuje, predstavlja tudi politično sporočilo, ki ga posredujejo evropske institucije. Obseg te odločitve presega naše trenutne potrebe, presega vprašanja, s katerimi se ukvarjamo, ki jih nameravate oblikovati v pravila s soglasjem Komisije in Sveta. Še enkrat bi rad ponovil: gre za politično odločitev, sporočilo, ki ga pošiljamo evropskim državljanom, naj zaupajo v svoje institucije, saj se lahko spopadejo s problemi in jih rešijo.

Rad bi se zahvalil osebju Komisije, ki je gospodu Barrotu, pa tudi meni, omogočilo kar najučinkovitejše delo. Rad bi se zahvalil francoskemu in slovenskemu predsedstvu. Rad bi se zahvalil gospe Bussereau za vso delo, ki ga je vložila v času najzahtevnejše faze pogajanj, prav tako pa rad izpostavil pomembno delo, ki so ga opravili vsi poročevalci, Odbor za promet in turizem in cel Parlament. Moje zahvale gredo tudi gospodu de Grandesu Pascualu, gospe Vlasto, gospodu Sterckxu, gospodu Kohlíčku, predsedniku, gospodu Costi, gospodu Savaryju – ki bi se mu rad še enkrat zahvalil za njegovo delo – gospodu Fernandesu za njegov prispevek in sposobnost, da je dokončno zaprt pogajanja s tem, ko je premagal strankarske ali zakoreninjene odnose z namenom, da bi javnosti posredoval oprijemljive odgovore.

Naš izziv je bil konsolidirati evropske zakonodajne instrumente z namenom boja proti nezakonitemu ladijskemu prometu in preprečevanja pomorskih nesreč in onesnaževanja naših morij. Sedaj moramo uporabiti vse razpoložljive ureditvene instrumente pomorskega prometa, da bi preprečili ponovitev nesreč, ki so nas spodbudile k ukrepanju. Ti instrumenti se nanašajo predvsem na državo zastave, ki je primarno odgovorna za pomorsko varnost, in politična meja je bila sedaj začrtana. Vse evropske države zastave morajo biti, brez izjeme, na beli listi, prav tako pa morajo imeti vzpostavljene instrumente, ki so za to namenjeni. Konsolidiran okvir za evropsko akreditacijo klasifikacijskih zavodov nam bo prav tako omogočil učinkovit nadzor ladijskega prometa.

Za državo pristanišča bodo veljali drugi ukrepi. Nekatere ladje in ladjarske družbe ne smejo biti več dobrodošle v naših vodah, saj ne ustrezajo minimalnim varnostnim predpisom. Za obalne države bo veljala še ena vrsta ukrepov: učinkovit nadzor ladij na kratkih in dolgih razdaljah predstavlja osnovno preventivno orodje. Z okrepljenimi pravili o sprejemanju ladij v stiski v zatočišča bomo lahko preprečili, da bi ladijske nesreče postale okoljske katastrofe. Ukrepati moramo, da to preprečimo in hkrati prevzamemo odgovornost za posledice nesreč, ter se iz njih tudi nekaj naučimo. Ladjarske družbe morajo skleniti ustrezne police zavarovanja odgovornosti za potnike in tretje stranke. Tudi skupen preiskovalni okvir nam bo omogočil optimalno pridobivanje povratnih informacij o nesrečah, na osnovi kateri se bomo lahko učili. Ni treba poudarjati, da ne moremo popolnoma odpraviti tveganja, ki je povezano s pomorskim prometom, kot tudi z drugimi sektorji, vendar je dolžnost zakonodajalca, dolžnost tistih, ki zastopajo javnost, da po svojim najboljših močeh kar najbolj omejijo ta tveganja.

Zato menim, da je to naš skupen cilj. Verjamem, da smo naredili napredek, ki je v vsakem pogledu zelo pomemben. Paket, ki ga boste sprejeli, vsekakor prestavlja velik korak v pravi smeri in – še enkrat ponavljam – močno politično sporočilo, jasen znak pripravljenosti evropskih institucij, da dajo odgovore na vprašanja, ki jih je postavilo 500 milijonov državljanov.

  Georg Jarzembowski, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Hvala, gospod predsednik, hvala, gospod podpredsednik, gospe in gospodje, dovolite mi, da se v imenu svoje skupine najprej zahvalim vsem poročevalcem, ne le za delo, ki so ga opravili, ampak tudi za dejstvo, da smo dosegli to, kar smo si zastavili, da predloge obravnavamo kot paket. S tem, ko jih obravnavamo kot paket, smo Svet prisilili, da se približa našim stališčem, saj kot veste Svet nikakor ni hotel sprejeti dveh predlogov. Samo s sodelovanjem smo ga pripravili do tega, da sprejme ta dva dokumenta in uspelo nam je.

Tako kot podpredsednik, sem tudi sam mnenja, da je ta paket velik uspeh za državljane. Gre za nekaj, kar bi morali izpostaviti tudi v volilni kampanji.

Ni veliko poslancev, ki bi se danes udeležili te razprave, čeprav je bila priprava tega paketa eden izmed največjih dosežkov Odbora za promet in turizem.

Državljani morda ne razumejo, zakaj včasih tako dolgo zasedamo in zakaj vse traja toliko časa. Vseeno pa lahko opazijo, da ta paket vsebuje določbe o nadziranju, določbe o klasifikacijskih zavodih, preiskave nesreč, obveznosti glede zavarovanja, določbe glede odgovornosti, nadzora države pristanišča in države zastave. Pri vseh teh različnih vidikih moramo zaostriti zahteve, da bi lahko, kjer je to možno, preprečili nesreče in da bi lahko, kjer prihaja do nesreč, hitro ukrepali.

Gospod Sterckx, še enkrat bi se vam rad posebej zahvalil, saj ste bili poročevalec v posebnem odboru, kateremu sem imel čast predsedovati, prav tako pa sva sodelovala po potopu ladje Prestige, kjer smo preučevali, kaj je še treba izboljšati. S pomočjo gospoda Barrota je Komisija sprejela naše predloge, ki smo jih dejansko zaključili s pomočjo zakonodajnega postopka.

V zvezi s tem smo lahko res zadovoljni, da smo po vseh teh letih dosegli sporazum o tretjem pomorskem paketu. Dovolite mi še dve pripombi. Najprej, zahvaliti bi se morali gospodu Dominiqueu Bussereauju, ki je, kot francoski minister, pripomogel k odpravi zadnjih ovir in uspehu paketa. Za to je še posebej zaslužen.

Gospod podpredsednik, sedaj so vse oči uprte v vas! Vi, Komisija skupaj z odlično Evropsko agencijo za varnost v pomorskem prometu, morate sedaj zagotoviti, da bodo to izvedle in uporabljale tudi države članice. Ponavljanje nesreč, kot sta bili nesreči ladij Erika in Prestige, bomo lahko uspešno preprečili šele takrat, ko se bo to, kar smo sprejeli, dejansko začelo izvajati. S skupnimi močmi si moramo prizadevati za to. Najlepša hvala vsem.

  Rosa Miguélez Ramos, v imenu skupine PSE. – (ES) Gospod predsednik, pravkar sem dobesedno dirkala do Parlamenta. V svoji pisarni sem poslušala podpredsednika Tajanija in druge govornike in rada bi čestitala vsem poročevalcem in Komisiji. Tako kot gospod Tajani, tudi sama želim toplo pozdraviti zelo pomembno delo, ki ga je opravil komisar Barrot, prav tako pa tudi pripravljenost, ki jo je pokazalo francosko predsedstvo.

Povedati želim, da bo pomorski paket v Evropi povzročil odločilno spremembo, spremembo, ki bo pripeljala do kakovosti in preglednosti v pomorskem sektorju. Verjamem, da bo z njim mogoče zagotoviti, da se nikoli več ne bomo soočili s pomanjkanjem preglednosti, kot se je to dogajalo v preteklosti, po dveh groznih nesrečah ladij Erika in Prestige, predvsem s pomanjkanjem preglednosti, ki obdaja nesrečo ladje Prestige. V tem kontekstu poročilo gospoda Kohlíčka, pri katerem sem poročevalka v senci, predstavlja jamstvo – dejansko jamstvo –, da bo mogoče v prihodnje preiskave v pomorskem sektorju opravljati na popolnoma pregleden način. Poročilo zagotavlja, da bomo vsi – splošna javnost in organi – vedeli, kaj se je zgodilo v ozadju ali kaj se je zgodilo po vsaki nesreči, tako da ne bomo nikoli več ponovili starih napak in da bo mogoče odpraviti vse pomanjkljivosti.

Evropa mora na tem področju napraviti napredek in prepričana sem, da naše delo s tem še ni končano, saj smo vedno bili vodilni, pa tudi zaradi tega, ker se bo število pomorskih nesreč še povečevalo.

  Anne E. Jensen, v imenu skupine ALDE. – (DA) Hvala, gospod predsednik, tudi jaz bi rada čestitala poročevalcu za dosežen rezultat, prav tako pa bi se rada zahvalila francoskemu predsedstvu za prizadevnost. Rezultat, ki smo ga dosegli, predstavlja velik uspeh za okolje in evropski ladijski promet. V zadnjih letih je ravno EU največ prispevala k standardu o vplivu ladijskega prometa na okolje, in sicer preko zakonodaje in dela Mednarodne pomorske organizacije. Ladijski promet je globalna dejavnosti in zaradi poštene konkurence in okolja je zelo pomembno, da imamo skupna pravila na globalni ravni. Vendar pa bi EU lahko prevzela vodstvo in postavila standard s tem, ko bi zahtevala strožja pravila. Zagotoviti moramo, da države članice EU dejansko delujejo v skladu s sporazumi IMO, in prav to skušamo doseči z zakonodajnim paketom, ki ga bomo dokončali. Sedem direktiv v tretjem pomorskem paketu bo preprečilo onesnaženje, zagotovilo bolj usklajen odziv na nesreče in preprečilo, da bi slabe ladje vplule v vode EU. Kot poročevalka v senci za mojo skupino sem še posebej pozorno spremljala direktivo o pomorski inšpekciji države pristanišča in direktivo o preiskovanju nesreč, in rada bi se zahvalila poročevalcema, gospe Vlasto in gospodu Kohlíčku, za njuno odlično in uspešno delo. Dosegli smo boljši način za inšpekcijski nadzor nad ladjami, tako da so najslabše ladje najpogosteje deležne inšpekcije, prav tako pa nam je na voljo metoda za preiskovanje nesreč, ki bo zaslišanim, pričam zagotovila pravno varstvo, to pa bo prav tako pomenilo, da bo to, kar bomo ugotovili na podlagi poročila o nesreči, lahko v prihodnje uporabili, in da bodo tudi države članice med sabo izmenjevale informacije.

  Mogens Camre, v imenu skupine UEN. – (DA) Hvala, gospod predsednik, z vso upravičenostjo lahko izrazimo najgloblje zadovoljstvo s pomorskim paketom in v imenu naše skupine bi se rad zahvalil poročevalcem, Komisiji in Svetu za odlično opravljeno delo na tem področju. Nadzor ladij se nanaša predvsem na velike ladje, sam pa bi rad izpostavil problem malih ladij. Imamo posebne pristojne organe za opravljanje inšpekcij, nimamo pa dovolj jasnih pravil glede plovnosti teh ladij ali glede tega, kdaj bo inšpekcija opravljena. Predvsem je to očitno v primeru ribiških ladij, malih ribiških ladij, ki so bile predelane, da bi nadaljevale z ribolovom ali da bi se uporabljale v turistične namene. S tem sta pogostokrat povezana večja teža in večji motor, kar spremeni težišče in zmanjša plovnost, in zaradi tega smo v moji državi, na Danskem, bili priča že številnim tragičnim nesrečam. Uvesti moramo fiksno zahtevo, da mora test plovnosti opraviti vsako plovilo, pa naj bo novo ali predelano. Zaradi tega bi rad, tako kot gospod Costa, pozval Komisijo, da čim prej razširi določbe o nadzoru in odobritvi tudi na te vrste ladij.

  Michael Cramer , v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod podpredsednik, gospe in gospodje, v skupini Zelenih/Evropske svobodne zveze podpiramo ta končen kompromis. Zadovoljni smo, da je Parlament dosegel svoje in da vseh osem zakonodajnih predlogov tvori en sam paket, o katerem bomo glasovali kot o celoti. Vsem poročevalcem bi se rad iz vsega srca zahvalil za njihovo sodelovanje.

Pomorska varnost nujno rabi strožjo evropsko zakonodajo, da bi s tem, ko bomo preprečili nesreče, lahko rešili življenja in preprečili okoljske katastrofe. Ne sme več priti do takšnih nesreč v ladijskem prometu, kot v primeru ladij Erika in Prestige.

Pomorska inšpekcija države pristanišča pomeni, da je mogoče ladje, ki pristanejo v pristaniščih EU, bolje spremljati in – to se mi zdi še posebej pomembno – te ladje so lahko sankcionirane, če ne ustrezajo varnostnim določbam. Nadzor ladij v teritorialnih vodah je izjemno pomemben, predvsem na okoljsko občutljivih območjih, saj onesnaževanje morij in oceanov ne pozna nobenih meja. Prav zaradi tega nujno potrebujemo čezmejne ukrepe. V določbah glede odgovornosti, ki so v prid potnikov na potniških ladjah žal obstaja le določba za pomorsko območje. Zeleni si želimo, da bi se nanašala tudi za celinske plovne poti.

Prav tako smo zadovoljni, da je tudi Svet po dolgotrajni zamudi sprejel odločitev glede obveznosti za države pristanišč ter zavarovanja in odgovornosti lastnikov ladij. S tem paketom o pristaniščih smo napravili ogromen napredek, vsekakor pa se zavedamo, da je ta pravila mogoče in treba v prihodnosti še izboljšati.

  Jacky Hénin, v imenu skupine GUE/NGL. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zaradi ponavljajočih nesreč in povečanja prometa nevarnega blaga po morju se vse pogosteje pojavljajo pereča vprašanja v zvezi s krepitvijo varnostnih pravil, ki urejajo vse pomorske ožine v Evropski uniji, in virov, potrebnih za uveljavljanje teh pravil.

Smiselna je predvsem razvrstitev teh ožin in dostopnih poti v te ožine v skladu s postopkom, ki se nanaša na „cone Seveso“, saj mora za zmanjšanje stroškov prometa gladko teči, ne glede na posledice.

Komisija in Svet sta pod pritiskom gospodarske katastrofe, ki je posledica finančne krize, končno le začela razmišljati o upravičenosti davčnih oaz. Če bi se to dejansko izvedlo, bi pomenilo velik korak naprej.

Koliko pomorskih in okoljskih nesreč se mora še zgoditi, da bodo Komisija, Svet in ta Parlament končno posvetili pozornost dolgotrajnemu škandalu zastav držav z nizkimi dajatvami za registracijo ladij? Mogoče bi bilo bolje za evropske volivce, če bi v Parlament prišlo več poslancev, ki jih bolj skrbi varnost njihovih sodržavljanov, kot pa zavzemanje za prosto trgovino, ki uničuje ljudi in okolje.

  Derek Roland Clark , v imenu skupine IND/DEM. – Gospod predsednik, prejšnji september sem opozoril na to, kako elektronski podatki o ladjah, ki so potrebni za ta poročila, enostavno pridejo v roke piratom, ki delujejo ob obali Somalije. Opozorila ni nihče upošteval. Poročila so bila spremenjena, vendar zaradi tega niso nič boljša. Med njimi prihaja celo do protislovij. Še enkrat bom poskusil.

Medtem ko gospod Sterckx pristaniščem nalaga, da ne smejo zavrniti ladij, gospod Savary pravi, da lahko zavrnejo vstop v primeru, da ne predložijo potrdila o zavarovanju. K temu protislovju pripomore še gospa Vlasto, ki razširja pomorske inšpekcije na ladje, ki so zasidrane na morju. Torej mora biti plovilo na morju, ki nima ustreznih dokazil in je zaradi skrajnih vremenskih razmer ogroženo, sprejeto, saj je gospod Sterckx uvedel pravico ladij v stiski do zatočišča. To pomeni, da smo se znašli v situaciji, ko plovilo z nevarnim tovorom lahko vstopi v pristanišče s prikrojevanjem teh protislovij. Kaj se zgodi, če zaradi tega pride do resne nesreče ter tako ohromi pomembno pristanišče? Ali se odškodnine, ki jih omenja gospod Sterckx, nanašajo na vse to, in kdo v takem primeru plača? To poročilo je treba temeljito popraviti.

Poročilo gospoda Fernandesa podpira različna priporočila IMO. Dobro – v Združenem kraljestvu smo jih že podpisali – vendar želi EU dodati svojo zbirko podatkov o floti, kateri pa bi sam in drugi nasprotovali. Rekel sem „bi“, ker naj bi bilo poročilo gospoda Fernandesa sprejeto brez glasovanja. Ali je to demokratično? Kaj se je zgodilo s pripombami, ki smo jih slišali še danes zjutraj, da je to Parlament, ki si prizadeva za spremembe?

  Fernand Le Rachinel (NI). – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, rad bi čestital vsem poročevalcem, ki so odgovorili na zahtevna vprašanja, ki jih zastavljajo izzivi pomorske varnosti, in ki so se soočili z našimi odgovornostmi.

Vsi se spominjamo nesreč, v katere sta bila vpletena tankerja za prevoz bencina Erika leta 1999 in Prestige 2002, ter tragičnih posledic za okolje, ljudi in gospodarstvo.

Končno bo pripravljen nov sklop zakonov, s katerimi bo mogoče zaščititi Evropejce pred pomorskimi nesrečami in ki bo predvsem omogočal izvajanje sistematičnih inšpekcij najbolj zastarelih ladij, obvezno zavarovanje za izplačilo nadomestil žrtvam ekoloških nesreč, prav tako pa tudi presoje zastav evropskih držav, ki so, kot vemo, še vedno prevečkrat zastave držav z nizkimi dajatvami za registracijo ladij.

Zadnji čas je, da smo sprejeli te ukrepe, namenjene omejevanju ogromnega manevrskega prostora, ki je bil več stoletij dovoljen lastnikom ladij. Zaključuje se obdobje, ko so jo lastniki odsluženih ladij odnesli nekaznovani, prav tako pa se bo povečala učinkovitost inšpekcij, saj bodo namenjene predvsem za takšne ladje.

O varnosti morij in oceanov se ne moremo pogajati: referenčna vrednost bi morala biti ravno varnost, ne pa denar, dobiček in neomejena trgovina.

Vendar obžalujem eno stvar. Za izvedbo vseh teh novih represivnih in preventivnih zakonov bo potrebno veliko časa. Kot poslanec EP za severozahodno regijo, s številnimi obalami, z velikim olajšanjem in ponosom glasujem za ta tretji pomorski paket.

  Ioannis Kasoulides (PPE-DE). – (EL) Gospod predsednik, paket sedmih predlogov o ladijskem prometu je pomemben prispevek k preprečevanju nesreč in zagotavljanju učinkovitega odziva v primeru nesreče. V zvezi s slednjim bi se, kot poročevalec v senci, rad dotaknil dogovora glede zavetišča za plovila, ki so v nevarnosti. Poročevalcu, gospodu Sterckx, in celotni pogajalski skupini bi rad čestital za dragocen kompromis o tem pomembnem vprašanju, ki so ga dosegli.

Če ne omejimo in odpravimo ene same male nezgode, ene male razpoke, na primer v rezervoarju tankerja za prevoz nafte, lahko ima ta zaradi vibracij, ki jih povzroča razburkano morje ali težave pri pretakanju tovora na drugo plovilo, za posledico veliko ekološko katastrofo, če ni nobenega zavetišča, kjer bi bilo možno ustrezno ukrepati. Istočasno pa lahko strah posadke, da ji grozijo civilne ali kazenske posledice ali dejstvo, da plovilo nima ustreznega zavarovanja, prepreči, da bi ladja poiskala zatočišče, kar lahko ima usodne posledice.

Ta kompromis zagotavlja neodvisnost strokovnjakov, ki sprejemajo odločitve, kdaj ladji, ki je v nevarnosti, omogočiti vstop v zavetišče, pošteno obravnavo pomorščakov v primeru nesreče v skladu z IMO, obveznost nezavarovanih ladij v zavetiščih, odškodnino za škodo pristaniščem in zavetiščem, za katero bo Komisija predstavila različne možne politike in obveznost lastnikov tankerjev za prevoz nafte, da prijavijo svoj tovor, če presega 1 000 ton. Istočasno pa bodo morala biti vsa plovila, tudi ribiška plovila, opremljena s sistemom za avtomatsko prepoznavanje.

Pozdravljam dejstvo, da je Parlament z ukrepanjem prisilil Svet v sprejetje končnega skupnega stališča o vseh sedmih zakonodajnih predlogih v paketu.

  Michel Teychenné (PSE). – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, paket o katerem bomo jutri glasovali, ne bi zaživel brez odločnosti Evropskega parlamenta in ob tej priložnosti bi rad izrekel zahvalo za opravljeno delo.

Če bo Evropska unija vzpostavila pravni instrument, s katerim bo, upam, mogoče preprečiti nesreče, kot je bil brodolom ladij Erika ali Prestige in končno prisiliti onesnaževalce, da prevzamejo odgovornost, bo šla zasluga vztrajnosti Evropskega parlamenta, kljub neodločnosti Sveta. Ni treba, da vas spominjam na to, koliko vztrajnosti je bilo potrebne, da je bilo mogoče predložiti poročili gospoda Savaryja in gospoda Fernandesa. Gre za politično zmago Evropskega parlamenta, prav tako pa je to zmaga za odločnost in skupinsko delo.

Zaradi tega paketu „pomorske varnosti“ bodo države članice končno morale začeti izpolnjevati svoje obveznosti v Mednarodni pomorski organizaciji, predvsem izvajati tehnične presoje preden plovilu izdajo zastavo. Naslednji korak naprej predstavlja zahteva, v skladu s katero morajo biti ladje zavarovane s potrdili o finančnih garancijah, s katerimi odgovornost prevzemajo naročniki prevoza.

Če bo Parlament ta besedila jutri sprejel, bo s tem Evropska unija pokazala, da je pridobila učinkovito orodje v boju proti odsluženim ladjam in proti lastnikom in naročnikom prevoza, ki kršijo zakon, prav tako pa upamo, da bo to koristilo okolju in zdravju naših sodržavljanov.

Na koncu bi rad izrekel priznanje za opravljeno delo, v prvi vrsti gospodu Tajaniju, ki je danes prisoten, in poročevalcem o prometnem pravu, saj smo sedaj v zaključnih fazah postopka priprave pomorskega prava, ki bo pokrivalo celoten promet v Evropi. Prav v zvezi s tem delom, kjer je pri pomorskem prometu prišlo do dejanske zamude, upam, da bo Parlamentu na tej seji, vsekakor pa čim prej, uspelo zaključiti pomembno temo o pomorskem prometu.

PREDSEDSTVO: GOSPOD MARTÍNEZ MARTÍNEZ
Podpredsednik

  Josu Ortuondo Larrea (ALDE). – (ES) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, vesel sem, da bomo lahko ta parlamentarni mandat zaključili z dokončnim sprejetjem zadnjega pomorskega paketa. Spomnim se, da se je, ko sem leta 1999 prvič prišel v Evropski parlament, zgodila huda pomorska nesreča ob francoski obali, v katero je bila vpletena ladja Erika in na osnovi katere je bil tudi poimenovan prvi sklop zakonodajnih predlogov, namenjenih preprečevanju takšnih nesreč.

Mislili smo, da smo odpravili nevarnost, vendar je kmalu zatem obalo Galicije uničil katran, zaradi še hujše nesreče: ladje Prestige. Od takrat smo v Odboru za promet in turizem pripravljali nadaljevanje zakonodajnih paketov ter poskušali premagati prekomeren odpor, na katerega smo naleteli pri lastnikih ladij, naftnih družbah, klasifikacijskih združenjih, pa tudi pri nekaterih državah članicah, ki so zavrnile tri predloge, ker naj bi bili prestrogi.

V zadnjih 10 letih smo sprejeli številne direktive in uredbe, nekatere od njih smo morali spreminjati, ker so se v prvotni različici izkazale za neučinkovite zaradi vsebine, ki jo je izločil Svet.

Sprejeli smo zakonodajo za uvedbo plovil z dvojnim trupom, evropski sklad v primeru velikih razlitij nafte in zatočišč, sedaj pa ponovno spreminjamo in sprejemamo zakonodajo o odgovornosti prevoznikov potnikov po morju, preiskavah pomorskih nesreč, sistemu spremljanja in obveščanja ladijskega prometa v Skupnosti, pomorskih inšpekcijah države pristanišča in o uredbah in direktivah o organizacijah, pooblaščenih za tehnični nadzor in pregled ladij. Vse to je dobro in zaželeno je, da bi čim prej stopilo v veljavo in bi vse države članice začele z izvajanjem.

Glede tega sem zadovoljen. Vendar se to mandatno obdobje parlamenta končuje. Zapuščam Parlament in odhajam z obžalovanjem, saj nam ni uspelo doseči, da bi bila uvedba nadzornih sistemom obvezna – sistemov, ki že obstajajo in so bili patentirani – s katerimi bi bilo mogoče ugotoviti, kdaj in kakšne količine ladijskih kaluž in usedlin rezervoarjev za nafto je posamezno plovilo nezakonito odvrglo v morje. Povedano z drugimi besedami, gre za črne škatle ali tahometre, ki jih pomorske oblasti lahko pregledajo ob vsakem vstopu plovila v pristanišče.

Verjamem, da moramo pomorskemu okolju posvetiti večjo pozornost in strožje postopke, da bi preprečili naše onesnaževanje. Prav tako menim, da bo to, če nam ne bo uspelo, vplivalo na našo prehranjevalno verigo in naša življenja, na koncu pa bomo plačali visoko ceno za to. Upam, da ne bo trajalo še naslednjih 10 let, da bomo lahko učinkovitejše in boljše nadzirali nezakonite izpuste v morje.

  Predsednik. – Hvala, gospod Ortuondo Larrea. Prepričan sem, da v tem Parlamentu ne bomo pozabili na vaša prizadevanja, prav tako pa sem prepričan, da se boste še naprej borili za cilje, ki jih tu zapuščate za sabo, kjer koli že boste. Res še niso uresničeni, vendar se bo to kmalu zgodilo zaradi vaših prizadevanj.

  Georgios Toussas (GUE/NGL). – (EL) Gospod predsednik, po petih letih razprave in posvetovanja s Svetom je slavni paket o ladijskem prometu, ki ga sestavlja šest direktiv in ena uredba, izgubil vso pozitivno vsebino, ki se nanaša na varnost življenja na morju in varstvo okolja. Povedano z drugimi besedami, tresla se je gora, rodila se je miš.

Svet, ki vztrajno zagovarja politiko Evropske unije, uperjeno proti ljudstvu, in interese kapitala, izvršuje vse zahteve upraviteljev in lastnikov ladij ter monopolnih poslovnih skupin, ki nasprotujejo vsakemu ukrepu, ki bi lahko kakor koli vplival na njihovo donosnost. S tem dolgim, razvlečenim postopkom jim je uspelo odstraniti zobe vsaki pozitivni določbi, namenjeni nadzoru varnostnih pravil za ladje, ali pa jo odložiti za nedoločen čas.

Vključen ni bil noben ukrep za zaščito in nadgradnjo človeškega dejavnika, pomorščaka, glavnega dejavnika pri varstvu človeškega življenja na morju in okolja. Predlogi, ki jih je pripravljala Evropska unija od leta 1986 dalje znotraj okvira skupne pomorske politike, da bodo vprašanja, ki se nanašajo na človeški dejavnik, izboljšane delovne pogoje in usposabljanje pomorščakov, domnevno preučena v prihodnje, so zavajajoči in napačni, glede na to, da so se vsa ta leta samo slabšali. Prav zaradi tega bo Grška komunistična stranka glasovala proti tako imenovanemu pomorskem paketu v celoti.

  Luca Romagnoli (NI). – (IT) Gospod predsednik, gospod Tajani, gospe in gospodje, Odbor za promet in turizem Parlamenta se ni mogel in se ne more izogniti nalogi zagotavljanja celostnega odziva na potrebo po izboljšanju varnosti ladijskega prometa in tudi vzpostavitvi ukrepov, ki jih je treba izvesti v primeru nesreč. Tretji pomorski paket prav tako učinkovito obravnava vprašanja odgovornosti prevoznikov v zvezi z njihovimi potniki in blagom, ki ga prevažajo. Končno, saj sem vedno domneval, da zadeva ni bila popolnoma opuščena, kar mislim, da se dogaja v primeru pravic potnikov v letalskem prometu.

Dejansko verjamem, da so cilji za ladje kategorije A, ki začnejo veljati leta 2016, in še kasnejši roki, določeni za ladje kategorije B, C, in D, preblagi in dajejo prevoznikom preveč svobode. Upam, da bo ta velikodušnost Evropske unije poplačana tako, da bodo prevozniki hitro zagotovili skladnost z novimi predpisi. Potrebovali smo in še vedno potrebujemo skupne standarde za klasifikacijske zavode, ki so odgovorni za nadzor ladij in izdajanje ladijskih dovoljenj, in tudi zelo jasna pravila, ki veljajo za inšpekcije in dodajanje ladij na črno listo.

Zaradi tega pozdravljam predloge, pa tudi ukrepe za obvladovanje tveganj za nastanek nesreč ter ladijskih in okoljskih katastrof in ustreznih odgovornosti, v zvezi s katerimi pozivam Komisijo, da jih močneje podpre. Široko zastavljen paket prav tako obravnava ukrepe glede preiskav, pristojnosti in pravične suverenosti v primeru pomorskih nesreč, sklop, za katerega upam, da bo pomagal pri pojasnjevanju vprašanj odgovornosti in odškodnin. Zato sem glasoval za ta sklop poročil.

  Corien Wortmann-Kool (PPE-DE). – (NL) Gospod predsednik, komisar Tajani, priprava paketa pomorske varnosti je bila zelo razburljiva, vendar je rezultat precej dober. V veliki meri je to mogoče pripisati dejstvu, da so komisar Tajani in njegovi uradniki trdno stali ob Evropskem parlamentu in spodbujali Svet k resnem delu o številnih ključnih točkah, ki so bile za Parlament tako pomembne.

Sodelovanje na evropski ravni mora obvezno obstajati, če želimo izboljšati pomorsko varnost. Na srečo smo sedaj vključili številne manjkajoče člene, čeprav je Parlament pri številnih točkah želel doseči še več. Dejstvo, da je neodvisna preiskava velikih pomorskih nesreč sedaj obvezna, predstavlja napredek, saj bo na ta način res mogoče ugotoviti njihove prave vzroke.

V letalstvu na tem področju že obstaja veliko izkušenj. Prejšnji teden se je blizu Amsterdama na Nizozemskem zrušil zrakoplov družbe Turkish Airlines in zaradi neodvisne preiskave nesreče je bil vzrok ugotovljen že v enem tednu, s čimer so bila končana vsa ugibanja. Zelo velik napredek je, da imamo sedaj neodvisne preiskave nesreč tudi v ladijskem prometu, ne glede na krivdo. V zvezi s tem je poročevalec opravil odlično delo.

Gospod predsednik, v tem paketu bi rada izpostavila še eno točko, in sicer izboljšano ureditev odgovornosti za potnike v pomorskem prometu. To je seveda dobro, prav tako pa je dobro, da v to niso vključene celinske plovne poti, saj majhnih plovil na celinskih plovnih poteh ni mogoče obravnavati na enak način kot pomorske ladje, ki plujejo na odprtem morju. Gre za dve različni stvari in dobro je, da je to v predlogu tudi bilo potrjeno.

  Marusya Ivanova Lyubcheva (PSE). – (BG) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, pomorska skupnost je dolgo razpravljala o potrebi po izboljšanju urejanja, nadzora in spremljanja ladijskega prometa zaradi možnosti nesreč, onesnaženja okolja, nevarnosti za človeško življenje in nezakonito trgovanje, ki žal še zdaleč ni zanemarljivo. Vključevanje nove tehnologije v pomorski promet in širjenje piratstva, v kombinaciji s pomanjkanjem strogega, splošnega nadzora, vse to so vprašanja, ki le še poudarjajo pomen problema. Sprememba direktive vzpostavlja in zagotavlja pogoje za mrežo pomorske varnosti, kot tudi pogoje za razvoj učinkovitega, avtomatskega sistema IT. To so dosežki, ki jih je treba oceniti v imenu Evropskega parlamenta, Komisije in Sveta.

Okvir za reševanje problemov, ki vključuje nevarne odpadke, je pomemben. Z izvajanjem direktive plovilom, ki prevažajo nevaren, neopredeljen tovor, ne bo dovoljen prehod skozi evropske vode, da bi iskala mesto, kjer bi lahko odvrgla svoj tovor. Izvajanje nadzora nad pomorskim prometom je absolutna nujnost. Ustvarjena mora bit kultura pomorske varnosti, v zvezi s tem procesom mora biti zagotovljena logistika, za sistem morata biti zagotovljena tehnična in tehnološka podlaga, vzpostavljen mora biti sistem za učinkovito distribucijo informacij, ki hkrati zagotavlja zaščito za del teh informacij, ki zagotavljajo varnost prometa. Pozdravljam prizadevanja Evropske agencije za varnost v pomorskem prometu, vključno v zvezi z razvojem informacijskega sistema in sistem za nadzor in upravljanje plovbe ladij, ki vključuje prikaz plovil v realnem času, skupaj z drugimi podatki, ki se nanašajo na njihov tovor in njegove lastnosti. Čeprav je nesreča „Erika“ že šolski primer z vidika usposabljanja, kako obvladati in analizirati tveganje, ne želim, da bi se takšen ali podoben primer nesreč še kdaj ponovil.

  Marian-Jean Marinescu (PPE-DE). – (RO) Kompromis, dosežen za tretji pomorski paket, bo izboljšal varnost potnikov, prav tako pa bo pomagal pri zagotavljanju varstva okolja in krepitvi nadzornih sistemov.

Črna lista, namenjena ladjam, ki večkrat kršijo predpise, bo prav tako kot v letalskem sektorju pomenila pomemben korak k izboljšanju varnosti. Erika III je še posebej pomembna za Romunijo, saj bo lahko, po nedavnem sprejetju dokumentov, Celostne pomorske politike za Evropsko unijo in črnomorske sinergijske pobude, pomembno prispevala k uspehu procesa za razširitev evropskih načel in dobrih praks na druge obalne države, ki niso del Evropske unije, z uporabo novega instrumenta, ki ga je predlagala Evropska komisija v Vzhodnem partnerstvu.

Ukrepi, ki se nanašajo na pomorski promet, morajo biti dopolnjeni s povečevanjem sodelovanja med obalnimi državami, da bi lahko kar najučinkoviteje izkoristili vire in zmanjšali onesnaževanje, ki je posledica dejavnosti v pristaniščih in na obali, kot tudi vzdolž celotnega toka Donave. Črno morje je mogoče učinkovito zaščititi le z usklajenim delovanjem na vseh področjih.

  Jim Higgins (PPE-DE). – Gospod predsednik, paket je bil zelo zahteven zalogaj za Parlament in Svet. Bilo je veliko pogajanj in razprav in vesel sem, da so bila vprašanja končno razrešena.

Sprejetje tega paketa predstavlja zmago za Evropski parlament, prav tako pa tudi za poročevalce, ki so si močno prizadevali, da bi zagotovili to, kar so zahtevali državljani, kljub zelo močnemu nasprotovanju vlad držav članic.

Ta zakon bo vplival na različna področja, vključno na standarde evropskih zastav, kar bo omogočilo boljše nadzorne postopke. Zagotovljeni so bili večja preglednost in strožji inšpekcijski pregledi. Ta paket bo imel za posledico varnejša plovila, kar pomeni manjše tveganje za okoljske katastrofe in izgubo življenja v morju.

Z vidika Irske je izbira časa izjemno pomembna zaradi dejstva, da imamo v irskem pristanišču privezano latvijsko ladjo, katere posadka ni prejela plačila, imajo premalo hrane in nikakor se ne morejo vrniti nazaj v državo članico, Latvijo. Prav s takšnimi vprašanji se je treba spopasti in veselim se že začetka izvajanja paketa.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE). – (RO) Tretji pomorski paket je skrajno pomemben. EU želi kot del obstoječega TEN-T vzpostaviti pomorske koridorje. Ta pomorski paket prispeva k večji varnosti pomorskega prometa in omogoča praktično uporabo znanja, pridobljenega na osnovi pomorskih nesreč, ki so se zgodile v preteklih letih, vključno z ladjama Erika in Prestige in nesreč v Črnem morju.

Ta paket bo še posebej pomemben ravno v primeru Črnega morja, saj so številne obalne države v Črnem morju na črni ali sivi listi Pariškega memoranduma. Lastniki ladij so odgovorni v primeru nesreč, vključno z nesrečami, ki se zgodijo na celinskih plovnih poteh. Menim, da je treba ladje v stiski sprejeti v posebej opremljena področja, kjer lahko prejmejo potrebno pomoč. Vendar pa mora biti način plačevanja teh storitev jasno urejen.

  Marie Anne Isler Béguin (Verts/ALE). – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v času brodoloma ladje Erika sem bila ena izmed tistih poslancev v Franciji, ki so francoske oblasti pozvali, naj zaprejo zapornice in s tem preprečijo onesnaženje solin.

V času nesreče ladje Prestige sem bila soporočevalka, skupaj z gospodom Sterckxom, saj sva bila soodgovorna za področje prometa – sama sem bila odgovorna za okolje –, in upravičeno sva pozivala k večji varnosti v pomorskem prometu. Dobro se spominjam, kako močno sva si morala prizadevati prav v tem Parlamentu za vzpostavitev preiskovalnega odbora za ladjo Prestige: vsekakor sva pustila vtis.

Zato menim, da smo lahko vsi zadovoljni glede dejstva, da je prišlo do napredka pri številnih mednarodnih in evropskih pravilih kot del pomorskega paketa, in upam, da to ne bo nič drugega, kot le slab spomin.

Rada pa bi opozorila na ...

(Predsednik je prekinil govornico)

  Avril Doyle (PPE-DE). – Gospod predsednik, še enkrat bi rada ponovila za zapisnik, v zvezi s tem najpomembnejšim pomorskim paketom, uvodno izjavo 3 o pregledu direktive EU-ETS, ki je bila sprejeta z veliko večino. Ta direktiva se nanaša na naše cilje in časovni okvir za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida.

Uvodna izjava 3 navaja: „vsi sektorji gospodarstva morajo prispevati k doseganju zmanjševanja emisij, vključno z mednarodnim pomorskim ladijskim prometom in letalstvom“. Če države članice ne bodo sprejele nobenega mednarodnega sporazuma, ki bi bil sprejet v okviru Mednarodne pomorske organizacije (IMO) in ki bi imel za cilj zmanjšanje emisij mednarodnega pomorskega prometa, in/ali če Skupnost ne bo do 31. decembra 2011 odobrila takega sporazuma, sprejetega v okviru UNFCCC, bi Komisija morala predlagati, da se mednarodne pomorske emisije z letom 2013 vključijo v obveznosti Skupnosti. Tak predlog bi moral čimbolj zmanjšati morebitni negativni učinek na konkurenčnost EU ob upoštevanju možnih koristi za okolje.“ Prosim za komentar, komisar.

  Brian Simpson (PSE). Gospod predsednik, kot Parlament smo opravili dolgo pot vse od ladje Prestige, katastrofe za obalo Galicije in njene ekosisteme. Od takrat, ko je Erika onesnažila in uničila prečudovito obalo Bretanje, smo naredili velik napredek. Od nesreč Sea Empress, Exxon Valdez in drugih ladijskih nesreč smo naredili velik napredek.

Ta paket priča o delu Parlamenta, Komisije, pa tudi Sveta. Pomen tega paketa bo mogoče občutiti še mnoga leta. Priča o delu vseh naših poročevalcev in poslancev EP, ki so si v teh letih prizadevali za takšno zakonodajo.

Ta paket predstavlja zmago tega Parlamenta, poslancev iz vseh političnih skupin, predvsem pa Odbora za promet, čeprav bi ob tej priložnosti želel še posebej omeniti gospo Miguélez Ramos in preminulega gospoda Willija Piecyka.

  Antonio Tajani, podpredsednik Komisije. − (IT) Gospod predsednik, v času razprav, ki so potekale v tem Parlamentu, kljub splošnemu zadovoljstvu, da so Svet, Parlament in Komisija sprejeli pravila, ki javnosti dajejo oprijemljive odgovore, se zastavlja najpomembnejše vprašanje: ali se bodo ta dobra pravila – dosežena na podlagi kompromisa in veliko trdega dela – ustrezno uporabljala? Ali bo Komisija lahko zagotovila njihovo upoštevanje. Ali bo agencija lahko učinkovito sodelovala s Komisijo pri izvrševanju teh pravil? Sklicujem se na pripombe v času razprave – predvsem mislim na pripombe gospoda Jarzembowskega in gospoda Romagnolija – pa tudi na pisma, ki jih je Komisija prejela v preteklih mesecih s strani gospoda Sterckxa in gospoda Simpsona, ki je tudi zastavil isto vprašanje.

Verjamem, da lahko potrdim zavezanost Komisije, ki je izrecno pozivala k sprejetju tega paketa, da bo zagotovila spoštovanje s strani držav članic. Agencijo – institucijo, v katero zaupam in ki je vedno delovala učinkovito in izpolnjuje svojo vlogo zagotavljanja podpore Komisiji, pa tudi drugim državam članicam na najboljši možni način –, nameravam pozvati k sodelovanju, da bi izvajala to uredbo, kot v primeru drugih uredb. Obiskal sem Lizbono, sedež agencije, kjer vlada velika pripravljenost na sodelovanje, pa tudi veliko navdušenje in zaveza za izvajanje vseh pravil v paketu. To bo mogoče zajamčiti s pomočjo varnostnega sistema SafeSeaNet, pa tudi s pomočjo vseh drugih najnaprednejših tehnoloških orodij, s katerimi lahko javnost zagotovi, da se pravila Evropske unije resnično uporabljajo. Kot vsi dobro veste, lahko Komisija, kadar ji zakon nalaga posebno odgovornost, pozove agencijo, da ji pomaga pri opravljanju nalog tehnične narave.

Sam nameravam nadaljevati v smeri, ki jo je izbral že moj predhodnik, Jacques Barrot, in agencijo, za katero menim, da je učinkovita, dobro vodena in z osebjem, ki verjame v delo, ki ga opravlja, pozvati k sodelovanju. To velja na primer za inšpekcije, ki so namenjene preverjanju pravilne uporabe uredb ali izvajanju informacijskih sistemov za spremljanje ladijskega prometa. V zvezi s to zadnjo točko bi rad izpostavil bistveno vlogo, ki jo je imela agencija – pripombe naslavljam predvsem na gospoda Sterckxa – pri izvajanju sistema SafeSeaNet, evropske platforme za izmenjavo podatkov o pomorskem prometu in pri vzpostavitvi evropskega sistema za identifikacijo in sledenje ladij velikega dosega.

Te naloge so v skladu z uredbo agencije, čeprav niso posebej navedene, saj je do zadnje spremembe prišlo v letu 2004, bodo pa vsekakor vključene v naslednjo revizijo uredbe, ki je trenutno v pripravi. Dejstvo, da te posebne naloge niso omenjene v direktivah ali v posebnih uredbah, ne vpliva na delitev vlog med Komisijo in agencijo.

S tem, ko sem se odzval, nameravam Parlamentu ponovno zagotoviti, da je Komisija pripravljena in odločena izvesti pravila, ki jih sprejemamo ob podpori agencije. Nobenega smisla ne bi imelo, če bi javnosti povedali: „Za vas smo naredili nekaj pozitivnega“, če potem ne bi mogli tega pozitivnega uporabiti in zagotoviti, da bi se upoštevalo. Ne smemo pozabiti, da so države članice, ki jih zastopa Svet, del tega sporazuma. Ker so naši sozakonodajalci, verjamem, da bodo države članice uveljavile pravila, ki jih potrjujemo. Nobenega dvoma ni, da bo Komisija zagotovila, da se ta zaveza upošteva in izvaja, to pa bo zagotavljala ob tehnični podpori s strani agencije.

  Luis de Grandes Pascual, poročevalec. – (ES) Gospod predsednik, menim, da smo prišli do konca in vsi bi morali biti zadovoljni, da nam je to sedaj, po tolikem času, uspelo. Če je bil postopek soodločanja kdaj utemeljen, potem menim, da je bilo to v primeru tega paketa in načina, kako je bil voden.

Bistvo tega paketa je v tem, da morajo Komisija, Svet in Parlament doseči sporazum. Parlament je pri tem prevzel pobudo – zdi se, da tokrat bolj upravičeno, kot kadarkoli poprej – in vztrajal pri tem, da je ta paket nujno potreben. Da bi tako lahko dosegli celoto, ki bi jamčila varnost na morju, smo nasprotovali ločevanju ali delitvi že od samega začetka.

Prepričani smo lahko, da obstajajo jamstva, v skladu s katerimi bodo začasni politični ukrepi v prihodnje odvečni. S tem si bomo prihranili sramotne okoliščine, v katerih bodo nekateri vplivni ljudje kritizirali stališča nekaterih vlad in hvalili stališča drugih. Zaradi tega bodo v prihodnje pomembne odločitve v rokah neodvisnih odborov, ki bodo orodja za sprejemanje odločitev sposobni uporabljati takoj, pravično in avtoritativno. Na ta način bodo sprejete odločitve stroge, prave in pravične.

To pa zaradi tega, ker moramo v tem paketu zagotavljati ravnotežje med mnogimi različnimi stvarmi: vzpostaviti je bilo treba klasifikacijske zavode s pomorsko opremo; predložiti je bilo treba vse interese; predvsem pa je moral Parlament prevzeti pobudo.

Zadovoljni moramo biti z dejstvom, da je Parlament izkazal to pobudo. S ponosom lahko povemo, da Evropska unija ni čakala na IMO – Mednarodno pomorsko organizacijo –, ampak da smo sami prevzeli pobudo.

To je bila naša dolžnost in nikogar nam ni bilo treba čakati. Lahko smo zadovoljni in z zaupanjem zremo v prihodnost, da ne bomo ponovili napak in da smo se veliko naučili na preteklosti.

  Dominique Vlasto, poročevalka. – (FR) Gospod predsednik, na koncu bi rada povedala, da bomo lahko zaradi dela, ki smo ga vsi opravili – seveda, če bo Parlament sprejel paket –, veliko manj v skrbeh glede varstva naših morij, naših obal in naših sodržavljanov.

Sedaj je najpomembneje, da izvedemo priporočene preventivne in izvedbene določbe, ki morajo biti ustrezno učinkovite v vseh naših državah. Če nam bo to uspelo, bomo s tem pripomogli k varstvu naše pomorske dediščine.

Hvaležna sem komisarju, ki je bil trdno odločen zagotoviti, da bo evropska direktiva tudi izvedena in ne, da bo o njej tekla le razprava.

  Dirk Sterckx, poročevalec. − (NL) Gospod predsednik, še enkrat ugotavljam, da v Parlamentu obstaja soglasje. Velika večina podpira vsebino tega paketa, kompromisa, ki smo ga dosegli. Za vse, ki so bili vpleteni v tem, je to znak, da ne gre za ideološki konflikt, ampak gre za pripravo praktičnih rešitev, s katerimi se bo izboljšala pomorska varnost.

Prav tako bi se rad zahvalil komisarju za odgovor na moje vprašanje glede agencije in njene vloge. Agencija je bila ena izmed komponent prvega paketa Erika.

Agencija je bila eden izmed prvih predlogov: agencija združuje potrebno znanje in strokovnjake, s katerimi nam bo – predvsem Komisiji, pa tudi Parlamentu – lahko zagotovila podporo pri našem delu, pripravi zakonodaje.

Pozdravljam soglasje, prav tako pa sem ponosen na to, kar smo dosegli, vseeno pa mislim – komisar – tako, kot sta že povedala z gospo Vlasto –, da je sedaj vse odvisno od kakovosti izvedbe. Cilj je imeti visoko kakovostne organe – na primer za sprejem ladij v stiski – v vseh državah članicah. Če je njihova kakovost pod povprečjem, morate ukrepati.

Sedaj je odvisno od vas – Komisije, služb Komisije, agencije –, da zagotovite, da bodo države članice res počele, kar so vključile v zakonodajo na področju pomorske inšpekcije države pristanišča, klasifikacijskih zavodov, sistema SafeSeaNet in vseh zadev, ki jih sedaj zaključujemo ali izboljšujemo.

Komisar, spremljali bomo vaše delo in če boste tudi v naslednji Komisiji odgovorni za promet, bomo vaše delo spremljali tudi takrat, da bi tako zagotovili kakovost, ki smo jo predvideli. Torej, veliko uspeha pri delu. Opazovali vas bomo in vam ponovno pomagali, če bodo potrebni dodatni predlogi.

  Jaromír Kohlíček, poročevalec. – (CS) Rad bi si pridržal pravico, ki na tem mestu ni običajna, in popravil kolega poslanca, ker ne gre samo za vprašanje ali bo komisar ostal na položaju, da ga bomo lahko opazovali, ampak tudi ali bomo mi ostali na položaju. Toliko o tem popravku. Rad bi se zahvalil vsem, ki so sodelovali pri tem paketu. Ta dokument osupljivo postaja prvi večji uspeh češkega predsedstva v Evropski komisiji, če to želimo ali ne. V zvezi s pripombami gospoda Toussasa, ki je z nekoliko grenkobe govoril o tem, kako paket na splošno ne upošteva delovnih pogojev na morju, drži, da paket neposredno ne obravnava delovnih pogojev ladijskih posadk, razen glede spodobnega ravnanja s posadkami ladij, ki so v težavah in posadkami ladij, ki so vpletene v pomorske nesreče. Verjamem pa, da se bo Evropski parlament, skupaj s Komisijo, v bližnji prihodnosti vrnil na to temo. Nenazadnje vsi podobno sodelujemo na drugih področjih prometa, torej bi to bilo smiselno. Vse do sedaj pomembne zadeve, ki se nanašajo na varnost v pomorskem prometu, še niso bile ustrezno obravnavane, tako kot so bile v primeru notranjega prometa. Če se še enkrat vrnem na moje izhodišče, prepričan sem, da lahko sodelujemo tako dolgo, dokler bomo lahko pri naših skupnih nalogah združili moči s komisarjem Tajanijem.

  Paolo Costa, poročevalec. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, rad bi se zahvalil vsem, ki so sodelovali pri tej dolgotrajni in pomembni nalogi. Rad bi izrazi pristno hvaležnost in se vam iskreno zahvalil, saj so sedaj evropska zakonodaja, evropska pravila o pomorski varnosti, vsekakor boljša, kot so bila. Sedaj je seveda naloga Komisije, da zagotovi, da bodo izvajana ,in prepričan sem, da bo komisar opravil svoje delo in zagotovil, da ne bo ostalo pri praznih besedah. Na srečo bodo nekatera izmed pravil takoj stopila v veljavo. V nekaterih drugih primerih bo Komisija morala zagotoviti prenos direktiv v nacionalno zakonodajo.

Kakor hitro se eno izmed poglavij zapre, se seveda takoj odpre drugo. Številna vprašanja smo pustili ob strani in mogoče bi bilo dobro, če bi jih sedaj ponovno pregledali. Navedel bom le dva izmed njih: še vedno nismo ustrezno zaključili s pripravo podrobnosti o zatočiščih in upam, da to ne bo pripeljalo do nevarnosti, če bomo imeli kakršne koli težave na naših morjih; drug problem je razširitev kritja potnikov na notranjo plovbo, kot tudi razširitev na domačo plovbo.

Povedali bi lahko še veliko več, vendar to ne bi imelo nobenega smisla. Mogoče je še najprimernejše v tem trenutku, če se še enkrat zahvalimo Komisiji za njeno pobudo in komisarju za skrbno spremljanje ukrepov Parlamenta – in da upravičimo vlogo Parlamenta, ne da bi se pri tem preveč trepljali po hrbtih. Verjamem, da ko si ogledamo predlog, predan v zakonodajni postopek, in če pomislimo, kako je bi okleščen glede na prvotno stališče Sveta, da bi dosegli končni rezultat, mislim, da lahko ponosno ugotovimo, da je Parlament opravil svoje delo, kar je veliko več, kot da bi bil le – ne morem reči „skrbnik“, saj je to naloga Komisije – recimo odločen zagovornik evropske zakonodaje in vloge, ki jo mora opravljati Evropa v skupno dobro.

  Gilles Savary, poročevalec. – (FR) Gospod predsednik, vsi v Parlamentu, z le nekaj izjemami, vemo, kaj pomeni sprejemati predpise in ustvarjati dodano vrednost k besedilu Komisije. S tega vidika bi rad še enkrat ponovil besede gospoda Coste: za Parlament to ni le šolski primer vaje, na katerega smo lahko ponosni, ampak tudi razburljiva realnost v času, ko Evropa potrebuje zagon.

Rad bi povedal, ker nisem prepričan, da je bilo to dovolj poudarjeno, da ta zakonodajni paket sedmih plus enega besedila poteka v dveh hitrostih: obstaja pet besedil plus eno dodatno, za katera bo jutri potekal postopek potrditve usklajevanega postopka in sporazuma, in dve drugi – poročilo gospoda Fernandesa in moje poročilo –, ki gresta v drugo obravnavo, saj ju je Svet prvotno zavrnil.

Ker smo, skoraj čudežno, dosegli sporazum s Svetom, po tem, ko so bili naši kolegi poročevalci dovolj prijazni in so nam omogočili njuno vključitev v poročila, da bi se Svet strinjal in bi moral izraziti svoje stališče, smo šele pri drugi obravnavi poročila gospoda Fernandesa in mojega poročila. Seveda ne želimo, da bi bila spremenjena, in menim, da do tega tudi ne bo prišlo, saj ni bila predložena nobena sprememba. Upamo, da bosta jutri sprejeta v trenutni obliki. Na ta način bomo lahko ponovno združili paket in dosegli zelo zadovoljiv uspeh v zvezi s Svetom.

Komisar, povedal bi vam, da je žoga sedaj na strani Komisije: vsi se zavedamo, da če želimo spremljati izvajanje te zakonodaje na številnih področjih, priprava zakonodaje ne bo dovolj – besedila morajo prevzeti tudi države članice.

V zvezi z zahtevami glede zavarovanja odgovornosti do tretjih oseb, povedano drugače, zavarovanja pred resnim onesnaženjem in škodo, ki sta posledica pomorske nesreče, osebno menim, da moramo predvsem zagotoviti ratifikacijo pomembnih mednarodnih konvencij, saj gre za zavezo, ki so jo dale države članice. Prav tako mislim, da bi bilo dobro, če bi Komisija na to temo poročala Parlamentu leta 2012.

  Emanuel Jardim Fernandes, poročevalec. – (PT) Gospod predsednik, najprej bi se rad zahvalil francoskemu predsedstvu za možnost, da smo pripeljali ta paket do konca. Posebna zahvala gre podpredsedniku Tajaniju in Komisiji za znaten prispevek v zaključni fazi pogajanj. Prav tako se zahvaljujem vsem za njihove prispevke in pripombe. Posebej bi rad omenil vse poročevalce, predvsem gospoda Kohlíčka in poročevalko v senci, gospo Miguélez Ramos. Poskrbeli so, da ne bo več prihajalo do sporov med državam članicam kot v primeru nasedle ladje Prestige in da vsak prevzame svoje odgovornosti, kadar pride do najhujšega. Zahvaljujem se gospodu Costi, s katerim sem sodeloval v celotnem procesu, predvsem pri poročilu, ki se nanaša na odgovornosti prevoznikov potnikov, ko sem bil poročevalec za skupino Socialdemokratov v Evropskem parlamentu, v skladu s katerimi moramo zagotoviti, da vsi modeli pomorskega prometa zagotavljajo varstvo njihovih potnikov; to pomeni, da obstajajo finančne odškodnine za potnike, kadar pride do najhujšega; in da so tisti, ki so lahko najbolj prizadeti, hkrati tudi najbolj, hitro in celo v naprej zaščiteni, ne glede na to, kdo je kriv.

Obstajajo pravna sredstva, ki so zadosti jasna, dostopna in temeljijo na informacijah, ki so jasne in dostopne že vnaprej. Kot sem že povedal, sprejetje tega tretjega paketa pomorske varnosti predstavlja pomembno zmago za evropski zakonodajni postopek. Komisija, Svet in Parlament so sprejeli besedilo, ki izboljšuje življenja vseh, spodbuja boljšo varnost na morjih, oceanih in celinskih vodah ter tlakuje našo prihodnost. S tem, ko bomo jutri glasovali za ta paket, se bomo poklonili žrtvam vseh preteklih in sedanjih pomorskih tragedij, prav tako pa bomo izkazali čast državljanom in podjetjem.

Gospod podpredsednik, upam, da bomo te določbe, ki jih bomo sprejemali jutri, obravnavali tako, da bo mogoče nastala pričakovanja državljanov, spremeniti v pravo krepitev njihove varnosti in pravic.

  Georg Jarzembowski (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, ko bomo zaključili s to razpravo polno zahval podpredsednikoma Barrotu in Tajaniju in francoskemu predsedovanju, predvsem pa gospodu Bussereauju, se moramo zahvaliti tudi tistim, ki so sodelovali v Spravnem odboru in Odboru za promet in turizem, ki so več let sodelovali z nami. Tudi z njihovo pomočjo je bilo mogoče doseči ta uspeh zato vas pozivam, da se jim zahvalimo.

  Inés Ayala Sender (PSE). – (ES) Gospod predsednik, rada bi dodala nekaj dodala k temu, kar je pravkar povedal gospod Jarzembowski. Radi bi se zahvalili tudi njemu, kot predsedniku Začasnega odbora za izboljšanje varnosti na morju, ki je bil ustanovljen z namenom, da bi pojasnil primer Prestige, ki na nek način predstavlja osnovo vsemu temu, kar danes obravnavamo.

Če bomo zgubili stike z gospodom Jarzembowskim, mu želim povedati, da ne bomo nikoli pozabili sposobnosti, ki jo je prikazal v odboru.

  Predsednik. – Gospa Ayala Sender, kot predsednik, seveda tudi sam čestitam nekomu, ki je bil zelo učinkovit predsednik, in mu želim veliko sreče in uspeha.

Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo jutri.

Pisne izjave (člen 142)

  Dušana Zdravkova (PPE-DE), v pisni obliki. – (BG) Gospe in gospodje, dosežen kompromis bo prečistil zakonodajo EU o varnosti in prenosu pomembnih mednarodnih instrumentov v zakonodajo Skupnosti. S sprejetjem tega bo Evropski parlament postavil nov mejnik na področju standardov za preiskovanje nesreč, v katere so vpletena plovila.

Ti ukrepi so bili sprejeti kot odgovor na nesrečo, v katero je bil vpleten tanker „Erika“, vendar vas želim spomniti na nek drug novejši primer. 13. februarja 2004 se je 7,5 navtičnih milj od Bosporja potopila ladja „Hera“ skupaj s celotno 19-člansko posadko na krovu v okoliščinah, ki so še vedno nepojasnjene. Pet let po tej tragediji, ki se je zgodila na enem izmed najprometnejših in nadziranih mestih na svetu, nihče ne ve, zakaj in kako se je potopila ta ladja. Poleg tega nihče ne more povedati kakšne reševalne akcije so potekale po prejemu signala v sili.

V tem trenutku se je preiskava razlogov in posledic te nesreče znašla na mrtvi točki. Edina stvar, ki jo je mogoče z gotovostjo potrditi, je da življenje zgubilo 17 državljanov Evropske unije in dve osebi iz Ukrajine. Do sedaj še nihče ni odgovarjal za to nesrečo.

Jasno je, da nova pravila, ki jih sprejemamo, ne bodo preprečila takšnih tragedij, upam pa, da bodo zagotovila izvedbo preglednih, popolnih in objektivnih preiskav, da bodo lahko krivci odgovarjali.