Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2008/0147(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A6-0066/2009

Razprave :

PV 10/03/2009 - 13
PV 10/03/2009 - 15
CRE 10/03/2009 - 13
CRE 10/03/2009 - 15

Glasovanja :

PV 11/03/2009 - 5.13
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2009)0113

Razprave
Obvestilo
Torek, 10. marec 2009 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

13. Cestne pristojbine za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila - Okolju prijaznejši promet in internalizacija zunanjih stroškov (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Naslednja točka je skupna razprava o naslednjih poročilih:

- A6-0066/2009 gospoda El Khadraouija v imenu Odbora za promet in turizem o predlogu Direktive Evropskega parlamenta 1999/62/ES o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (COM(2008)0436 – C6-0276/2008 – 2008/0147(COD)), in

A6-0055/2009 gospoda Jarzembowskega v imenu Odbora za promet in turizem o okolju prijaznejšem prometu in internalizaciji zunanjih stroškov (2008/2240(INI)).

 
  
MPphoto
 

  Saïd El Khadraoui, poročevalec. (NL) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, takoj bi rad prešel na bistvo in pojasnil nekaj nesporazumov. V različnih virih sem prebral, da nameravamo s pripravo te direktive o evrovinjetah uničiti sektor cestnega prevoza v teh težkih gospodarskih razmerah. Prav tako sem prebral, da nameravamo uvesti obvezno cestninjenje za vse osebne avtomobile v Evropi.

Vsekakor ne nameravamo ničesar vsiljevati, prav nasprotno, želimo ponuditi bogato izbiro možnosti, s katerimi bi pomagali državam članicam, ki želijo v sektor cestnega prevoza uvesti, v za njih ustreznem času, načelo „onesnaževalec plača“. Želimo vzpostaviti okolje, s katerim bi določili temeljna pravila, ki jih morajo države članice upoštevati, če želijo internalizirati zunanje stroške.

S tem bomo en korak bližje trajnostnemu prevoznemu sistemu. Takoj pa želim dodati, da to ni nobeno čudežno zdravilo. Če želimo narediti čudeže, bomo morali sprejeti še veliko več ukrepov. Če ne bomo ukrepali – kar se Komisija dobro zaveda –, se bo cestni prevoz povečal za 55 % do leta 2020. Zato moramo ukrepati.

To kar predlagamo, samo po sebi predstavlja manjšo revolucijo, če lahko uporabim te besede, vendar je šele začetek in v naslednjih letih bodo potrebni ambiciozni nadaljnji ukrepi. Ob pomoči večine v Odboru za promet in turizem smo uspeli pripraviti uravnotežen, razumen, jasen predlog. Prav tako bi se rad zahvalil vsem, ki so pri tem sodelovali. Ni bilo lahko; stališča so bila zelo različna. Vendar upam, da bomo to uravnoteženost ohranili tudi po preteku jutrišnjega dne in tako dali jasen signal Svetu, ki mora pripraviti drugo skupno stališče.

Katere so glavne točke? Prvič, katere zunanje dejavnike je treba vključiti v sistem? Odločili smo se za področja onesnaževanja zraka, hrupa in zastojev. V zvezi z zadnjim od teh dejavnikov smo uvedli koncesijo za sektor cestnega prevoza s tem, ko smo določili, da morajo države, ki želijo, da njihovi sistemi pokrivajo zastoje, vzpostaviti povezavo z osebnimi avtomobili. Gre za možnost, ne obvezen pogoj.

Drugič, v zvezi z rezerviranimi sredstvi, prihodka iz naslova teh stroškov ne štejemo kot dodaten davek, ki se preprosto steka v državne zakladnice. Takšni prihodki morajo biti ponovno vloženi v prevozni sistem, da bi bilo mogoče znižati zunanje stroške. To mora biti glavni cilj.

Tretjič, obstaja interoperabilnost, ki je ključnega pomena, in menim, da mora Komisija v zvezi s tem še veliko narediti. Preprečiti želimo, da bi morali tovornjaki v prihodnje s sabo voziti kovance v 27 različnih valutah za plačevanje različnih cestnin po Evropi; v zvezi s tem potrebujemo jasne pobude.

Četrtič, zagotovljena mora biti možnost nadaljnjega ukrepanja. V obdobju nekaj let mora biti pripravljen pregled internalizacije zunanjih stroškov za vse vrste prevoza. Razmisliti moramo tudi o možnosti dodajanja drugih zunanjih stroškov, prav tako pa moramo dati prednost shemam cestnih pristojbin, ki temeljijo na kilometrini in ne shemam, ki temeljijo na časovnem obdobju.

Gledano v celoti je vpliv vsega tega dejansko omejen. Ocenjujemo, da bi se lahko stroški poslovanja dvignili za 3 %, če bi se direktiva izvajala na tem področju po vsej Evropi. Posledično želim kolegom poslancem predlagati, da ostanemo pri paketu, ki ga podpira Odbor za promet in turizem.

Povedano drugače, ne podpiram sprememb skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov, s katerimi poskušajo iz sistema odstraniti zastoje, prav tako ne morem podpreti sprememb, ki jih je predložila skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze, ne glede na to kako privlačne se mi zdijo. Ohranimo zaokroženo celoto in na ta način naredimo korak naprej.

 
  
MPphoto
 

  Georg Jarzembowski, poročevalec.(DE) Gospod predsednik, gospod podpredsednik, gospe in gospodje, naj najprej povem, da je mobilnost ljudi in blaga preprosto ključnega pomena za kakovost življenja državljanov, rast in zaposlovanje, družbeno in ozemeljsko kohezijo Evropske unije in za trgovino s tretjimi državami.

Prav zaradi tega Evropska skupnost preprosto potrebuje infrastrukturo, ki ustreza njenim potrebam in enakovredne prevozne predpise za vse vrste prevoza. Glede na to, da ima prevoz negativne posledice za ljudi in okolje, mora seveda postati okolju še prijaznejši, da bi lahko odigral svojo vlogo v boju proti podnebnim spremembam.

Vendar vam moram povedati, gospod podpredsednik, da je bilo to, kar ste nam predstavili kot podlago dokumenta za okolju prijaznejši prevoz, nekoliko premalo. Žal dosleden celovit načrt ne obstaja, vse pa ste pustili nedorečeno – vse pod pretvezo subsidiarnosti. Če pravite, da moramo poskrbeti za okolju prijaznejši prevoz, mora to veljati za celotno Evropsko unijo in ne more biti podvrženo željam držav članic. Veljati mora za vse, od železniškega do pomorskega prometa.

Cestnega prevoza ne morete kar izvzeti – povedano natančneje le prevoza težkih tovornih vozil – in potem reči „države članice naj se same odločijo, ali želijo imeti cestnine ali ne“. Če želite temeljno spremembo, pripravite celostni načrt za vsa prevozna sredstva – in to smo v odboru tudi jasno povedali. Potem pa morate to storiti tudi z znanstveno utemeljeno oceno vpliva, ki upošteva posledice za konkurenco med prevoznimi sredstvi, stroške mobilnosti in konkurenčnost Evrope.

Drugo sporočilo o internalizaciji zunanjih stroškov je še en dokaz drobljenja v skladu z vašim sistemom, ki naj bi nekaj predlagal, čeprav dejansko ni tako. V zvezi z internalizacijo zunanjih stroškov ste tudi tokrat pripravili obsežen priročnik, ki vsebuje številne načine izvajanja izračunavanj, na koncu pa pravite „izračunavali bomo v skladu s pavšalno vrednostjo.“ Tega ne more razumeti nihče. Ravno tako niste upoštevali obstoječih prispevkov za najrazličnejša prevozna sredstva, pa naj bo to v obliki splošne obdavčitve, davka na gorivo ali davka na vozila.

Prav to se dogaja tudi z evrovinjeto. Moja skupina se strinja z drugimi skupinami, da bi morale biti emisije izpušnih plinov in hrup zajeti v zunanjih stroških in njihovem zaračunavanju. Kaj pa zastoji? Gospod podpredsednik, zastoji so posledica neustreznega zagotavljanja infrastrukture držav članic. Zagotavljanje denarja državam članicam za odpravljanje lastnih pomanjkljivosti bi bila prava norost.

Poleg tega ste zelo dobro seznanjeni z dejstvom, da so dolgo časa stroške zastojev nosila podjetja, saj imajo le ti za posledico višje stroške dela in višje stroške za gorivo. Ob upoštevanju tega moramo povedati, gospod El Khadraoui, da internalizacija stroškov zastojev ni smiselna, ravno nasprotno. Zastoje moramo poskušati odpraviti z razumnim nadgrajevanjem infrastrukture in razvojem inteligentnih informacijskih sistemov za promet, pri tem pa ne smemo obremenjevati podjetij, ki se že tako ali tako spopadajo z vse večjimi stroški, z dodatnimi stroški v obliki cestnin. To nima smisla.

Gospod podpredsednik, vaše sporočilo o ukrepih za zaščito pred hrupom na železnicah je načeloma pozitivno. Vendar pa, kot je mogoče slišati na angleško govorečih ulicah „Where’s the beef (V čem je torej bistvo)?“ Kaj dejansko predlagate? Pravite, da obstajajo številne možnosti. Ne, saj ste Komisija! Vaša pravica in dolžnost je, da pripravljate predloge, ki jih lahko potem mi izvajamo. Zato vas Odbor za promet in turizem poziva, da predložite predlog direktive o uvedbi pristojbin za dostop po tirih, ki se razlikujejo v znesku glede na hrup, tako da bomo s ponovnim vlaganjem denarja, zbranega s temi pristojbinami, v železniške družbe – vključno z zasebnimi – dejansko zagotovili nameščanje novih zavor, ki zmanjšujejo hrup. V Parlamentu imamo jasen cilj in sicer, da mora biti obremenitev s hrupom odpravljena. Želimo spodbujati železnice, vendar pa mora biti njihova pot skozi čudovito dolino Rena izpeljana na okolju prijazen način. Pomagajte nam pri tem – predlagajte nekaj, kar bo res oprijemljivo!

 
  
MPphoto
 

  Antonio Tajani, podpredsednik Komisije. (IT) Gospod predsednik, prišli smo na konec še ene razprave o temi, na katero sem nameraval opozoriti ta Parlament, kakor hitro bi pridobil podporo Parlamenta, z drugimi besedami, naš namen, da ne bomo evropskim državljanom naložili novega davka. Kar zadeva Komisijo, dejstvo, da je nova evrovinjeta neobvezna, dokazuje, da ne uvajamo novega davka. Predvsem pa zbrani zneski ne bodo na splošno namenjeni proračunom različnih držav članic, ampak bodo razporejeni tako, da bi lahko zagotovili spremembe v določenem sektorju, in sicer na področju onesnaževanja, internalizacije zunanjih stroškov in izgradnje varnejših cest in infrastrukture.

Rad bi se zahvalil Parlamentu za predanost, ki jo je pokazal pri paketu za bolj zeleno okolje, predvsem v zvezi s ponovno preučitvijo direktive o evrovinjetah. Osnutek, ki ga je sprejel Odbor za promet in turizem in temelji na poročilu gospoda El Khadraouija daje jasno sporočilo državam članicam, saj predlaga bolj prilagodljiv okvir, ki zakonsko dovoljuje sprejetje novih instrumentov za boj proti negativnim vplivom v prometnem sektorju, pa tudi znotraj akterjev, ki v tem sektorju delujejo. To zagotavlja s politično namero postopnega spodbujanja k uvedbi poštenih in učinkovitih tarifnih lestvic za uporabo infrastrukture, kjer plača onesnaževalec, ne pa da to breme nosijo davkoplačevalci.

Verjamem, da mnenje, ki ga je odobrila Komisija in o katerem danes poteka razprava, krepi predlog Komisije v nekaterih ključnih pogledih. V zvezi z razporejanjem sredstev verjamem, da so predlagane spremembe v skladu z našim predlaganim pristopom, katerega namen je ohraniti razporejanje prihodka iz naslova cestnin in zmanjšati zunanje vplive cestnega prevoza, in menim, da jih lahko podprem. V zvezi z upoštevanjem zunanjih vplivov zavračam upoštevanje CO2, vendar podpiram vključitev zastojev. Prilagojena pristojbina za zastoje bi nam omogočila učinkovitejši boj proti podnebnim spremembam, kot enkratni davek na CO2. Je ključnega pomena za gospodarsko učinkovitost cestnega prevoza in koristna pri zagotavljanju zadostnega prihodka za financiranje novih prevoznih zmogljivosti in menim, da dosežen kompromis predstavlja razumno podlago za razpravo s Svetom. Vseeno pa moramo zagotoviti, da bo končni rezultat predstavljal spodbudo državam ter ne bo sredstvo odvračanja in ne bo nalagal pogojev, ki so preveč zapleteni, da bi jih bilo mogoče obvladati.

Vseeno pa sem nekoliko zadržan glede posebne spremembe, ki se nanaša na občutljiva gorska območja. Predlog Komisije že dopušča multiplikator stroškov onesnaževanja gorski korekcijski faktor. Dejstvo, da smo preprosto dovolili dodajanje te tarifne cene k obstoječi pristojbini, določeni leta 2006, ki je namenjena financiranju velikih tunelov skozi Alpe, ima za posledico dvojne tarifne cene, kar po mojem mnenju predstavlja oviro pri vzpostavljanju enotnega trga. Zaradi tega sem tudi zbegan.

Sedaj bi rad prešel na poročilo gospoda Jarzembowskega o sporočilu, ki spremlja direktivo. Gospod Jarzembowski je, kot med svojim govorom jasno pokazal, zelo kritičen do stališča Komisije: po vseh teh letih sodelovanja se sedaj za spremembo ne strinjam z njim. Poročilo je kritično. Poskusil se bom osredotočiti predvsem na dve točki, dve točki, za kateri menim, da sta ključni. Na eni strani bi rad izpostavil, da je Komisija izvedla oceno učinka, ki zajema vse načine prevoza in analizira vplive različnih možnosti internalizacije. Menim, da ta analiza predstavlja temelj za strategijo internalizacije, ki jo je predlagala Komisija. Po drugi strani je Komisija predlagala skupen okvir internalizacije, temelječ na načelu, ki se nanaša na vse načine prevoza in upošteva vse pretekle pobude. Gre za pragmatičen pristop, ki spoštuje pravni red Evropskih skupnosti in upošteva nedavno sprejete predloge – govorim o razširitvi ETS na letalstvo in mednarodne sporazume o letalstvu, pomorski sektor in celinske plovne poti. Seveda lahko razpravljamo o tem ali predlogi Komisije zadostujejo, vendar moram izpostaviti dejstvo, da je Komisija obravnavala zahtevane teme, povedano drugače, celovit načrt, s katerim bi prevoz postal okolju prijaznejši in bi bil podprt s posebnimi zakonodajnimi predlogi.

Na koncu bi rad omenil vidik, glede katerega se Komisija in Parlament strinjata: potreba po vzpostavitvi zakonodajnega pristopa k problemu obremenitve s hrupom v železniškem sektorju. Komisija bo predložila svoje predloge v okviru prve revizije železniškega paketa, ki naj bi bil sprejet jeseni. Seveda bomo zadovoljni, če bomo na to temo prejeli vaše predloge.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. - Hvala, gospod Tajani. V zvezi z gospodom Jarzembowskim boste videli, kako prav je imel Karl Marx, ko je pokazal, kako institucionalno stališče ljudi določa tudi njihovo politično stališče o različnih temah.

 
  
MPphoto
 

  Claude Turmes, pripravljavec mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko.(FR) Gospod predsednik, Odbor za industrijo, raziskave in energetiko je obravnaval predvsem dva vidika te direktive in prvi od teh vidikov je bila nafta.

Od vseh večjih gospodarstev je Evropa najbolj odvisna od prevoza blaga, kjer se uporablja nafta. Ne slepimo se. Čeprav cena nafte trenutno pada, je tako samo zaradi krčenja globalnega gospodarstva. Ko bo prišlo do oživitve gospodarstva, bomo ponovno soočeni z istimi problemi pomanjkanja nafte in glavna Ahilova peta evropskega gospodarstva v prihodnosti bo naša odvisnost od nafte, ki se uporablja za prevoz blaga.

Drugi vidik se nanaša na tehnologijo in izvoz. Če bo Evropa uvedla ustrezen sistem evrovinjet, bo ta spodbujal tudi vpliv evropskih gospodarskih akterjev. Združene države Amerike, Kitajska, Indija in Indonezija so gospodarstva, ki bodo imela enake probleme kot mi. To je torej poziv k izvedi ambiciozne politike, tako glede internalizacije zunanjih stroškov, predvidevanja potrebnega prehoda z uporabe nafte, kot tudi spodbujanja evropske industrije v vseh tehnoloških aparatih, povezanih z evrovinjeto.

 
  
MPphoto
 

  Corien Wortmann-Kool , v imenu skupine PPE-DE.(NL) Gospod predsednik, Komisar, naši poročevalci, moji cenjeni kolegi poslanci, gospod El Khadraoui je začel z nekaj pomirjujočimi besedami. Uvedene ne bodo nobene evropske pristojbine. Namesto tega poročevalec obravnava osnovna pravila notranjega trga z namenom omogočiti trajnostni prevoz v Evropi. Vendar pa njegovo stališče, ki ga zavzema kot poročevalec, daje državam članicam dovoljenje, da uvedejo visoke pristojbine, do nekaj evrov na kilometer, povrh pa še pristojbino za zastoje in razliko v ceni. Gospod predsednik, komisarjeve besede, ki smo jih slišali, niso osnovna pravila notranjega trga, ampak ovire za notranji trg.

Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov namerava danes jasno izraziti svoje stališče. Smo vztrajni zagovorniki naložb v trajnostni prevoz. Zato bomo podprli internalizacijo zunanjih stroškov za onesnaženje zraka in obremenitvi s hrupom, če bodo prihodki namenjeni zagotavljanju večje čistosti cestnega prevoza – ki je deležen široke podpore. Vendar pa predlagane pristojbine za zastoje in razlika v ceni niso sprejemljive za skupino PPE-DE. Pristojbine za zastoje imajo zelo omejen vpliv na okolje in ne odpravljajo problema zastojev, prav tako pa bi v teh časih gospodarske krize pomenile dodatno težko breme, dodatno breme za MSP, kar je slabo tudi za zaposlovanje.

Poročevalec je dosegel kompromis s skupino zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo s tem, ko je zagotovil povezavo z potniškim prometom, kar je bil ključno za pridobitev njihove podpore. Svet tega ne bo sprejel – to je vsem jasno. S tem se je poročevalec znašel v položaju, ko si sam želi, vendar pa skupina ALDE tega noče.

Zato bom svoj govor v imenu skupine PPE-DE končal s starim pregovorom: Izgubili smo bitko, toda vojne še ni konec.

 
Zadnja posodobitev: 12. junij 2009Pravno obvestilo