Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2008/2289(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A6-0028/2009

Razprave :

PV 12/03/2009 - 5
CRE 12/03/2009 - 5

Glasovanja :

PV 12/03/2009 - 7.17
CRE 12/03/2009 - 7.17
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2009)0141

Dobesedni zapisi razprav
Četrtek, 12. marec 2009 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

8. Obrazložitev glasovanja
Video posnetki govorov
PV
  

Ustne obrazložitve glasovanja

 
  
  

- Poročilo: Vincenzo Aita (A6-0086/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Gospod predsednik, v zvezi s tem poročilom bi rada povedala, da me veseli, da je bila sprememba 1, ki jo je predlagala naša skupina, sprejeta, in zato pozdravljam ta napredek. Zaščita tal v Evropski uniji je izziv, vendar pa sodi v pristojnost držav članic in ne zahteva pristopa EU ali direktiv oziroma uredb EU. Zato pozdravljam izid tega glasovanja.

 
  
  

- Predlog resolucije (B6-0104/2009)

 
  
MPphoto
 

  Bernd Posselt (PPE-DE).(DE) Gospod predsednik, zelo sem zadovoljen s tem in rad bi se srčno zahvalil tudi gospodu Swobodi, ker je bilo to pomembno poročilo sprejeto z zelo velikim soglasjem.

Ob tej priložnosti bi rad pozval slovenske poslance, do katerih in do katerih države gojim največjo naklonjenost, da ponovno najdejo način za nadaljnje velike dosežke Slovenije v smeri evropskega povezovanja. Ta država je bila prva nova država članica, ki je uvedla evro in schengenski režim. Slovenija je pionir evropskega združevanja. Želim, da bi Slovenija v skladu s svojim nacionalnim interesom delovala kot pionir tudi v zvezi s pristopom Hrvaške k EU.

 
  
MPphoto
 

  Philip Claeys (NI).(NL) Gospod predsednik, načeloma podpiram pristop Hrvaške k Evropski uniji, toda nisem glasoval za to poročilo. Glasovanja sem se vzdržal, ker so na Hrvaškem še vedno prisotne številne težave, med njimi korupcija. Izkušnje so nas naučile, da se je korupcija v mnogih državah, ki so pristopile k Evropski uniji, preden so bile na to povsem pripravljene, dejansko povečala.

Pri tem poročilu je problem v tem, da navaja, da bi bilo morda mogoče pogajanja zaključiti leta 2009, se pravi letos, sam pa menim, da se je nespametno obvezati za določen datum. Hrvaški bi moralo biti dovoljeno, da pristopi, ko bo povsem pripravljena. To pa trenutno nikakor ni.

 
  
MPphoto
 
 

  Romana Jordan Cizelj (PPE-DE).(SL) Povedati moram, da si iskreno želim, da bi Hrvaška čim prej postala članica EU, in da si to želi tudi Slovenija. Če pa ji to želimo, potem ji moramo pomagati in sodelovati. Spore moramo reševati tako, da pozorno prisluhnemo vsem vpletenim stranem. V tem poročilu, v tem, kar je danes podprl Evropski parlament, pa pravzaprav ni zaznati, da smo bili uravnoteženi, ko smo odločali o t.i. hrvaško-slovenskem mejnem sporu. Če bi želeli biti uravnoteženi, potem je minimum, kar bi morali vključiti v poročilo, tudi načelo pravičnosti.

Pa še to želim povedati, da če želimo, da bomo resnično ta problem razrešili, potem bi morali zagotoviti, da bosta obe državi članici upoštevali rezultat tega mednarodnega telesa. Zato bi morala oba parlamenta vnaprej ratificirati njegov rezultat.

 
  
  

- Predlog resolucije (B6-0105/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Marusya Ivanova Lyubcheva (PSE). - (BG) Hvala, gospod predsednik. Podprla sem poročilo o napredku Turčije. Pogajanja s Turčijo o pristopu k Evropski uniji predstavljajo resen izziv za vse države članice s političnega in gospodarskega vidika, pa tudi kar zadeva vprašanje varnosti. Pomembno je predvsem, da država izpolni pristopne pogoje in izkaže doslednost, zadostno natančnost in preglednost za državljane Evropske unije. Menim, da je zlasti pomembno, da se postopek nadaljuje na podlagi dobrega sodelovanja s sosednjimi državami. V tem oziru mislim, da moramo priznati določen napredek med Bolgarijo in Turčijo, ki ga predstavlja dogovor, dosežen na začetnih pogajanjih o zadevah, ki zaenkrat še niso rešene, namreč reševanje lastninskega vprašanja beguncev iz Trakije, za kar gre zahvala prizadevanjem Evropskega parlamenta. Ta postopek bomo spremljali posebej pozorno, saj zadeva pravice tisočih ljudi, ki jih je treba spoštovati na celotnem ozemlju Evropske unije. Trakijsko vprašanje je obenem prav tako pomembno kot odnosi med Turčijo in drugimi sosednjimi državami. Hvala.

 
  
  

- Predlog resolucije (B6-0104/2009)

 
  
MPphoto
 

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE). – (SK) Vemo, kakšen preizkus so prestali naši prijatelji na Balkanu. To velja tako za Slovenijo kot Hrvaško, ko je obe državi napadla Srbija, in sočustvujemo z obema. Moram povedati, da je bilo s strani EU velikodušno, da je sprejela Slovenijo v EU, preden so bili razrešeni vsi spori med Slovenijo in Hrvaško, ter verjamem, da bi morali zdaj zavzeti podoben pristop do Hrvaške.

Žal mi je, da želijo nekateri politiki v Sloveniji zdaj blokirati pristop Hrvaške, toda to zdaj pravi gospa Jordan Cizelj, ki ima razumen in po mojem mnenju uravnotežen pristop do tega političnega vprašanja. Prepričan sem, da se bo neuraden dogovor, o katerem bosta Hrvaška in Slovenija razpravljali pod okriljem Komisije, zaključil z uspehom.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Gospe in gospodje, dovolite mi, da pojasnim točko v našem poslovniku. Če želite govoriti med obrazložitvijo glasovanja, morate službe zaprositi, preden se obrazložitev začne. Seveda sem zelo prilagodljiv in prisotnim poslancem dovolim, da govorijo. Toda ne uporabljamo postopka „catch the eye“. Svoje ime morate navesti predhodno, pred obrazložitvijo glasovanja.

 
  
  

- Predlog resolucije (B6-0105/2009)

 
  
MPphoto
 

  Kristian Vigenin (PSE).(BG) Gospod predsednik, podprl sem poročilo o napredku Turčije, ker verjamem, da gre za objektivno poročilo, ki tako Turčiji kot Evropski uniji nudi priložnost, da nadaljujeta s pripravami Turčije na članstvo. Obenem bi rad izrazil določeno nezadovoljstvo nad dejstvom, da je Parlament zavrnil predlog Skupine socialdemokratov, naj se zabeleži, da je članstvo Turčije v Evropski uniji skupen cilj Turčije in Evropske unije.

Verjamem, da moramo za hitrejši napredek Turčije na področju težav, ki jih vidimo v njenem razvoju, biti tudi dovolj odprti in ne smemo naših partnerjev niti najmanj pustiti v dvomih o tem, da je cilj tega procesa še vedno dejanski sprejem Turčije v Evropsko unijo. Vloga Turčije se bo krepila in v interesu Evropske unije je, da ima med svojimi državami članicami nekrščansko državo, saj nam bo to nudilo številne priložnost za vodenje politik, ki trenutno niso mogoče. Hvala.

 
  
MPphoto
 

  Dimitar Stoyanov (NI).(BG) Gospe in gospodje, skupina Attack glasuje proti poročilu o napredku Turčije, ker ne vidimo nobenega napredka. Dejansko tudi ni mogoče doseči nobenega napredka. Turčija ne misli na nič drugega kot na lastne interese, kamor ne sodi spoštovanje človekovih pravic ter drugih evropskih in krščanskih vrednot. Več kot 80 let Turčija ni izpolnjevala Ankarske pogodbe, po kateri Bolgariji dolguje 10 milijard USD. Samo predstavljajte si, kako bo spoštovala evropske predpise.

Včeraj je gospod Wiersma omenil, da je problem nepriznavanje armenskega genocida v letih 1915–1916. Kaj naj potem rečemo za genocid nad Bolgari, ki je trajal 500 let, kot so pokoli v mestih Stara Zagora, Batak in Peruštica, ki jih je Mednarodna evropska komisija opisala leta 1876? Gospod Wiersma je dejal tudi, da v EU ni prostora za islamsko Turčijo, toda pred 20 leti so turški islamisti v Bolgariji razstreljevali avtobuse, ki so prevažali ženske in otroke. Turčija je dejansko plačala postavitev spomenikov tem teroristom. To je sodobna Turčija, ki jo vodi fundamentalistična islamska stranka. To so njene vrednote in menimo, da niso primerne za Evropo.

 
  
MPphoto
 

  Bruno Gollnisch (NI).(FR) Gospod predsednik, „motiti se je človeško, ponoviti napako je vražje.“ Še nikoli ni bil ta rek tako primeren kot v obžalovanja vredni sagi o pristopnih pogajanjih s Turčijo.

Od leta 2005 nam predstavljate enaka negativna poročila o človekovih pravicah, spoštovanju manjšin in zavezah, danih Uniji, obenem pa ostaja cilj pristopa nespremenjen.

Toda to ni dejanski problem. Osnovno vprašanje je v dejstvu, da Evropejci ne želijo sprejeti posledic svobode ustanavljanja, ki bi neizogibno izhajale iz pristopa.

Prav tako gre za dejstvo, da Turčija geografsko, kulturno, jezikovno in duhovno sodi v področje, ki ni Evropa. Zato moramo opustiti to fikcijo; opustiti moramo pretvarjanje glede pristopa in nemudoma sprožiti praktična pogajanja, z drugimi besedami, stremeti moramo k partnerstvu na osnovi naših vzajemnih in medsebojnih interesov. Ta pristopni postopek je treba opustiti.

 
  
MPphoto
 

  Bernd Posselt (PPE-DE).(DE) Gospod predsednik, na ključnih področjih – človekove pravice, pravice manjšin, verska svoboda, svoboda izražanja – Turčija praktično ni dosegla napredka, v zadnjih nekaj dneh pa je celo nekoliko nazadovala.

Toda ne glede na to Komisija trdi, da smo kljub temu obvezani zavzeti pozitivno stališče, saj je Turčija pomemben strateški partner. To drži, toda to je stvar zunanje politike. Dejstvo, da potrebujemo strateška partnerstva, ni pristopno merilo.

Vendarle sem nedvoumno glasoval za poročilo, ker je bil poziv socialistov, naj se poročilo usmeri na pristop, zavrnjen. Poročilo predstavlja izjemen uspeh in preboj za nas, ker se izrecno izogne opredelitvi pristopa kot cilja in ker omenja dolgotrajen, odprt proces, katerega izid je še vedno nejasen. Ljubši bi nam bil „ne“ polnopravnemu članstvu, toda besedilo poročila se vseeno temu približa, zato predstavlja velik uspeh za tiste izmed nas, ki z veseljem rečejo „da“ partnerstvu s Turčijo v sklopu naše zunanje politike, toda „ne“ njenemu pristopu.

 
  
MPphoto
 

  Philip Claeys (NI).(NL) Gospod predsednik, vzdržal sem se glasovanja o poročilu o Turčiji, ker čeprav to poročilo vsebuje popoln katalog kritik v zvezi s številnimi krivicami, ki se še vedno dogajajo v Turčiji, verjamem, da je moral biti edini možen zaključek tega poročila, da je treba pogajanja ustaviti, in to za stalno, saj po treh letih še ni nobenega omembe vrednega izboljšanja stanja v Turčiji.

V vsakem primeru menim, da mora Evropska unija ostati evropski projekt in da zato v Evropski uniji ne sme biti prostora za državo, kot je Turčija, ki ni evropska država.

Včeraj je član Skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu dejal, da ne bi nikoli sprejel nadaljnje islamizacije Turčije. Upam, da se bodo on in njegova skupina izrekli tudi proti islamizaciji Evrope, čeprav se tega ne nadejam.

 
  
MPphoto
 

  Martin Callanan (PPE-DE). – Gospod predsednik, to poročilo razlaga napredek Turčije v smeri morebitnega članstva v EU. To je možen cilj, ki ga podpiram. Imam pa nekaj pomislekov glede napredka Turčije v smeri članstva.

Eden izmed njih je postopno propadanje laičnega republikanskega ideala in razraščanje vere v politiki. Skrbijo me tudi nekatere zlorabe človekovih pravic v Turčiji, ki so bile zabeležene, in nekateri ukrepi, ki so bili uvedeni proti manjšinskim skupnostim. Preden začnemo razmišljati o članstvu Turčije, moramo videti, da se izvajajo ukrepi na nekaterih izmed teh področij.

Za nas pa je pomembno tudi, da smo pošteni s Turčijo ter da jasno in nedvoumno povemo, da če izpolni vse pogoje, ki so jih izpolnile druge države članice, ima pravico, da se pridruži. Ni prav, da posamezni voditelji držav članic postavljajo nepravične in neuravnotežene ovire na pot Turčije do članstva. Če Turčija izpolni pogoje, se ima pravico pridružiti in ji je to treba dovoliti. Potrebujemo EU, ki je širša in ne globlja.

 
  
MPphoto
 
 

  Kyriacos Triantaphyllides (GUE/NGL).(EL) Gospod predsednik, glasoval sem za poročilo o Turčiji zaradi pozitivnih elementov za Ciper v odstavkih 32 in 40, čeprav se ne strinjam z vsebino sprememb 9 in 10.

Sprememba 9 uvaja nesprejemljivo stališče o – resda začasnih – odstopanjih od načel, na katerih temelji Evropska unija, vključno s štirimi osnovnimi svoboščinami. To je bilo narejeno v času pogajanj med voditelji dveh skupnosti na Cipru, ki lahko edini odločajo o zadevi.

Sprememba 10 pa je nasprotna dejstvu, da je SZVP del pravnega reda Skupnosti za EU in države članice, tretje države pa niso upravičene do carte blanche za sodelovanje v postopkih načrtovanja in odločanja.

 
  
  

- Predlog resolucije (B6-0106/2009)

 
  
MPphoto
 

  Árpád Duka-Zólyomi (PPE-DE). (HU) Zadnja tri leta je bila Makedonija država kandidatka za članstvo v EU. Kljub temu se pristopna pogajanja še niso začela. Če Evropska unija ne bo takoj odločno ukrepala, ima lahko posledična izguba verodostojnosti destabilizacijske posledice za regijo. Makedonija je precej napredovala v zadnjih nekaj letih, dosegla dobre gospodarske rezultate, se približala delujočemu tržnemu gospodarstvu in zabeležila uspeh na področju priprave zakonodaje. Vlada, opozicija, civilna družba in javno mnenje so dosegli soglasje, da bi čim prej izpolnili köbenhavnska merila. Prav tako je dobro organizirano sobivanje nacionalne in etničnih skupnosti. Grško trdovratno oviranje začetka pristopnih pogajanj je nerazumljivo. Ime države ne sme biti ovira! Dvostranska pogajanja o imenu lahko potekajo sočasno. Podpiram poročilo, ker Makedoncem pošilja pomembno sporočilo in bo dalo odločilen zagon za začetek pristnih pogajanj pred iztekom tega leta. Hvala lepa.

 
  
MPphoto
 

  Bernd Posselt (PPE-DE).(DE) Gospod predsednik, poročilo pošilja pomemben signal državi, ki ima vlogo pri stabilizaciji, vzorno zakonodajo o manjšinah, široko vladno večino, v kateri so zastopane vse narodnosti, in sledi jasni evropski usmerjenosti pod vodstvom predsednika vlade Gruevskega. Zato sem z veseljem glasoval za to poročilo in verjamem, da moramo poudariti zlasti dve točki: prvič, želimo, da nam Svet in Komisija letos povesta, kdaj naj bi se začela pristopna pogajanja, in drugič, ne bomo dovolili nobenega dvostranskega zdraharstva, še posebej ne v zvezi s tem bizarnim vprašanjem glede imena. Država se imenuje Makedonija, naj je to nekaterim pogodu ali ne, in moramo končno začeti gladiti njeno pot proti Evropi.

 
  
MPphoto
 

  Philip Claeys (NI).(NL) Gospod predsednik, glasoval sem proti poročilu gospoda Meijerja, ker jaz in moja stranka menimo, da je treba po pristopu Hrvaške širitev ustaviti za nedoločeno obdobje. Evropski državljani nočejo imeti opravka z nadaljnjo kratko- ali srednjeročno širitvijo, zagotovo pa ne s širitvijo za vključitev Turčije. Vendar je čas, da ta Parlament vsaj enkrat posluša tiste, ki naj bi jih zastopal.

V tem pogledu nasprotujem tudi začetku pristopnih pogajanj z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, h katerim poziva ta Parlament, kot tudi možnosti vključitve za celotni Zahodni Balkan. Nekatere izmed teh držav ali entitet so v celoti islamske in, kar zadeva mene, jim ne bi smeli dovoliti, da se pridružijo Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). – Gospod predsednik, zelo zadovoljen sem bil z današnjim glasovanjem.

Makedonijo sem obiskal pred kratkim v imenu Westminstrske fundacije za demokracijo, ki jo je ustanovila Margaret Thatcher, ko je bila predsednica vlade moje države, in spoznal sem državo z močnimi političnimi strankami in izjemno davčno politiko, nespremenljivo stopnjo davka na dobiček in dohodnino ter rastočim gospodarstvom. V tej državi bodo prihajajoči mesec potekale svobodne, pravične in poštene volitve – verjetno boljše, kot smo jih nedavno imeli v Združenem kraljestvu, z glasovanjem po pošti. Takšni državi bi moralo biti dovoljeno, da se pridruži Evropski uniji, če tako želi, na podlagi samoopredelitve –, zato bi morali moji prejšnji kolegi morda razmisliti o tej zadevi.

Danes smo bili priča pomembni spremembi, saj so se grški člani Parlamenta izkazali za absurdne in so postali tarča posmeha zaradi svojih trditev o imenu te države, namreč Republike Makedonije.

 
  
MPphoto
 
 

  Martin Callanan (PPE-DE). – Gospod predsednik, za gospodom Heaton-Harrisom je težko govoriti, saj je izrekel več stvari, ki sem jih hotel izpostaviti tudi sam. Zdi se mi naravnost absurdno, da Grčija še naprej vztraja s to dolgotrajno in, odkrito povedano, nesmiselno tirado zaradi imena Makedonije. V mojem volilnem okrožju je nekaj čudovitih okrožij – Durham, Northumberland – in dejansko me niti ne moti, če se želi druga država članica imenovati po teh prekrasnih okrožjih.

Oviranje pristopnih pogajanj ne zaradi etničnega spora ali demokratičnega spora ali spora glede človekovih pravic, temveč zgolj zato, ker se država želi imenovati Makedonija, je naravnost nesmiselno. Upam, da bodo grški poslanci to spoznali. Upam, da se bo Makedonijo ocenjevalo glede na neodvisna merila, ki veljajo za vse druge, in če izpolni te pogoje, če je demokratična, laična država, če izvaja prave politike o človekovih pravicah, mora biti kot vse druge države članice upravičena do pridružitve, ne da ji Grčija izreka nesmiseln veto samo zaradi imena.

 
  
  

- Predlog resolucije (B6-0140/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Martin Callanan (PPE-DE). – Gospod predsednik, Tamilske tigre so EU in ZDA označile kot teroristično skupino, toda k sreči se zdi, da se njihova krvoželjna kampanja za neodvisno tamilsko domovino morda bliža koncu. Šrilanka si zasluži živeti v miru kot mi v Evropi.

Kot drugi kolegi v tem Parlamentu podpiram enotno državo Šrilanka. Mislim, da je primerno zapisati tudi, da menim, da bi bilo pametno znotraj te enotne države Tamilcem dati določeno avtonomnost. Ne podpiram nasilnega pohoda Tigrov in mislim, da je dejansko nujno, da se vojski Šrilanke dovoli nadaljevati vojaško akcijo proti Tamilskim tigrom.

Prav tako pa je primerno priznati, da na Šrilanki trenutno vlada humanitarna kriza in da je treba organizacijam za pomoč omogočiti dostop. Zato je morda smiselno pozvati k zaustavitvi bojev, da se organizacijam za pomoč omogoči dostop, civilistom pa odhod s spornih območij. Zatem pa moramo dovoliti vojski, da nadaljuje s svojo akcijo.

 
  
  

- Poročilo: Annemie Neyts-Uyttebroeck (A6-0112/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Daniel Hannan (NI). – Gospod predsednik, širjenje korpusa mednarodne sodne prakse, ki nima korenin v nobeni izvoljeni nacionalni zakonodaji, je eden izmed najbolj skrb vzbujajočih pojavov našega časa. S tem ne bomo le razveljavili 300 let veljavne pravne razlage teritorialne odgovornosti, namreč da odgovornost za zločin sodi na območje, kjer se je zgodil, temveč se vračamo k predstavi iz časov pred sodobnostjo, namreč da ljudje, ki odločajo o zakonih, niso odgovorni ljudem, ki živijo pod njihovo vlado, ampak odgovarjajo samo lastni vesti.

Morda se zdi povsem smiselno, da če človek, kot je Milošević ali Karadžić, ni pripeljan pred obličje pravice v lastni državi, moramo nekaj ukreniti mi. Toda diktatorjem, kot je Milošević, očitamo ravno to, da so spridili demokracijo lastne države in se postavili nad zakon. Če se ta težava prenese na mednarodno raven, se spustimo na njegov nivo, kot smo se pri farsi med sojenjem v Haagu, kjer se je v šestih letih 27-krat spremenil pravni postopek in določil zagovornik, na koncu pa ni bilo obsodbe.

Ne zagovarjam gospoda Miloševića: bil je poguben in nemoralen komunist. Toda slabi ljudje si zaslužijo pravico – posebej slabi ljudje si jo zaslužijo – in če je ne dobijo, smo na izgubi preostali ljudje.

 
  
  

- Predlog resolucije (B6-0113/2009)

 
  
MPphoto
 

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Gospod predsednik, vsi vemo, kako pomembna je voda in zlasti v državah v razvoju, kjer je dostop do vode zelo težak, najbolj trpijo mlada dekleta in ženske. Njihove možnosti izobraževanja so bistveno slabše, ker nosijo vodo, če se lahko tako izrazim. Temu sem bila priča v Indiji na obisku delegacije in zelo pomembno je, da vložimo več v upravljanje voda in poskrbimo, da to ne postane ovira za napredek mladih deklet in žensk na področju izobraževanja.

Zlasti pozdravljam glasovanje o odstavku 2, kjer je navedeno, da je voda javna dobrina in jo mora nadzirati javnost, ne glede na to, kako se upravlja. Gre za dragocen vir, ki je namenjen dobrobiti javnosti in ne nadzoru ali dobičku posameznikov.

 
  
MPphoto
 
 

  Marian Harkin (ALDE). – Gospod predsednik, tudi jaz močno podpiram naš predlog resolucije o vodi in pozdravljam naše glasovanje o odstavku 2, kjer odločno izjavljamo, da je voda javna dobrina in jo mora nadzirati javnost. Osebno močno nasprotujem privatizaciji vode.

V zadnjih časih smo videli, kako je neizprosno pehanje za dobičkom privedlo svetovno gospodarstvo na kolena. Niti najmanj si ne želimo, da bi se enako zgodilo z vodo. Da bi zagotovili kakovost vode in nenehne izboljšave sistema oskrbe so potrebna neprekinjena vlaganja v prenosni sistem. V zasebnem sektorju za to ni vzpodbude, obstaja seveda skušnjava, da se enostavno poviša ceno za potrošnika, namesto da se vlaga v posodobitev prenosnega sistema. To sem na lastne oči videla v mojem okrožju Sligo, kjer bodo določeni sektorji skupnosti na koncu plačevali več za vodo, kot je pravično, ker zasebni sektor preprosto premalo vlaga v prenosni sistem.

 
  
  

- Poročilo: Maria Eleni Koppa (A6-0062/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Gospod predsednik, glasovala sem za to resolucijo in poročilo, vendar imam nekaj pomislekov. Danes zjutraj je Komisija izjavila, da ne vemo, kam je trenutno usmerjena STO, ter zato tudi ne, kako je povezana v strateško partnerstvo.

Ne smemo dopustiti situacije, ko bi imel strateški dogovor o partnerstvu – ali dejansko dogovor o svetovni trgovini – negativen vpliv na zanesljivo preskrbo Evrope s hrano. Ponovno izpostavljam vprašanje proizvodnih standardov za živila, ki so višji v Evropski uniji. Naše proizvajalce doleti kazen, če jih ne izpolnjujejo. Ne smemo dopustiti, da se vnašajo živila iz tretjih držav – Brazilije ali drugod –, ki ne izpolnjujejo naših proizvodnih standardov in zaradi česar prihaja do zelo nepoštene konkurence med proizvajalci živil in kmetijskih proizvodov v Evropski uniji.

 
  
  

- Poročilo: José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra (A6-0028/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Philip Claeys (NI).(NL) Gospod predsednik, seveda je strateško partnerstvo med Evropsko unijo in Mehiko ter seveda državami, kot je Brazilija, dobro in v interesu EU. Poročilo samo je zelo uravnoteženo, toda kar po mojem mnenju ni v interesu Evrope – in bo tudi sprožilo celo vrsto vprašanj v širši javnosti –, je določba poročila, ki poziva k sklenitvi skupnega sporazuma o politiki priseljevanja. To ne obeta nič dobrega in zato sem se vzdržal glasovanja o tem poročilu.

 
  
  

- Predlog resolucije (B6-0135/2009)

 
  
MPphoto
 

  Zita Pleštinská (PPE-DE). – (SK) Tudi jaz sem glasovala za resolucijo o razmerah v Tibetu ob 50. obletnici tibetanske vstaje, ker so kitajske oblasti nedavno poostrile varnost v Tibetu ter novinarjem in tujcem prepovedale vstop v regijo.

Današnja razprava v Evropskem parlamentu širi sporočilo, da nas izjemno skrbi za razmere v Tibetu, zlasti zaradi trpljenja in povračilnih ukrepov do nedolžnih prebivalcev.

Svet pozivam, naj ustanovi „odbor resnice“ v skladu z resolucijo, ki bo ugotovil, kaj se je resnično dogajalo pri pogajanjih med Ljudsko republiko Kitajsko in odposlanci njegove svetosti dalajlame.

Kitajsko vlado pozivam, da takoj izpusti vse ljudi, ki so bili aretirani samo zaradi sodelovanja v mirnem protestu.

 
  
MPphoto
 

  Marco Cappato (ALDE).(IT) Gospod predsednik, prevzemam besedo, da izrazim zadovoljstvo nad široko podporo, ki jo je skupščina dala predlogu, ki smo ga predložili z gospodom Pannello in gospodom Onyskiewiczem. Predlog pa je naredil nekaj drugega, kot smo slišali danes od gospe Ferrero­Waldner; namreč, postavi se na določeno stran: na stran iskanja pravice, pravih razlogov za prekinitev pogajanj med Kitajci in Tibetanci, namesto da bi na to gledal z nevtralnega stališča, kot to na žalost še vedno počneta Komisija in Svet, kot da bi bilo dovolj, da samo upamo na dialog med obema stranema.

Želim poudariti, da zelo težko razumem vedenje Skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu; najprej so razpravi nasprotovali, nato so nasprotovali vložitvi resolucije, zatem pa so dejansko glasovali proti njej, gospod Ford pa nam je ponudil politično razlago, da sprejemamo preveč resolucij o Tibetu. Morda stranka in gospod Ford ne razumeta – ali pa še predobro razumeta – da je tu na kocki veliko več; svoboda in demokracija več kot milijarde kitajskih državljanov kot tudi Tibetancev.

 
  
MPphoto
 

  Philip Claeys (NI).(NL) Gospod predsednik, samo po sebi je umevno, da sem glasoval za to resolucijo; čeprav si seveda ne smemo dovoliti misliti, da bo ta pravzaprav neškodljiva resolucija naredila pomemben vtis na totalitarni komunistični režim v državi Kitajski, s katero pa kljub vsemu z veseljem trgujemo.

Večji vpliv bi imeli na režim, če bi imela ta Parlament in Svet dovolj poguma, da bi izjavila, da sta bili okupacija in zatem priključitev Tibeta v nasprotju z mednarodno zakonodajo in ju kot taki Evropska unija ne more priznati. Vztrajno moramo ponavljati sporočilo, da mora biti Tibet neodvisna država in ne avtonomna provinca Kitajske ter da sta se genocid in etnocid dogajala in se dogajata v Tibetu.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov