Predsednik. – Naslednja točka so enominutni govori o zadevah političnega pomena.

  Erna Hennicot-Schoepges (PPE-DE). - (FR) Gospod predsednik, Evropski parlament bi želela opozoriti na prihod predsednika Belorusije, gospoda Lukašenka, v Prago. Ali je prihod predsednika Lukašenka v skladu z vrednotami, ki jih zagovarjamo? Ali se Evropska unija lahko pogovarja s predsednikom, ki ima v rokah vso moč brez časovne omejitve in brez mandata? Kakšen vtis bo pustila Evropska unija, če bo privolila v sprejem predsednika, ki je dal odstraniti več svojih političnih nasprotnikov in ki omejuje pravice svojih državljanov? Kakšen vtis bo Unija pustila pri administraciji predsednika Obame, ko državljan ZDA gnije v beloruskem zaporu in bo verjetno tudi umrl, če se ne bo hitro ukrepalo? Mislim, da do tega povabila ne bi smelo nikoli priti.

  Antonio Masip Hidalgo (PSE). – (ES) Gospod predsednik, z vsemi vami bi želel spregovoriti o El Muselu, glavnem pristanišču moje regije Asturije.

Komisija bi morala obvezno sprostiti sredstva za dodatne stroške tega pristanišča. Gospod komisar Tajani je to razumel, tako kot njegov predhodnik, gospod Barrot; oba sta prepoznala velike funkcionalne in okoljske izzive El Musela.

Sredi krize in ker so dela, kakršna se opravljajo v El Muselu, nujno potrebna, je čas, da premagamo dolgotrajne, preobsežne birokratske ovire, da si zastavimo večje cilje in se prebijemo naprej s sredstvi, ki so pomembna tako za Asturijo in severno Španijo kot za oživitev evropskega gospodarstva. Naj ponovim: pomembna so za oživitev evropskega gospodarstva, v katerem je udeležba Španiji v veliko čast.

  Metin Kazak (ALDE). – (BG) Rezultat zadnjega srečanja Evropskega sveta je primer, kako uresničiti temeljno načelo Evropske unije: solidarnost.

Pomoč v višini 5,6 milijarde EUR bo narodom stare celine omogočila, da premagajo posledice svetovne finančne in gospodarske krize. 105 milijonov EUR, odobrenih za Bolgarijo in namenjenih ohranjanju energetske varnosti, vzpostavitvi širokopasovnega interneta in kmetijstvu, odraža podporo vladnemu programu za reševanje krize ter naraščajoče zaupanje vanj.

Za mojo državo je zelo pomembno, da Evropska komisija odobri, Evropski parlament pa podpre podaljšanje za plačilo odškodnine do leta 2013, za katerega smo zaprosili v zvezi z zgodnjim zaprtjem tretjega in četrtega bloka jedrske elektrarne Kozloduj. Bolgarija je zaradi nedavne plinske vojne med Rusijo in Ukrajino utrpela največje izgube. Zato je pomembno, da se upošteva načelo enakega obravnavanja vseh držav članic EU.

Računam na pozitiven odgovor predsednika Komisije, gospoda Barrosa, in pozivam svoje kolege poslance v Evropskem parlamentu, da omogočijo, da zmagata pravica in solidarnost v Evropi.

  Eoin Ryan (UEN). - Gospod predsednik, želel bi spregovoriti o napadih in pripombah v zvezi z irskim bančnim in finančnim sistemom, ki prihajajo iz določenih strani.

Irski sistem deluje v okviru pravnega in ureditvenega političnega okvira, kot ga določa EU. Sistem Irske je tako močan ali tako šibek kot ta okvir EU. Kot vsi vemo, je ureditveni sistem doživel propad na svetovni ravni. Na Irskem ni nič slabše ali nič boljše kot kjer koli drugje.

Nasprotujem sovražnim pripombam o Irski, ki prihajajo iz londonskih, newyorških in nemških medijev. Vsi ti kraji so tudi sami izkusili ureditvene in bančne probleme, ki so bili enaki in v številnih primerih precej hujši od teh, s katerimi se soočamo na Irskem. Neprestani napadi iz nekaterih naših sosed v EU temeljijo na predsodku in ne na objektivnem dejstvu in ne prispevajo veliko k solidarnosti EU v času, ko se Evropa spopada z ogromnimi finančnimi in gospodarskimi izzivi.

  László Tőkés (Verts/ALE). – (HU) Mednarodno priznana korporacija Roşia Montană Gold Corporation, skupno podjetje Kanade in Romunije, načrtuje razvoj evropskega največjega odprtega kopa zlata v mestu Verespatak v Transilvaniji (Roşia Montană). Evropski parlament je v resoluciji iz decembra 2004 izrazil globoko zaskrbljenost v zvezi z nevarnostjo naravne katastrofe, ki jo predstavlja ta projekt. Leta 2005 se je zato generalna skupščina ICOMOS odločila, da zaščiti zgodovinsko dediščino starodavne naselbine.

Podjetje, ki ga spremlja vrsta škandalov, namerava uporabljati isto metodo predelave, ki temelji na tehnologiji s cianidom in ki je leta 2000 onesnažila celotno dolžino Tise. Uničena je bila tudi grajena dediščina mesta Verespatak (Roşia Montană), s tem pa so bili oropani tudi tamkajšnji prebivalci. Zdi se , da se romunska vlada pripravlja, da umakne začasno prepoved naložb.

Evropski parlament prosim, da ukrepa, da bi rešil Verespatak in zaščitil njegovo naravno okolje. Evropska komisija pa bi morala prispevati k obnovi uničenega mesta in njegovega okolja.

  Georgios Toussas (GUE/NGL). - (EL) Gospod predsednik, v naslednjih nekaj dnevih bomo zabeležili:

- 10. obletnico umazane vojne, ki so jo Nato in vlade Evropske unije, tako levosredinske kot desnosredinske, sprožili proti narodu Jugoslavije;

- 6 let zločinske vojne in okupacije Iraka s strani ZDA ter njenih zaveznic, vojne, v kateri je življenje izgubilo približno 1,5 milijona Iračanov;

- 60. obletnico ustanovitve Nata, imperialističnega vojnega stroja in grožnje miru po vsem svetu, ki se pripravlja, da to obletnico proslavi na svečanem vrhu v Strasbourgu.

Pred desetimi leti, 23. in 24. aprila 1999, so vodje držav članic Nata v Washingtonu podpisali deklaracijo ob 50. obletnici, ki potrjuje novo doktrino. S tem je bila sprejeta nova strategija Nata, ki uradno tudi ruši temeljna pravila mednarodnega prava. Temu je sledil niz drugih zločinskih posegov Nata v Afganistanu, Iraku, Iranu in na Bližnjem vzhodu.

Za vrh Nata so francoski organi središče Strasbourga spremenili v nedostopno cono ter postavili objekt, ki ga predvideva Schengenska konvencija, da bi mirovnim protestnikom preprečili vstop v Francijo. Mobilizirali so veliko število pripadnikov vojske in policije, da se soočijo s protestniki. Ti ukrepi, ki očitno kršijo temeljne demokratične pravice, kažejo, kako se imperialisti in Nato bojijo ljudi.

Ljudje se morajo odzvati na proslave in „zabave“ ob 60. obletnici zločinske in imperialistične akcije Nata, tako da okrepijo protiimperialistično mirovno gibanje, zahteve ljudi po razpustitvi Nata...

(Predsednik je prekinil govorca)

  Kathy Sinnott (IND/DEM). - Gospod predsednik, zgodovina medskupin v tem Parlamentu je dolga in ugledna. Poslanci Evropskega parlamenta različnih političnih smeri se lahko v medskupinah povežejo, da bi rešili posebne probleme.

Na primer, najstarejša medskupina – medskupina za invalide – pregleduje zakonodajo, ki jo sprejme ta Parlament in skrbi, da je ta prijazna do invalidov, poslance pa seznanja s problematiko, povezano z invalidnostjo.

Kljub svojemu dragocenemu delu, so bile medskupine v zadnjem letu potisnjene na rob, čemur je sledilo njihovo ukinjanje na podlagi notranjih parlamentarnih pravil, ki medskupinam ne omogočajo sejnih sob in mesta na programu zasedanj v Strasbourgu.

Mislim, da moramo to nujno urediti – še pred naslednjih mandatom –, kajti v nasprotnem primeru bodo medskupine stvar preteklosti; Parlament bo veliko revnejši brez njih, ljudje Evrope pa ne bodo tako dobro zastopani.

(Aplavz)

  Desislav Čukolov (NI). – (BG) Gospe in gospodje, v zadnjih letih smo bili v Bolgariji priča podli praksi, znani kot „kupovanje glasov“.

To počne prav vsaka politična skupina, razen patriotske stranke Napad. Volivce podkupujejo celo stranke, ki se opisujejo kot alternativa vladajočim strankam, kar dokazujejo informacije iz vasi Brest v bližini Plevna izpred nekaj dni.

Videti je, da bodo bližajoče se volitve v naši državi najbolj zmontirane in zahrbtne volitve v novejši zgodovini Bolgarije. Protiustavna stranka turške manjšine MRF je namenila zelo veliko vsoto v višini 60 milijonov EUR, da bi dobila čim večje število poslancev parlamenta, ki bi interese Turčije zastopali tako v Evropskem parlamentu kot v Državnem zboru Republike Bolgarije.

Obstaja prav resna nevarnost, da bodo v naslednjem Evropskem parlamentu sedeli predstavniki, ki so svoje sedeže dobili na podlagi kupovanja glasov. Sporočilo naše stranke Napad je: „Nočemo Turčije v EU“; predsednika Pötteringa zato pozivamo, da od bolgarskih organov oblasti zahteva, da na bližajočih volitvah to prepreči s sprejetjem volilne zakonodaje.

  György Schöpflin (PPE-DE). – (HU) Zgodba je jasna: nekaj sto metrov od madžarske meje, v avstrijski vasi po imenu Heiligenkreuz, avstrijsko podjetje zahteva izgradnjo visokozmogljive sežigalnice odpadkov. Na madžarski strani mesto Szentgotthárd meni, da je načrtovan objekt nesprejemljiv, med drugim tudi zaradi problemov, povezanih z varstvom okolja.

V preteklih dveh letih so bili na madžarski strani pogosti protesti, vendar Avstrijci tega ne želijo priznati. Posledica tega je, da je čedalje večje protiavstrijsko razpoloženje načelo tudi tradicionalne prijateljske odnose med državama.

Avstrijsko stranko prosimo, da pregleda ta načrt, upoštevajoč Madžarske pomisleke, ter ustavi njegov nadaljnji razvoj.

  Gyula Hegyi (PSE). - Gospod predsednik, Komisija je januarja Madžarski očitala moratorij na gensko spremenjeno koruzo MON810. Moratorij so jasno podprli celotna madžarska znanstvena skupnost, vse politične stranke in madžarska družba. Marca sta Madžarska in Avstrija na Evropskem svetu prejeli podporo velike večine, da ohranita ta moratorij kljub odločitvi Komisije. Triindvajset izmed sedemindvajsetih držav članic je podprlo Madžarsko proti odločitvi Komisije.

To kaže, da je skrajni čas, da ponovno premislimo o metodi odobritve GSO v Evropski uniji. Mislim – kar je jasno tudi iz glasov Sveta –, da je večina držav članic enakega mnenja: da bi države članice morale biti pristojne, da odločajo o tem, ali bodo odobrile GSO ali ne. Upam, da bo naslednji nov Parlament sestavil novo uredbo o odobritvi GSO, ki bo temeljila na načelu subsidiarnosti in preglednosti. Komisija ne bi smela ukazovati Parlamentu in državam članicam, temveč bi morala z njimi sodelovati.

  Jean Marie Beaupuy (ALDE). - (FR) Gospod predsednik, ena izmed naših kolegic poslank je govorila o vprašanju medskupin.

V Parlamentu je več kot 20 medskupin in njihovo delo je bilo očitno ves čas tega mandata, ki se bo kmalu zaključil. Medskupine so s svojim delom prispevale k nešteto besedilom; zahvaljujoč delu medskupin, gospod predsednik, je Parlament sprejel več deset tisoč ljudi in na stotine institucij. Če bomo še naprej zatirali medskupine s tem, da jim ne bomo omogočili sejnih sob, bomo imeli še več protestov.

Gospod predsednik, v tem Parlamentu imate zares zelo veliko izkušenj. Poskrbite, da se v naslednjem parlamentarnem mandatu ne bodo sestajale bolj ali manj tajne podskupine. Preglednosti na ravni medskupin se ne bojimo, zato vas pozivam, da v teku tega mandata povsem odkrito ocenite medskupine. Tako bomo dobili dokaz o koristih njihovega dela.

Gospod predsednik, rotim vas, pokažite posluh za zahteve medskupin in vsa pisma, ki so bila v zadnjih letih naslovljena na vas.

  Ewa Tomaszewska (UEN). - (PL) Gospod predsednik, demografske krize v Evropi ne moremo zanikati. Posledično pomanjkanje delovne sile ogroža gospodarski razvoj držav članic EU. Kriza spodkopava tudi učinkovitost pokojninskih sistemov in ustvarja resne probleme za evropske sisteme zdravstvenega in socialnega varstva.

Medtem pa Evropska komisija ni uspela razumeti naših prizadevanj, da bi negativne demografske trende obrnili v nasprotno smer s spodbujanjem razvoja družine. Predvsem smo slišali nasprotovanja potrebi po znižanju stopnje DDV za proizvode, namenjene dojenčkom, kot so na primer plenice. Zamisel, da bi posamezne države, ki bi sprejele takšne rešitve, kaznovali, kaže na pomanjkanje zavedanja nevarnosti, s katerimi smo soočeni, lahko pa to razumemo tudi kot znak slabih namenov. V vsakem primeru je to nesprejemljivo.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL). – (PT) Škandalozno je, da edina tovarna pnevmatik, ki je v celoti v portugalski lasti, stoji že več mesecev, kar ogroža skoraj 300 neposrednih delovnih mest v socialno prikrajšanem območju Vale do Ave. To območje ima eno izmed najvišjih ravni brezposelnosti v Evropski uniji, ki je posledica zaprtja niza podjetij in ukinitev delovnih mest v tekstilnem sektorju.

Delavci podjetja Camac v Santo Tirsu ter sindikati, ki jih predstavljajo, so te zaskrbljujoče okoliščine razkrili v javnosti in navedli, da podjetje bankam ali državi ne dolguje ničesar, temveč imajo pozitiven saldo v znesku več deset tisoč evrov zaradi odbitnega DDV. Glavni upniki so sami delavci, katerih plače niso bile izplačane, ker podjetje ni uspelo premagati posledic padajoče vrednosti britanskega funta, kamor se izvaža skoraj vsa proizvodnja, ter visokih stroškov surovin, potrebnih za proizvodne procese.

Na rešitev čakajo že od 30. marca, ko je podjetje dalo vlogo za uvedbo postopka zaradi insolventnosti. Portugalska vlada in Evropska komisija se morata nujno odzvati na opozorilo in nezadovoljstvo delavcev, da bi preprečili še večjo brezposelnost in revščino v območju, kjer ni možnosti za drugo zaposlitev.

  Philip Bushill-Matthews (PPE-DE). - Gospod predsednik, sprememba in reforma parlamentarnih postopkov prihajata na vrh dnevnega reda in prepričan sem, da je to tema, ki vam je vsem zelo pri srcu.

Dovolite mi, prosim, do podprem izjave nekaterih kolegov o pomenu medskupin. Sem sopredsednik medskupine za staranje in, kot najbrž že veste, bo letos - prvič - več kot 50 % volivcev starejših od 50 let, za razliko od tistih, ki so mlajši od 50 let. Torej vprašanje o staranju ni nekaj, kar zanima samo ljudi tukaj, temveč je nekaj, kar zanima ljudi tam zunaj, torej naše volivce.

Gospod predsednik, prosil bi vas, da pokažete odkritost in pravičnost, ki sta znak vašega predsedstva, in tako poskrbite, da bo delo medskupin od zdaj naprej lažje in ne več ovirano. Ali mi lahko, prosim, to obljubite?

  Predsednik. − Vedno je lepo videti, da so prav vsi britanski konservativci prisotni na evropskem čolnu in v celoti na naši strani. Najlepša hvala: obljubljam, da se bom kar najbolje potrudil.

  Proinsias De Rossa (PSE). – Gospod predsednik, želel bi spregovoriti o vprašanju kršitev okoljske zakonodaje na Irskem, zlasti v zvezi s kakovostjo vode. Nova anketa EU o kakovosti vode na Irskem kaže, da skoraj dve tretjini ljudi menita, da je kakovost vode resen problem, medtem ko polovica meni, da se je po letu 2004 močno poslabšala.

Osemdeset odstotkov ljudi meni, da v zadnjih petih letih ni prišlo do izboljšanja kakovosti naših rek, jezer in obalnih voda. Komisija že sedem let preiskuje, ali irska vlada ravna v skladu z odločbo Evropskega sodišča iz leta 2002, v kateri je navedeno, da Irska krši zakonodajo o kakovosti vode.

Poiskati moramo način, da zagotovimo, da se bodo zakoni, ki jih sprejemamo v interesu državljanov Evrope, dejansko uporabljali v vseh državah članicah. Komisija, ki je policija te Unije, mora pravočasno ukrepati, da zagotovi to skladnost.

  Kinga Gál (PPE-DE). V novih državah članicah, v času napetosti, tisti, ki so na oblasti, še vedno uporabljajo stare navade, ki so za vsako pravno državo nesprejemljive. V času našega madžarskega državnega praznika je kršenje političnih pravic v Budimpešti doseglo nesprejemljivo raven. Območje, kjer so potekale slovesnosti, je bilo popolnoma zaprto, tako kot v času diktature. Pred nekaj dnevi se je na zahtevo po bolj odgovorni vladi in pozivi k odstopu predsednika vlade odgovorilo s policijskimi akcijami, ki so vključevale tudi pridržanja ter nečloveško in ponižujoče ravnanje.

Vse od konca tedna smo priča tudi neupoštevanju demokracije s strani organov oblasti, saj te želijo preprečiti zgodnje volitve tako, da vodilne ves čas premeščajo na druge položaje. To ni demokratična pravna država, o kateri je sanjala naša mlada generacija iz konca komunističnega režima; vse skupaj je bolj podobno začetku mehke diktature.

Na navade iz preteklosti so nas spomnili tudi ukrepi romunskih organov oblasti, saj je predsednik Republike Madžarske proti priporočilu romunskih organov odpotoval v Romunijo, da bi se 15. marca udeležil slovesnosti tamkajšnje madžarske skupnosti, ki šteje 1,5 milijona pripadnikov, vendar je to lahko storil samo v obliki zasebnega obiska, z avtom. Romunija je namreč preklicala dovoljenje za pristanek predsednikovega letala na podlagi izmišljenih razlogov, da bi obisk lahko škodil partnerstvu med državama. In to se dogaja leta 2009 v dveh sosednjih državah članicah EU.

  Csaba Sándor Tabajdi (PSE). – (HU) Na Vrhu EU prejšnji teden so bila potrjena temeljna načela, ki jih je izjavil tudi Evropski parlament, in sicer, da Evropska unija ne dopušča protekcionizma in ne dovoljuje rušenja dosežkov skupnega trga. Čestitam predsedniku, ki je bil prisoten za srečanju Evropskega sveta.

Sprejete so bile zelo pomembne odločitve, vključno z odločitvami v zvezi z zadevo, ki jo je pred enim letom priporočil predsednik madžarske vlade Ferenc Gyurcsány in ki jo je potrdilo Rasmussenovo poročilo Evropskega parlamenta, in sicer, da je treba vzpostaviti finančni trg ter sistem bančnega nadzora. Odločitev o tem je bila v bistvu sprejeta na vrhu, kar predstavlja zelo pomemben korak naprej.

Pomemben korak naprej za celotno Evropsko unijo, zlasti pa za srednjo in vzhodno Evropo ter baltske države, je, da banke ne morejo zapustiti svojih podružnic, ki se nahajajo v teh regijah, temveč jim morajo posredovati pomoč, ki jo prejmejo.

Dejstvo, da se je podpora za plačilno bilanco držav članic izven evrskega območja podvojila s 25 milijard EUR na 50 milijard EUR, je zelo pomemben izraz solidarnosti EU. To je v skupnem interesu vseh nas in zaradi tega tudi v interesu celotne Evropske unije.

  Aurelio Juri (PSE). - (SL) V minulem zasedanju smo sprejeli pomemben sveženj pomorske zakonodaje, ki izboljšuje ukrepanje v primeru nesreč na morju.

Morje prinaša, kot vemo, ogromno dobrega, a tudi tveganja. Ko se zgodi hujša nesreča, plačamo vsi, ki ob njem živimo. Najboljše ukrepanje je torej preventiva. Zlasti taka, ki regulira obseg in naravo prometa na morju sorazmerno z občutljivostjo območja, v katerem se odvija.

Zato vprašujem Komisijo in zlasti pristojnega komisarja Tajanija, in bom to storil v njegovem jeziku, v italijanščini.

(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, (…) kako cilji te nove zakonodaje o varnosti na morju ustrezajo načrtom o dveh plinskih terminalih za metan v Tržaškem zalivu, območju velikega ladijskega prometa in visoke koncentracije mest, kjer je morje plitvo, globoko največ 20 metrov, morskega dna pa se ne sme dotikati, saj je polno živega srebra. Terminala bosta, če bosta zgrajena, potrebovala vsak teden en tanker metana za vsak objekt. Tveganja, ki jih takšne ladje povzročajo na takšnih območjih, poznamo.

  Bogusław Rogalski (UEN). – (PL) Gospod predsednik, danes bi se želel predvsem osredotočiti na način, kako izraelska vojska poskuša izbrisati palestinsko ljudstvo prav pred našimi očmi. To nas ne bi smelo pustiti ravnodušne.

Poročila izraelskih medijev poslušam z občutkom sramu, poslušam vojake, ki pripovedujejo, da jim je bilo ukazano, naj streljajo na civilno prebivalstvo, tudi na starejše ženske. Časopis Haarec je objavil pisni ukaz, ki ga je izdal eden izmed vojaških poveljnikov svojim podrejenim. Možem je ukazal, naj streljajo na ljudi, ki nudijo pomoč ranjenim Palestincem. Zaradi tega so se vojaki naučili kazati skrajen prezir do življenj Palestincev. Dokaz za to so pošastne majice, ki jih nosijo izraelski vojaki, na katerih je upodobljena noseča Arabka ter slogan „dve muhi na en mah“.

Prekiniti moramo tišino v zvezi s to zadevo v tem Parlamentu. Noben narod ni nič boljši ali slabši od katerega koli drugega. Danes je Palestinski narod tisti, ki potrebuje našo pomoč in podporo. Soočiti se moramo z izzivom in poiskati rešitev za ta problem.

  Anna Záborská (PPE-DE). – (SK) Pred dvema tednoma, gospod predsednik, ste nam sporočili zelo žalostno in grozno novico. V Nemčiji je mlad moški ubil 15 ljudi, nato pa še sebe. Zakrivil je umor in številne ljudi, vključno s svojo družino, pahnil v žalost in obup. Tudi njegova družina je izgubila otroka in tudi njihov svet se je obrnil na glavo.

Dovolite mi, da citiram besede nemškega predsednika na pogrebu žrtev: „Soočamo se z zelo resnim vprašanjem. Ali ukrepamo dovolj, da bi zaščitili sebe in naše otroke? Ali ukrepamo dovolj, da bi zaščitili tiste, ki so v nevarnosti? Ali ukrepamo dovolj za mir v naših domovinah? Vprašati se moramo, kaj lahko še storimo v prihodnosti in kaj se lahko iz tega dogodka naučimo. Pomagajmo tudi staršem in njihovim otrokom, da ne bodo nikdar v nevarnosti.“

Zato bi želela še enkrat pozvati Evropski parlament in Evropsko komisijo, da podpre vseevropsko kampanjo „Ali veste, kje so vaši otroci?“ Kot sem v tem Parlamentu že dejala, storiti moramo vse, kar je mogoče, da bi zagotovili, da se kaj takšnega nikoli več ne zgodi.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE). – (RO) Evropska unija je predvsem socialna Evropa. Potrebujemo gospodarski razvoj, vendar pa prav tako potrebujemo delovna mesta, dostojne plače in pokojnine, dostop do zdravstvenih storitev in izobraževanja, vse to pa mora biti še dobre kakovosti.

V času gospodarske krize številna podjetja prihajajo v težave in zaposleni izgubljajo delovna mesta.

V Romuniji, v obratih podjetja Arcelor Mittal v Galaţiju in Hunedoari, bo več tisoč zaposlenih dejansko brezposelnih po sistemu rotacije, pri čemer bodo prejemali samo 75 % plače ali pa bodo preprosto odpuščeni kot presežni delavci. Podobno se dogaja tudi v drugih državah in drugih podjetjih v različnih industrijskih sektorjih.

Komisijo pozivam, da premisli o pripravi odločbe Sveta za namen ocene meril za dostop do Evropskega socialnega sklada in Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. To je treba narediti na ravni industrije in podjetij, ne samo regionalno in lokalno, da bi se sredstva lahko hitro mobilizirala in pomagala delavcem v krizi.

Prepričana sem, da Evropa lahko stori in mora storiti več za zaposlene, ki so soočeni s težavami.

  Edit Bauer (PPE-DE). - (HU) Opozoriti bi želela na metode, ki jih uporablja slovaška vlada, da bi zatrla pravice manjšin do uporabe svojega jezika, s čimer se te pravice kršijo. Prejšnji teden je vlada sprejela spremembo zakonodaje o uradnem jeziku države, ki po besedah vlade ne vpliva na uporabo jezika manjšin; vendar pa predlog zakona sam pravi drugače.

Omeniti bi želela dva primera. Odstavek 8(4) zakona se nanaša na zdravstveno varstvo in socialne ustanove ter pravi, da obstajata dva primera, v katerih lahko posamezniki, ki so pripadniki manjšinskih skupin, v teh ustanovah uporabljajo svoj materni jezik: če ne znajo govoriti jezika države ali če se ustanova nahaja v okolju, kjer je odstotek manjšin višji od 20 %. Torej bo zdravnik najprej vprašal bolnika, kateri jezik govori, šele nato pa ga bo vprašal, kakšne težave ima, sicer se bo kršitev zakona, kot pravi predlog zakona, kaznovala z denarno kaznijo v višini od 100 do 5000 EUR.

Stvar ni nič boljša, ko gre za določbe o informiranju, kajti radijski programi – z izjemo javne radijske postaje - bodo morali najprej oddajati v jeziku manjšine, nato pa še enkrat v celoti v prevodu.

Gospod predsednik, imam samo eno vprašanje: ali lahko manjšine računajo na podporo Evrope?

  Jelko Kacin (ALDE). – (SL) V Bazovici pri Trstu, lučaj pred italijansko mejo s Slovenijo, že od septembra leta 1945 stoji spomenik prvim antifašistom v Evropi. Štirje slovenski rodoljubi, Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič, so padli kot žrtve posebnega fašističnega sodišča na prvem tržaškem procesu leta 1930.

Spomenik je bil že šestnajstkrat poškodovan in pomazan, zadnjič pred dobrim tednom dni. Vandalsko dejanje sodi v splet političnih, gospodarskih, kulturnih in šolskih pritiskov na slovensko narodno skupnost v Italiji in na Republiko Slovenijo.

Številne mazaške akcije na slovenskih spomenikih, zidovih slovenskih šol in krajevnih tablah s slovenskimi imeni globoko žalijo čustva italijanskih državljanov slovenske narodnosti in slovenskega naroda v Republiki Sloveniji.

Še nihče nikoli doslej ni odgovarjal za ta kriminalna dejanja. Težko verjamem, da bi bila italijanska policija tako nesposobna, da jih ne bi mogla odkriti, ali da bi za to ne imela dovolj politične volje. Šestnajstkrat zapored neznani storilci, to je vendarle preveč.

  Dimitar Stoyanov (NI). – (BG) Gospe in gospodje, med zadnjim delnim zasedanjem je bilo v zvezi z razpravami o Turčiji se je govorilo o tem, da Turčija ni priznala armenskega genocida. Ne poznate pa še enega nepriznanega genocida, ki so ga zagrešili Turki v zadnjih petsto letih: to je bolgarski genocid.

Naj vam povem samo nekaj malega o tem, kar se je zgodilo v štirih dneh v aprilu leta 1876, in sicer z besedami, ki jih je v tistem času zapisal ameriški novinar po imenu MacGahan:

„Zdaj, ko je potrjena strahotna številka 15 000 ljudi, ki so bili ubiti v štirih dneh, mi je povsem vseeno, ali so te informacije nepristranske ali ne. Tudi če bi to številko zaokrožili, to ne bi moglo še bolj povečati groze velikanskih razsežnosti, ko v celoti dojamete vse pogubne, odvratne podrobnosti tega okrutnega pokola. Sam francoski konzul je slišal, kako so bašibozuki svojim pozornim poslušalcem z navdušenjem pripovedovali, kako so sekali glave otrok in medtem z zanimanjem opazovali, kako so njihova majhna telesa padala in se kotalila kot zaklani piščanci.“

Teh nekaj vrstic opisuje samo štiri dni v petih stoletjih odkritega genocida, ki ga je otomanska Turčija vršila nad zasužnjenimi Bolgari. Poslanci Evropskega parlamenta iz stranke Napad želimo slišati priznanje in opravičilo, preden začnemo s kakršnimi koli razpravami o članstvu Turčije v Evropski uniji.

  Ioannis Gklavakis (PPE-DE). - (EL) Gospod predsednik, skupna kmetijska politika po svoji spremembi v obdobju od leta 2003 do 2008 ni več samo kmetijska politika in gospodarska politika, temveč tudi socialna politika, kar je po mojem mnenju upravičeno. Na primer, programi pomoči v hrani so okrepljeni, sprejete so pobude za sadje in zelenjavo v šolah, za kar spet menim, da je popolnoma upravičeno, poleg tega pa se izvajajo tudi programi za uvedbo širokopasovnega dostopa in oživitev podeželja.

Vendar pa potrebujemo tudi trdno skupno kmetijsko politiko, da bi izpolnili potrebe današnjice, kajti samo s to politiko lahko kmetovalci pridobijo podporo in ostanejo na podeželju. Zato se združimo v zahtevi, da naj se sredstva skupne kmetijske politike ne odvajajo več za druga področja politike. Sredstva za kmetijsko politiko je treba povečati:

- če želimo varno hrano, kajti evropska hrana je lahko in bi morala biti samo varna hrana;

- če želimo ustreznost živil, kajti samo tako se bomo lahko spopadali s krizami;

- če želimo zaščiteno okolje: v tem primeru bomo morali hrano pridelovati samo v skladu z evropskimi praksami;

- če želimo, da kmetovalci ostanejo na podeželju, pri čemer jim moramo pomagati;

- če želimo zdrave potrošnike: v tem primeru jim moramo zagotoviti evropska živila.

Naj končam: Evropsko unijo bi želel pozvati, da poveča svoj proračun, kajti to bo naši Evropi zagotovilo prihodnost. Če pa želimo trden kmetijski sektor, moramo povečati sredstva za skupno kmetijsko politiko.

  Chris Davies (ALDE). - Gospod predsednik, minil je več kot en mesec, odkar ste obiskali Gazo, vendar pa zadnji podatki izraelske vlade kažejo, da se ni nič spremenilo: prek kontrolnih točk še vedno ne more priti noben material za obnovo, noben material za šole, noben material za industrijo. Bombardiranja je konec, blokada pa se nadaljuje.

Mogoče je zdaj pravi čas, da Parlament poskusi vplivati na mnenje tako, da pripravi razstavo majic, o katerih je govoril drug poslanec – torej oblačil, ki so bila izdelana po modelih vojakov, kot je ostrostrelec iz brigade Givati, na čigar majici je upodobljena noseča Palestinka s sloganom: „Dve muhi na en mah“. Izraelski časopisi pišejo tudi o drugih modelih, ki so še bolj rasistični, skrajnejši in ostudnejši. Takšna razstava bi lahko poslance spodbudila, da se vprašajo, ali je prav, da v trenutnih okoliščinah nadaljujemo s pridružitvenim sporazumom EU-Izrael.

  Predsednik. – Gospod Davis, Evrosredozemska parlamentarna skupščina je na svojem srečanju prejšnjo sredo sprejela resolucijo o tragični situaciji na Bližnjem vzhodu. Na to dejstvo bi vas rad spomnil. To resolucijo velja upoštevati. Hvala za vaše pripombe.

  Péter Olajos (PPE-DE). - (HU) Ni prvič, da moram govoriti v zvezi s predlagano ogromno termoelektrarno s 4 milijoni tonami letnih emisij ogljikovega dioksida, . Ta elektrarna je naletela na enako razširjen protest tako na slovaški kot na madžarski strani meje, a kljub temu so zadevne strani ponovno odprle postopek izdajanja dovoljenj za elektrarno.

Na drugi strani meje je madžarska vlada izdala „Strategijo za obvladovanje krize in rast“, v skladu s katero želi Madžarska v okviru obvladovanja krize zdaj razširiti največjega onesnaževalca z ogljikovim dioksidom, elektrarno Mátra, ki oddaja več kot 6 milijonov ton ogljikovega dioksida na leto, z novim blokom na lignit z zmogljivostjo 440 megavatov. Verjetno mi ni treba reči, da niti ena elektrarna ne bo uporabljala tehnologije zajemanja in shranjevanja ogljika (CCS).

Konec lanskega leta je Evropska unija sprejela podnebni paket, prejšnji teden pa je na Vrhu EU odobrila finančna sredstva za podnebno odškodninsko shemo za države v razvoju. Poleg tega se s polno paro pripravljamo na konferenco o podnebnih spremembah v Köbenhavnu, ki bo potekala v decembru. Medtem pa vodji dveh držav članicah, Slovaške in Madžarske – čeprav je slednji resda pravkar odstopil –, še naprej, kot da se ne bi nič zgodilo, sredstva za reševanje problemov podnebnih sprememb jemljeta iz denarja davkoplačevalcev in se ne menita za njihove proteste. Upam, da Evropska unija temu ne bo dala ne politične ne materialne podpore.

  Luisa Morgantini (GUE/NGL). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje medtem ko se v vzhodnem Jeruzalemu še vedno ruši na tisoče palestinskih domov, je tarča izraelske politike tudi palestinska kultura. Na žalost, so nekateri izraelski vojaki izdelali majice s podobo noseče Palestinke kot tarče in sloganom: „Dve muhi na en mah“.

Napadena je arabska kultura. Palestinske oblasti so se skupaj z arabskimi narodi odločile, da bo vzhodni Jeruzalem – ne Jeruzalem v celoti – v letu 2009 prestolnica arabske kulture. Izrael je aretiral 20 aktivistov – med njimi so tudi mednarodni aktivisti –, ki so samo pripravljali proslavo palestinske kulture. Gre za poskus uničenja vsakršne prisotnosti Palestincev v vzhodnem Jeruzalemu.

Zato se sprašujem, ali lahko mednarodna skupnost kaj stori, da bi zagotovila, da bo ta dogodek uspešen in da bo Jeruzalem prav res skupna prestolnica. Prizadevajmo si, da se ta dogodek uresniči.

  Alojz Peterle (PPE-DE). - (SL) Konec tedna je v Sloveniji, in še posebej na Dolenjskem, vznemirila odločitev Renaulta, da bo prenesel proizvodnjo avtomobilov Clio iz Novega mesta v Francijo.

Rad bi verjel uradni razlagi, da je odločitev narekovalo povečano povpraševanje po avtomobilih Clio in Twingo in ne protekcionizem zaradi težav avtomobilske industrije.

Gospe in gospodje, čigava je tovarna avtomobilov Revoz v Novem mestu? Je slovenska? Je francoska? Odgovor je jasen: slovenska tovarna, ki proizvaja francoske avtomobile, je nedvomno evropska tovarna.

Prepričan sem, da moramo zaščititi avtomobilsko industrijo po evropskem, ne pa po nacionalnem ključu, sicer se bomo oddaljili od spoštovanja štirih temeljnih svoboščin, ki je ključna ideja skupnega evropskega trga.

  Milan Horáček (Verts/ALE). – (DE) Gospod predsednik, v začetku marca sta bila politična zapornika Mihail Hodorkovski in Platon Lebedev premeščena iz Čite v Sibirijo v Moskvo, da bi se še enkrat soočila z nevzdržnimi obtožbami. Prvo javno zaslišanje je napovedano za 31. marec. Isti dan bi moral potekati peti krog posvetovanj o človekovih pravicah med EU in Rusijo. Rusi so zdaj te pomembne pogovore odložili za nedoločen čas.

S tem Rusija povsem jasno sporoča, kako malo ceni človekove pravice. Namesto, da bi delil pravico, njen pravosodni sistem še vedno služi odstranjevanju nasprotnikov režima, EU pa meče pesek v oči.

  Richard Seeber (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, Komisiji bi želel nameniti kritiko v zvezi z odločitvijo o prepovedi navadne žarnice, ki je bila pisno predložena prejšnji teden. V celoti podpiram zahteve glede energetske učinkovitosti in podnebnih ciljev, ki smo jih zastavili skupaj s Svetom in Komisijo. Kar je bilo napačno v tem primeru, je bil pristop. Jasno je, da se državljani ne počutijo vključene, kadar se odločitve sprejemajo za zaprtimi vrati, s komitološkimi postopki. Zato si Komisija nedvomno zasluži kritiko, ker ni vključila Evropskega parlamenta v postopek odločanja in ker ni upoštevala običajnega postopka.

Drugič, imeli smo očitno pomanjkanje komunikacije. Ljudje so zelo zaskrbljeni, da v zvezi s temi ukrepi ni bila opravljena nikakršna celovita ocena tveganja, zlasti zato, ker vemo, da te žarnice vsebujejo živo srebro in zato predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi, posebej pa otrok.

Tretjič, pametno bi bilo tudi, če bi pomislili na prihodnost in spodbujali nove tehnologije. Zato bi Komisijo prosil, da predloži nov predlog.

  Tunne Kelam (PPE-DE). - Gospod predsednik, Estonci, Latvijci in Litovci se vam želijo toplo zahvaliti za vaš izraz solidarnosti ob 60. obletnici izgonov iz baltskih držav, ki so se zgodili leta 1949, kar je bilo splošno priznano kot zločin proti človečnosti, ki se je zgodil v času miru, štiri leta po koncu vojne. Dve tretjini izgnancev so bile ženske in otroci, ki so bili poslani v Sibirijo za približno 10 let. Če bi se ti izgoni zgodili v treh skandinavskih državah – na Švedskem, Danskem in Norveškem –, bi to število v sorazmerju pomenilo pol milijona tamkajšnjih prebivalcev.

Vendar pa je danes jasno, da gospodarska in politična širitev Evrope ni dovolj, da bi bila Evropa resnično enotna kot „skupnost vrednot“. Potrebujemo nov val širitve: potrebujemo širitev vesti Evrope. Nujno potrebujemo vseevropsko zavest in voljo, da te zločine in škodo sprejmemo kot sestavni del naše skupne zgodovine.

  Maria Petre (PPE-DE). – (RO) Mnogi izmed vas ste danes govorili o potrebi po solidarnosti, zato tudi sama želim nadaljevati pri tej temi.

Energetska neodvisnost Evropske unije in solidarnost držav članic v tej zadevi nista še nikoli bili tako potrebni. Naše ukrepanje mora biti enotno in dosledno ne samo zaradi tveganj, temveč tudi zaradi potrebe po povečanju raznolikosti virov.

Evropskemu svetu čestitam za dosežen dogovor v zvezi z načrtom za oživitev gospodarstva, za poudarek na energetskem sektorju in financiranju projekta Nabuko.

Evropsko komisijo pozivam, da hitro in uspešno poišče metode za zagotovitev, da bodo ta finančna sredstva učinkovita in da bodo dosegla potrebne rezultate v energetskem, predvsem pa tudi v gospodarskem sektorju, v katerem protekcionizem predstavlja resno nevarnost in grožnjo.

Zatekanje k protekcionizmu je najhujše, kar se lahko zgodi tako nastajajočim kot razvitimi gospodarstvom.

  Marie Panayotopoulos-Cassiotou (PPE-DE). - (EL) Gospod predsednik, eno leto je minilo od odločitve skupine za spremembo Poslovnika Evropskega parlamenta, ki je medskupinam onemogočila delovanje, saj naj bi slednje delale samo ob četrtkih popoldne. Medskupine, ki so predstavljale izhodišče za predstavljanje zamisli predvsem o vprašanjih, ki večinoma ne zadevajo evropsko politiko, kot je vprašanje o družini, so bile s tem v vsakem pogledu odpravljene.

Kot predsednica medskupine za družino in zaščito otrok vam moram prenesti globoko obžalovanje združenj družin v civilni družbi in navadnih evropskih državljanov, ker se njihov glas prek te medskupine več ne sliši.

Skupina za spremembo Poslovnika nam ni povedala, ali je ocenila delo medskupin, prav tako pa nam ni ponudila nikakršne rešitve za prihodnost. Le kako jih je mogoče zamenjati?

  Nicodim Bulzesc (PPE-DE). - Gospod predsednik, želel bi govoriti o zelo pomembnem vprašanju, povezanem z evropsko nagrado za književnost. Nagrado financira kulturni program Evropske unije, njen namen pa je osvetliti ustvarjalnost na področju sodobnega leposlovja. Mislim, da je to zelo dobra pobuda, vendar sem zaskrbljen v zvezi s samim izvajanjem.

V stik z menoj so namreč stopile kulturne organizacije v moji državi, ki niso zadovoljne, da Romunija letos ni vključena v program. Izmed 34 upravičenih držav jih je vsako leto v ta program vključenih samo 12. Legitimno vprašanje je, kako se lahko preostale države, vključno z Romunijo, aktivno udeležijo, če sploh niso vključene v program. Zato bi vas želel opozoriti na ta problem in upam, da bomo skupaj z Evropsko komisijo našli ustrezen način za njegovo rešitev.

  Nicolae Vlad Popa (PPE-DE). – (RO) Gospod predsednik, gospe in gospodje, to bo težko leto za Evropo. Soočamo se z izzivi, kakršnih evropska zgodovina ne pozna.

Moramo se boriti proti finančni in gospodarski krizi, proti energetski krizi, podnebnim spremembam in terorizmu, ki predstavlja grožnjo vsemu, kar smo do danes zgradili. Prav zato je danes bolj kot kdaj koli prej pomembno, da smo enotni.

Upreti se moramo protievropskemu govoru, ultranacionalističnim elementom, ki so razdiralni in nevarni. V trenutnem ozračju, ultrancionalisti, ki to neugodno splošno ozračje izkoriščajo za napad na združeno Evropo, lahko manipulirajo z državljani, ki so nezadovoljni zaradi čedalje hujše krize, da ne omenjam drugih problemov. Naj vas spomnim, da bi vplivi krize, ki jo trenutno doživljamo, bili katastrofalni, če ne bi bilo Evropske unije in evrskega območja.

Vse evropske politike, ki so vključeni v volilne kampanje, pozivam, da se odločno uprejo protievropskemu govoru. Pozivam jih, da ne uporabljajo ultranacionalističnih in šovinističnih elementov ali govorov vodij samo zato, da bi pridobili dodatne glasove. Hvala lepa.

  Iuliu Winkler (PPE-DE). - (HU) V skladu z uradnim diskurzom, ki ga ustvarja svetovna gospodarska kriza, je treba nujno obnoviti zaupanje v mednarodni finančni sistem. Zaupanje je danes ključna beseda, ki se odraža tudi v vseh dokumentih Evropske unije.

Želel bi predlagati še eno ključno besedo, in sicer solidarnost, kajti solidarnost ali sodelovanje je pogosto pomenjena temeljna vrednota, na kateri sloni Evropska unija. Obenem pa bi želel vprašati, ali lahko mi, ki smo zunaj evrskega območja, govorimo o solidarnosti, ko se nam svetuje, naj zvišamo davke in prispevke, namesto da bi se zanesli na krizne sklade EU in njihove mehanizme, ko vendar EU ta sklad upravlja ravno na osnovi načela solidarnosti.

Ali se bodo morali državljani srednje in vzhodnoevropskih držav članic odreči upanju, da bodo dosegli življenjski standard EU v nekem razumnem časovnem okviru? Mislim, da ne. Prepričan sem, da bo evropsko stališče, ki ga EU razglaša pred bližajočim se vrhom G20, tudi stališče, ki bo sprejemljivo za vse nas.

  Csaba Sógor (PPE-DE). - (HU) Madžarske skupnosti v petih državah članicah EU so nedavno počastile spomin na madžarsko revolucijo in vojno za neodvisnost v letih 1948-49. Madžari, Poljaki, Srbi, Hrvati, Švabi, Nemci, Avstrijci, Armenci in Romuni so se takrat borili z ramo ob rami za svojo svobodo in svobodo vsega sveta pred dvema takrat največjima evropskima vojskama.

Ta dogodek počastimo vsakega marca, enako pa storita tudi predsednika drugih dveh držav. Romunske oblasti so nečastno, na način, ki je neprimeren za državo EU, želele predsedniku Republike Madžarske, Lászlu Sólyomu, preprečiti, da bi pripotoval v Romunijo. Kaj bi se zgodilo, če bi poskusile storiti enako tudi predsedniku Združenih držav, Baracku Obami, ki je prav tako priznal in počastil madžarsko vojno za neodvisnost leta 1948, če bi ta želel obiskati Romunijo?

Dobro bi bilo, če bi končno lahko vsi spoznali, da živimo v Evropi, kjer lahko spoštujemo zgodovino drug drugega, enako pa tudi državne praznike drug drugega.

  Călin Cătălin Chiriţă (PPE-DE) . – (RO) Sem zagovornica vključitve in pristopa Srbije Evropski uniji. Na podlagi tega pozivam Evropsko komisijo, da sprejme učinkovite ukrepe in zagotovi pravice pripadnikom romunske manjšine, ki živijo v dolini Timoka.

Evropska okvirna konvencija za varstvo narodnostnih manjšin in Evropska listina o regionalnih in manjšinskih jezikih se morata učinkovito uporabljati v dolini Timoka, v okrožjih Krajina, Morava, Požarevac ter Timok v vzhodni Srbiji. Smo v letu 2009 in mislim, da je prišel čas, da tradicionalna romunska etnična skupnost v dolini Timoka pridobi pravico do sorazmerne zastopanosti, kakor tudi do cerkva in šol v njihovem maternem jeziku, romunščini. Hvala lepa.

PREDSEDSTVO: GOSPOD ONESTA
podpredsednik

  Predsednik. – Točka se je zaključila.