Predsednik. – Naslednja točka je skupna razprava o naslednjih poročilih:

- A6-0135/2009 gospoda Mitchella, v imenu Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, o letnih poročilih Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj (2008/2155(INI)); in

- A6-0109/2009 gospoda Seppänena, v imenu Odbora za proračun, o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o odobritvi jamstva Skupnosti Evropski investicijski banki za zaščito za izgube pri posojilih in jamstvih za posojila za projekte zunaj Skupnosti (COM(2008)0910 - C6-0025/2009 - 2008/0268(COD)).

  Esko Seppänen, poročevalec. − (FI) Gospod predsednik, Evropska unija lahko državam v razvoju in drugim državam, ki niso v EU, zagotovi finančno pomoč v obliki posojila Evropske investicijske banke z nizko obrestno mero. EU nudi posojila tako, da posojevalec ni izpostavljen nikakršnim izgubam in lahko svoje posojilo financira s tržnim denarjem.

Ko so se jamstva EU v zvezi z Evropsko investicijsko banko obnovila in razširila na več držav kot prej, je bil Evropski parlament tisti, ki je menil, naj se te odločitve sprejemajo v postopku soodločanja in naj sodijo med pristojnosti Evropskega parlamenta in ne le Sveta. Evropsko sodišče se je strinjalo in temu ustrezno je bila enostranska odločitev Sveta spet vrnjena v postopek soodločanja. Nova odločitev se mora sprejeti do 6. novembra letos.

Zdaj je pred nami predlog sklepa Komisije, ki bi se lahko opredelil kot začasen in s katerim bi Komisiji odobrili, da do konca aprila naslednje leto pripravi nov, splošen predlog. Parlament je svoje prstne odtise pustil na „začasni” odločitvi in Svet je to sprejel. To, da je po zagonetnih pogajanjih prišlo do soglasja med Svetom in Parlamentom in se odločitev lahko sprejme danes med prvo obravnavo in ni potrebe po kakršnikoli nadaljnji obravnavi, je pozitiven znak.

Pri tem se želim zahvaliti predstavnikom češkega predsedstva, ki so v Svetu tako trdo delali in dosegli soglasje. Brez aktivnega sodelovanja Češke republike bi nikoli ne prišlo do te odločitve.

Obenem pa moram grajati vse tiste, ki so stvari razvneli v Evropski investicijski banki. Evropska investicijska banka je pri različnih zadevah vajena podpore Evropskega parlamenta, vendar se njeni predstavniki tokrat niso zavedali, da se je v igro ponovno vključil postopek soodločanja in da so bile pristojnosti Parlamenta v tej zadevi močno razširjene. Parlament je svoja pooblastila želel v celoti izvajati, kar pri prejšnjih posvetovanjih ni bilo mogoče. Menim, da je bilo povsem neprimerno, da Evropska investicijska banka, ki je ena od institucij EU, ni spoštovala uveljavljene prakse Parlamenta, temveč je namesto tega s političnega obrobja skušala vplivati na odločitev.

Vendar pa je končni rezultat vseeno dober. Evropska investicijska banka je v glavnem dobila, kar je želela. V postopku sprejemanja odločitve, v katerem je Parlament oblikoval svoje lastno mnenje, je pridobila njegovo naklonjenost. Za to odločitvijo je zdaj močno soglasje političnih skupin, do česar pa ne bi prišlo, če bi se sprejel pristop Evropske investicijske banke. Zahvalil bi se predsedstvu Sveta Evropske unije za dosego tega kompromisa. Prav tako gre zahvala Odboru za proračun in njegovim poročevalcem v senci za njihovo soglasje, da smo odločitev lahko sprejeli že med prvim branjem. Prepričan sem, da bo to dobra odločitev za vse.

  Gay Mitchell, poročevalec. − Gospod predsednik, na začetku bi rad povedal, da zelo močno nasprotujem načinu, kako se poslancem skrajšuje čas. Ta teden sploh ni časa namenjenega vprašanjem, ki bi jih poslanci zastavili bodisi Svetu bodisi Komisiji. Ljudje lahko pridejo sem in na dolgo razpredajo. Poslancem pa, ki v imenu Parlamenta predstavljajo poročila, se čas skrajša brez vnaprejšnjega obvestila. To je v odnosu do poslancev nezaslišano.

Kot poročevalec bi v dvorani najprej želel pozdraviti predsednika Maystadta in predsednika Mirowa ob priložnosti, ko je Parlament prvič sočasno pripravil poročilo o Evropski investicijski banki (EIB) in Evropski banki za obnovo in razvoj (EBOR). Nobenega dvoma ni o tem, da je sedanja finančna kriza izpostavila pomen dela EIB in EBOR. Obe banki je treba pohvaliti za njuna prizadevanja pri obravnavanju učinkov posledic gospodarske krize. Obe se smelo soočata s predstavljenimi izzivi in za to bi ju želel pohvaliti. Pomembno je, da obenem preučimo obe banki, da tako med njima zagotovimo boljše sodelovanje in odpravimo prekrivanje.

Obe naj bi zagotavljali kar največjo sinergijo, tako da se pripravita in pomagata pri okrevanju gospodarstva. Še zlasti je dobrodošla odločitev o povišanju kreditiranja malih in srednje velikih podjetij za 50 %. Prvotno načrtovanih 5 milijard EUR letno za mala in srednje velika podjetja se je povečalo na 7,5 milijard EUR za štiriletno obdobje 2008-2011.

Primer novega financiranja je 310 milijonov EUR, ki jih je EIB nedavno odobrila za vlaganja v mala in srednje velika podjetja na Irskem. Prav tako je EIB jasno povedala, da je mogoče irskim in drugim malim in srednje velikim podjetjem zagotoviti še več in po zelo konkurenčnih obrestnih merah. Moje mnenje je, da mora Evropa razmišljati o načrtu, kot je bil Marshallov, ki je bil tako uspešen po drugi svetovni vojni.

Če bi bilo mogoče EIB prepričati, da si izposodi, recimo, od Kitajske, da bi vložila v banko, bi takšna sredstva lahko pomagala pri zagonu gospodarskega okrevanja, do katerega bi tako prišlo prej. Ta najeta posojila bi lahko odplačali s temu namenjenem delom dodatne carine, ki bi jo EU pobirala od obnovljene zunanje trgovine, in nekaterih novih prejemkov DDV, namenjenih temu cilju. To bi imelo dodatne koristi, saj bi tako razbremenili države članice EU in zmanjšali pritisk na njihove individualne zahteve po dodatnih posojilih, da bi lahko ostale znotraj Pakta stabilnosti in rasti.

Leta 2007 so vlaganja EU v uvoz iz Kitajske znašala 7,16 milijard EUR, medtem ko je vlaganje Kitajske v uvoz iz EU znašalo 0,6 milijard EUR. Tako EU kot Kitajska bi imeli korist od povečanja trgovine. Zavedam se pomena obiska predsednika Komisije, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter predsednika Evropske centralne banke na Kitajskem pred Božičem. Nedavni vrh EU-Kitajska, ki je sledil obisku, je dobrodošlo znamenje upanja.

Lepo kašo smo si skuhali, ker se nismo osredotočali na prava vprašanja. Čas je, da se začnemo osredotočati na gospodarsko okrevanje vključno z večanjem konkurenčnosti EU, kot predlaga Lizbonska pogodba. Zelo sem zadovoljen glede predlogov, ki se pripravljajo na področju energetske krize in klimatskega nadzora in še zlasti vloge EIB pri tem. Prav tako me veseli razglas odločitve sodišča glede soodločanja in to, da bo Parlament zdaj imel okrepljeno vlogo glede na ti banki.

V svojem poročilu sem predlagal – in to je podprl tudi odbor in prepričan sem, da bo to storil tudi Parlament – da bi morale Komisija in banki redno prihajati k Odboru za ekonomske in monetarne zadeve, da razložijo usklajevanje vlog in izvajanje politik obeh bank. Mislim, da bo to zelo koristna izboljšava. Potrebujemo več preglednosti in odgovornosti. O tem je glede mednarodne finančne krize govoril predsednik vlade, Gordon Brown. O tem bi morali razmišljati v smislu odgovornosti temu parlamentu za naše lastne finančne institucije in tiste, ki jih finančne institucije delno financirajo.

Pozdravljam splošno namero bank, še zlasti v zvezi z podnebnim nadzorom in energijo, in upam, da bo ta parlament podprl prodornost poročila, ki sem vam ga predstavil.

  Joaquín Almunia, član Komisije. – (ES) Gospod predsednik, to popoldne želim v imenu Komisije pozdraviti predsednika Evropske investicijske banke, gospoda Maystadta, in predsednika Evropske banke za obnovo in razvoj, gospoda Mirowa. Pred Evropskim parlamentom se želim tako njima kot njunima institucijama zahvaliti za izredno pozitivno sodelovanje s Komisijo, še zlasti v času tega težkega boja z gospodarsko krizo.

Gospod Seppänen, hvala za vaše besede in napore, ki ste jih kot poročevalec namenili tej temi, ki je težka, vendar ima, kot ste sami rekli, svoj srečen konec; in sicer gre za dogovor v času prve obravnave glede reševanja pravnih problemov, ki so se pojavili v zvezi z zunanjim mandatom Evropske investicijske banke ali EIB.

Ta zunanji mandat nam omogoča, da preko dejavnosti EIB in usklajeno z evropskimi politikami odločno in učinkovito ukrepamo na področju politik in drugih področjih, ki so v posebnem interesu Evropske unije in vseh evropskih institucij, vključno s Parlamentom.

Komisija izraža svoje zadovoljstvo glede tega, da bo Parlament odslej neposredno vključen v razpravo o tem zunanjem mandatu. Prav tako se moramo toplo zahvaliti tako Parlamentu kot Svetu za vso prožnost, ki sta jo pokazala pri dovolj hitrem dosegu dogovora, da bi se izognili ustvarjanju ali povečevanju negotovosti glede možnosti nadaljnje rabe sredstev in orodij tega zunanjega mandata pred koncem letošnjega leta.

Na naši strani bo naslednja Komisija na začetku 2010 Parlamentu predstavila ustrezno pravno besedilo. Upamo, da bomo lahko ponovno že med prvo obravnavo zagotovili pravno stabilnost zunanjega mandata, ki, kot sem prej dejal, omogoča razvoj evropskih politik, ki so v interesu nas vseh.

Prav tako bi rad čestital gospodu Mitchellu in se mu zahvalil za poročilo. Tokrat se je poročilo prvič doslej nanašalo ne le na Evropsko investicijsko banko, temveč tudi na Evropsko banko za obnovo in razvoj ali EBOR. Menimo, da je prav, da ti dve finančni instituciji obravnavamo skupaj, še zlasti v sedanjem času, ko morajo biti učinkovite dejavnosti namenjene krepitvi naših politik v zvezi z gospodarsko krizo in je sodelovanje med tema institucijama še zlasti pomembno.

Obe banki prosimo, da vložita veliko truda. V sanacijskem načrtu, sprejetem ob koncu lanskega leta, smo obe instituciji prosili, da znatno povečata svoje posojilne zmogljivosti v obdobju, ko je tudi zanju na trgih težko pridobiti finančna sredstva.

Na ta poziv po okrepljenih dejavnostih se odzivata z delovanjem na tistih področjih, za katere menimo, da so prednostna, in kot je dejal gospod Mitchell, so to majhna in srednje velika podjetja, sektor energetske učinkovitosti in tudi druga področja. Še zlasti smo zadovoljni z dogovorom, ki sta ga banki dosegli s Svetovno banko v skupni pobudi za krepitev finančnih instrumentov in povečanje učinkovitosti rabe njunih posojilnih instrumentov v državah Srednje in Vzhodne Evrope, ki so v izredno težkih razmerah.

Upamo, da nam bodo v obdobju od danes do naslednjega leta podlage in razprave skupine strokovnjakov, ki sta jo Svet in Komisija v soglasju z gospodom Maystadtom ustanovila, da preuči prihodnost zunanjega mandata EIB in pripravi strateški pregled EBOR, ki bo potekal tudi na začetku naslednjega mandata tega Parlamenta in naslednje Komisije, omogočile, da bomo, v glede gospodarskih razmer mirnejšem obdobju, še naprej koristili njuno znanje in izkušnje, finančne vire, človeške vire in izkušnje kot pomoč politikam, glede katerih se vsi strinjamo, da morajo biti tiste, ki usmerjajo prihodnjo usmeritev Evropske unije v naslednjem desetletju.

  Gabriele Stauner, pripravljavka mnenja Odbora za proračunski nadzor. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, želim povzeti mnenje Odbora za proračunski nadzor o letnem poročilu Evropske investicijske banke.

Odbor za proračunski odbor poziva EIB, da igra bolj aktivno vlogo in v boju zoper goljufije uvede bolj aktivno politiko, kar naj vključuje ničelno strpnost do goljufij, korupcije, pranja denarja in financiranja terorizma. Neodvisno od prizadevanj EIB v preteklosti, ki zaslužijo naše priznanje, si mora ta zdaj prizadevati za politiko, ki ni le zapisana na papirju, ampak vključuje konkretne ukrepe in merila preglednosti z namenom zagotoviti sledljivost. Zato naj bi podjetjem, ki so se izkazala za koruptivna, ne dovolili najemati posojil, informatorji pa naj bi bili deležni učinkovite zaščite. Preiskovalna in preventivna funkcija EIB mora odigrati bolj izrazito vlogo, kot jo je v preteklosti.

Ob preučevanju trenutne finančne in ekonomske krize si še zlasti želimo, da bi za EIB veljali isti nadzorni predpisi kot za vse ostale komercialne banke, kajti brez pravega nadzora EIB ne more biti verodostojen udeleženec na kreditnem trgu. Prav tako potrebujemo neodvisne nadzorne strukture, ki bodo zagotavljale kakovost rezultatov EIB in njeno spoštovanje kodeksa ravnanja.

Pomembno se nam zdi predvsem, da Parlament v prihodnje pripravi ločeno poročilo o delu EIB. Menimo, da bi bilo tovrstno poročilo tako mogoče kot primerno, saj so države članice edini delničarji EIB, kar pomeni, da ima ta neposredno povezavo s Parlamentom in mu je zato tudi neposredno odgovorna glede proračuna. Najlepša hvala.

  Zsolt László Becsey, v imenu skupine PPE-DE. – (HU) Najprej bi želel čestitati obema poročevalcema za poročilo, prav tako pa me veseli, da so se to vprašanje in problemi, ki se tičejo obeh finančnih institucij, obenem izpostavili; menim, da bomo morali v prihodnje ti dve instituciji natančneje preučiti.

Prvo vprašanje bi se, če se držim le ključnih besed, navezovalo na podvajanje. Brez dvoma moramo izvesti nekakšno dolgoročno delitev dela med obema institucijama, kar bo omogočalo tudi tesnejše sodelovanje. Opazil sem, da je poročevalec velike projekte dodelil Evropski investicijski banki, dejavnosti, ki so vezane na manjše dejavnosti, pa je prepustil Evropski banki za obnovo in razvoj. Vsekakor sem prepričan, da je potrebna neke vrste koristna specializacija.

Zadovoljen sem, da lahko Evropski parlament vsaj vstopi v Meko in razpravlja o vrstah prihodnjih usmeritev, ki naj bi se s tem v zvezi sprejele. Previden sem glede tega vprašanja o obračanju navzven in navznoter. Pred dvajsetimi leti smo na Madžarskem verjeli, da lahko za vselej pozabimo na MDS, zdaj pa je ta pred našimi durmi in mi se k njemu zatekamo po posojilo.

Pred nekaj leti smo mislili, da EBOR ne bo igrala pomembne vloge v tistih državah članicah, ki so izven evro območja, in da se bo EBOR namesto tega bolj nagibala proti vzhodu; zdaj pa smo zadovoljni, da je skupaj s Svetovno banko ta institucija ponudila obsežen srednjeevropski sklad.

Rad bi vas opozoril na dejstvo, da sta likvidnost in financiranje majhnih in srednje velikih podjetij po mojem mnenju – kot predsednika pomembne delovne skupine v moji politični skupini – ključnega pomena; zato bi prosil, da bi se možnosti, glede katerih se je nedavno sprejela odločitev, začele čim prej uveljavljati, da bomo skupaj s komercialnimi bankami lahko učinkovito nudili možnost likvidnosti predvsem majhnim in srednje velikim podjetjem v srednji Evropi.

  Udo Bullmann, v imenu skupine PSE. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, pogovarjamo se o trenutni gospodarski krizi kot problemu neravnovesja med neurejenim trgom na eni strani in pomanjkanjem javnega interesa na drugi strani. Ni nam vedno uspelo vzbuditi zanimanja javnosti za finančne trge in procese v realnem sektorju. Zato je danes tako pomembno, da razpravljamo o javnih investicijskih bankah, ki so prav na tem vmesniku, ki trgu omogoča delovanje in ima javno pooblastilo, da zastopa naše prihodnje interese. Zato se moja napoved predsednikom teh bank, ki so danes z nami, glasi, da jih bomo v prihodnje potrebovali še bolj kot zdaj in kot smo jih v preteklosti.

Poročilo gospoda Mitchella poudarja dve področji. Spodbuja nas, naj zagotovimo dobro delitev dela, najugodnejši položaj za osredotočanje na prednosti. Prav tako predlaga, da bankama omogočimo, da se osredotočita na naloge, ki nas čakajo v prihodnje. To so podnebne spremembe, skrb, da nas bosta, če ne bomo sprejeli protiukrepov, ogrozili masovna brezposelnost in recesija, ter poziv, ki prihaja predvsem iz malih in srednje velikih podjetij, po javni infrastrukturi, da bomo lahko napredovali, si izborili nekaj potrebnega časa in si razmere ogledali v pravi luči. Zato bi se gospodu Mitchellu rad zahvalil za dobro opravljeno delo. Pripravil je pozitivno poročilo. Evropski parlament se je boril, da je obdržal svojo vlogo in jo bo v prihodnje izvajal še bolj učinkovito. To je sporočilo moje skupine.

Še komentar za gospo Stauner, ki se je ravnokar navezovala na nadzorne predpise. Seveda morajo biti javne banke podvržene nadzornim predpisom in primernemu nadzoru. Vendar pa zanje ne morejo veljati isti nadzorni predpisi kot za običajne banke, sicer ne bi mogle prevzeti tveganj, za katere pogosto želimo, da jih sprejmejo. Zato odobravam nadzore, vendar drugačne vrste.

  Wolf Klinz, v imenu skupine ALDE. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, Evropska investicijska banka in Evropska banka za obnovo in razvoj sta dolgo obstajali v senci. V zadnjih letih se je velik del javnosti komaj zavedal njune prisotnosti. Upam, da se bo to v času finančne in gospodarske krize spremenilo, kajti ti pomembni evropski instituciji postajata pomembnejši kot kdajkoli prej.

Glede na velike zneske denarja, s katerimi obe banki rokujeta in jih dodeljujeta v obliki posojil, je bistveno, da delujeta po jasnih merilih in načelih. Dejstvo, da sta javni instituciji, samo po sebi še ne zagotavlja, da je temu tako. Obstajajo javne banke, na primer v Nemčiji, ki so ta načela kršila in se znašla v težavah tako kot številne zasebne banke. Upam, da bosta obe instituciji, EIB in EBOR, po zelo temeljitem premisleku opredelili svoje prednostne naloge in da bodo te v prihodnje, ko se bomo ozrli na to obdobje, veljale za pravilne in realistične.

Pomembno je, in banki lahko podprem le v tem smislu, da se še naprej osredotočata na srednje velika podjetja, ki so glavna opora evropskega gospodarstva, ter na projekte, ki brez dvoma izpolnjujejo merilo vzdržnosti. Banki imata zelo dobro oceno kreditne sposobnosti, boljšo od trikratnega A. To jima omogoča, da pod sorazmerno ugodnimi pogoji pridobivata in zagotavljata financiranje. Ne smemo ju izpostaviti pretiranemu pritisku in še zlasti v teh kriznih časih ju ne smemo poskušati izkoristiti kot vir kapitala na področjih, kjer drugi kapitalski viri morda že usihajo.

Zadovoljen sem, da bodo od naslednjega leta dalje tudi evropski poslanci sodelovali pri opredelitvi prednostnih nalog. Menim, da bo dejstvo, da sta banki zdaj še bolj odgovorni Parlamentu kot v preteklosti, oblikovalo podlago za dobro in tvorno sodelovanje.

Še zadnja točka: Banki bi rad vzpodbudil, da povečata svoje napore in se tako prepričata, da se njune dejavnosti ne podvajajo. Namesto tega naj bi se s svojim delom dopolnjevali in delovali na komplementaren način.

Prav tako se mi zdi pomembno, da EBOR še naprej igra vlogo v tranzicijskih deželah, kajti teh držav ne smemo zapustiti, še zlasti ne v času krize.

  Sepp Kusstatscher, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej bi se želel zahvaliti tistim, ki so odgovorni za poročili, ki ju mi v skupini Zelenih/Evropske svobodne zveze podpiramo. Odobravamo širitev dejavnosti Evropske investicijske banke v državah v razvoju. Dolgo smo se borili, da bi se pri financiranju projektov EIB trdno držala socialnih in okoljskih standardov ter spoštovala človekove pravice. V praksi se bo to zdaj zgodilo, ker Skupnost daje jamstvo za projekte EIB. Zahvalili bi se radi Odboru za proračun, ki se je zavzel za to točko in jo s Svetom uspešno spremljal.

EIB je znotraj EU zelo pomembno orodje, ki omogoča nadzor socialnega, okoljskega in gospodarskega razvoja držav članic. Zato bi za vse projekte, ki jih podpira EIB, zahteval preverjanja natančnejša od tistih, izvedenih v preteklosti, da se ugotovi ali je resnično mogoče jamčiti družbeno-okoljsko vzdržnost in dobičkonosnost. To je še zlasti pomembno v sedanji finančni in gospodarski krizi.

Resna napaka bi bila na primer, če bi EIB podprla obsežne projekte, kot sta most čez Mesinsko ožino ali Brenerski bazni predor za visokohitrostne vlake. Ti projekti zahtevajo veliko strojev in so kapitalsko zelo intenzivni. Podpora modernizaciji in razširitvi obstoječe infrastrukture je mnogo koristnejša glede delovnega trga in okoljskega vpliva.

Količinska rast prihaja iz zastarele filozofije „hitreje, višje, dlje”. Potrebujemo trajnostno družbeno-okoljsko politiko tako za naše državljane kot tudi za okolje. Hvala.

  Konstantinos Droutsas, v imenu skupine GUE/NGL. – (EL) Gospod predsednik, poročilo pozdravlja dejavnosti bank, ne da bi kakorkoli omenjalo njuno odgovornost in prispevek h krizi kapitalizma. EIB je prevzela vlogo posojilodajalca bankam in podjetjem s ciljem podpirati kapitalske dobičke.

Ukrepe Evropske unije za oživitev gospodarstva spremljajo obvezni ukrepi varnega finančnega poslovanja. Skupni sestavni del Evropske unije je proti-ljudska politika lizbonske strategije, Pakta stabilnosti in Maastrichtske pogodbe, katerih cilj je z nižanjem plač, oblikovanjem prožnih zaposlitvenih pogodb, ki postajajo pravilo, delitvijo brezposelnosti in z novimi preoblikovanimi zavarovanji breme krize prenesti na ramena delavcev.

Značilen primer je moja dežela, zoper katero je bil v petih letih dvakrat odprt postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Komisija zahteva ukrepe, katerih značaj bi bil stalen in trajen: dodatne ukrepe za zmanjšanje socialnih izdatkov, še zlasti za javno zdravje in oskrbo, obenem pa zasebni sektor v tem sektorju postaja vse bogatejši. Obenem zahteva povečanje davkov osnovnih potrošniških izdelkov in zvišanje stopenj DDV.

Edini pristop, ki služi interesom ljudstva, je zavrnitev ukrepov, ki jih vsiljuje kapital, in glede katerih se v bistvu strinjajo vse sile, ki podpirajo Maastricht in Evropsko unijo, ter oblikovanje družbeno-političnega zavezništva za ljudsko gospodarstvo in ljudsko moč.

  John Whittaker, v imenu skupine IND/DEM. – Gospod predsednik, najbolj me skrbi domneva, da ima Evropska investicijska banka (EIB) znatno vlogo pri reševanju finančne krize – da lahko nekako deluje kot vseevropsko telo, ki naj bi zagotovilo oživitev tam, kjer državam članicam ni uspelo uskladiti lastnih vzpodbud.

Nevarno je, da bi s širjenjem svojih dejavnosti v pretirano podporo bankam in vladam – kot je bilo predlagano – banka lahko poslabšala svojo kreditno sposobnost tako kot nekatere od naših vlad.

EIB ima približno 35-kraten vzvod, njeni delničarji pa so vlade držav članic. In če bi propadla kot nekatere komercialne banke, bi bilo to resno vprašanje. Poročilo celo vzpodbuja EIB in Komisijo, da povečata kreditiranje s preizkušanjem novih inovativnih finančnih instrumentov. Mislil sem, da je bil svet že doživel dovolj pametnih finančnih zvijač.

  Laima Liucija Andrikienė (PPE-DE). - Gospod predsednik, najprej bi se rada prisrčno zahvalila našemu finskemu kolegu Esku Seppänenu za njegova prizadevanja, ki so prispevala k dosegu kompromisa s Komisijo in Svetom glede posojil EIB in jamstev Skupnosti.

Kot vsi vemo, je bil sklep zadevnega Sveta po tem, ko je Evropski parlament dobil primer na sodišču, razveljavljen, vendar velja še eno leto, dokler se ne sprejme nov sklep. Komisija je predlagala postopek soodločanja in jutri naj bi glasovali o kompromisu, glede katerega so se dogovorili v trialogu, in zaključili ta postopek soodločanja.

Pomembno se je spomniti, da je bila EIB prvotno ustanovljena, da bi financirala operacije znotraj EU. Zato je jamstvo Skupnosti EIB za zaščito izgub in jamstva za posojila osnova za dejavnosti izven EU. Predlog, o katerem danes razpravljamo, pokriva okrog 10-15 % dejavnosti EIB, t.j. dejavnosti banke izven EU v predpristopnih državah, sredozemskih državah, Aziji, Latinski Ameriki in Južni Afriki. Te finančne operacije EIB so še zlasti pomembne v državah s srednjimi prihodki in za infrastrukturo, finančne in komercialne sektorje. Te finančne operacije EIB so najpomembnejše v okolju globalne finančne krize in recesije.

Vesela sem, da nam je uspelo doseči kompromis glede vseh glavnih vprašanj, kot je končni rok za predstavitev novega predloga sklepa, ki je zdaj 30. april 2010, kot tudi klavzula sončnega zahoda, ki naj bi bila pripravljena 18 mesecev po končnem roku, 31. oktobra 2011.

Evropski parlament je predlog Komisije spremenil in dopolnil, poudarjajoč pomen spoštovanja človekovih pravic, razvojnih politik, diverzifikacije energetskih virov, zahtevo po strateških dokumentih ter večjo preglednost politik in dejavnosti EIB.

Imamo dober rezultat in upam, da bo jutri kompromis sprejet s potrebno večino. Računam na podporo vseh političnih skupin tega parlamenta.

  Paulo Casaca (PSE). – (PT) Gospod predsednik, pridružujem se kolegom poslancem in njihovim pohvalam za sijajno delo, ki ga je opravil naš poročevalec iz Odbora za proračun, in za način, kako se mu je uspelo postaviti za pravice in pristojnosti Evropskega parlamenta.

V skladu s sodbo Sodišča z dne 6. novembra 2008 ima Evropski parlament polno pristojnost soodločanja na tem področju. Poleg tega ima Evropska investicijska banka nedvomna pooblastila, da podpre trajnostni gospodarski in družbeni razvoj, vključevanje držav v razvoju v svetovno gospodarstvo, kampanjo zoper revščino in skladnost teh držav z vladavino zakona, človekovimi pravicami in temeljnimi pravicami.

Naša naloga je zagotoviti, da bodo naložbe EIB sledile tem ciljem.

  Margarita Starkevičiūtė (ALDE). - (LT) Evropska investicijska banka je največja svetovna banka in jasno je, da igra pomembno vlogo pri razvoju gospodarstva na notranjem trgu Evropske unije in izven tega trga. Trenutno se glede širjenja funkcij, ki jih opravlja Evropska investicijska banka, pojavlja veliko predlogov. Sama sem članica Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, vendar se številnih od teh predlogov niti ne spomnim. Zdi se, da zdaj vsak ve, kaj mora storiti Evropska investicijska banka. Prav tako obstajajo številni predlogi o ponovnem vrednotenju finančnih operacij banke izven Evropske unije. Namen dokumenta, ki ga je sestavil poročevalec, je še zlasti širitev veljavnosti jamstev Skupnosti za pokritje izgub Evropske investicijske banke pri posojanju izven Evropske unije.

Raznolikost predlogov jasno kaže, da potrebujemo širšo razpravo o dejavnostih Evropske investicijske banke in usmeritvi razvoja teh dejavnosti. Upam, da bo Komisija našla čas, da ta problem natančneje preuči v širšem okviru evropskega načrta gospodarskih vzpodbud. Kar se tiče jamstev, ki jih ponuja Evropska investicijska banka, pa so bili opredeljeni številni dodatni pogoji glede upoštevanja človekovih pravic in vidikov enakovrednega razvoja. To je dobrodošla pobuda, vendar naj bi Evropska unija s svojo zunanjo politiko poskušala tudi druge banke, ki poslujejo v tretjih državah, pripraviti, da svoje dejavnosti prav tako izvajajo na teh načelih. Šele tedaj bo izven Evropske unije obstajala ustrezna konkurenca in Evropska investicijska banka ne bo tvegala tolikšnih izgub.

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE). – (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, gospod Maystadt, moje prvo vprašanje zadeva poročilo Evropske investicijske banke. Želel bi vedeti: je naloga reguliranja in nadzora, ki jo je zahteval Parlament, že opredeljena? Nadalje, gospod komisar, ne morem razumeti, zakaj ne sprejmete pobude, ki vam jo dodeljuje člen 105, da to naslovite na Svet in bi tako Evropska centralna banka lahko prevzela to nalogo. Vaši odgovori na moja vprašanja so bili zelo dvoumni, kar se mi zdi obžalovanja vredno.

Opozoriti moram tudi na vprašanje jamstev: Ne razumem, zakaj se za jamstvo, podeljeno na ta način, ne plača. Pri celotnem načrtovanem jamstvu v višini približno 30 milijard EUR, bi to za proračun Evropske unije predstavljalo izgubo sredstev v višini od 30 do 100 milijonov EUR. Prav tako ne razumem, gospod predsednik, zakaj se to vprašanje jamstev, podeljenih banki, ni naslovilo na Odbor za proračunski nadzor, čigar pristojnost so tudi vprašanja v zvezi z Evropsko investicijsko banko.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). - (PL) Gospod predsednik, Evropska investicijska banka in Evropska banka za obnovo in razvoj sta dve izredno vplivni instituciji, ki lahko pomagata pri regionalnem razvoju tako znotraj Evropske unije kot v tretjih državah. To je še zlasti očitno danes v finančni krizi in posledično omejenem dostopu do investicijskih posojil.

Ko je večina bank izrazito zmanjševala posojila državam, ki mejijo na EU, za njihove finančne programe, sta obe prej omenjeni banki energično spodbujali naložbe v promet in okolje.

Obenem je Evropska investicijska banka glavni vir posojil in jamstev za posojila za evropski sektor malih in srednje velikih podjetij. V sedanjih težkih časih to podjetnikom predstavlja neprecenljivo podporo. Pri tem je pomembno tudi to, da šest prednostnih nalog, ki jih izvaja Evropska investicijska banka, vključuje zagotavljanje trajnostne, konkurenčne in varne oskrbe z energijo v Evropski uniji in zagotavljanje trajnostne, konkurenčne in zanesljive oskrbe z energijo

  Thomas Mirow, EBOR. − Gospod predsednik, hvala lepa za to poročilo in priložnost, da nadaljujemo z razpravo, ki smo jo novembra začeli z odborom. Pravočasno in dobrodošlo je predvsem iz treh razlogov.

Prvič, v okviru finančne in gospodarske krize je vsaka vzpodbuda o večjem sodelovanju med EBOR in EIB pomembnejša kot kdajkoli prej. Vendar kriza pomeni tudi, da sodelovanje med javnimi mednarodnimi finančnimi institucijami ni več le prizadevanje, ki je posledica politike, ampak je življenjska potreba.

Soočeni z dramatičnim upadom zasebnih tokov kreditov, smo se prejšnji mesec sestali s skupino iz Svetovne banke, da bi uvedli skupni akcijski načrt MFI v podporo bančnim sistemom in posojilom realnemu gospodarstvu v srednji in vzhodni Evropi.

To je paket v višini 24,5 milijard EUR za leti 2009 in 2010, pri čemer bo EBOR prispevala 6 milijard EUR. Akcijski načrt ugotavlja, da učinkovit odziv na evropskih integriranih finančnih trgih zahteva hitro in usklajeno delovanje vseh zainteresiranih strani: matičnih bank, ki posedujejo velik del finančnih sektorjev v regiji; pomembnih lokalnih bank; domačih pristojnih organov in pristojnih organov držav gostiteljic pri čezmejnih bančnih skupinah; evropskih institucij in mednarodnih finančnih institucij. S tem širokim razponom zainteresiranih skupin delujemo skupaj, da bi izpeljali načrt in zato razvijamo mehanizme za sodelovanje in usklajevanje.

In ugotavljamo – kot smo ugotavljali avgusta lani, ko smo se soočili z bančno krizo v Gruziji, do katere je pripeljal spor – da je tovrstno sodelovanje mednarodnih finančnih institucij, porojeno iz potrebe, takšno, ki najbolje deluje.

Drugič, nove strukture sodelovanja med EBOR in EIB pod zaščito Evropske unije nam vsem ponujajo pomembne nove priložnosti za skupna prizadevanja.

Tu se še zlasti sklicujem na naložbeni okvir za zahodni Balkan, ki se trenutno uvaja, kot tudi vzhodno partnerstvo, ki ga je Evropski svet najavil v zadnjih dneh in ki bo gradil na dobrem sodelovanju, ki smo ga že vzpostavili preko memoranduma o soglasju ter sosedskega investicijskega sklada.

Te pobude, ki jih omogočajo sredstva EK, nas združujejo pri konkretnem delu na specifičnih projektih in programih ter tako združujemo moč posameznih institucij ter tako nudimo odličen topilni lonček, v katerem se tali napredek našega skupnega dela.

Prepričan sem, da lahko v tem okviru dorečemo delitev dela, uporabo skupnega znanja in izkušenj ter potrebne mehanizme sodelovanja, vključno s skupnimi standardi, ki ste jih zahtevali.

Tretjič, na poglede Evropskega parlamenta gledam kot na dobrodošel vložek v zgodnji fazi četrtega pregleda kapitalskih virov EBOR, ki ga bomo zaključili na letni skupščini v Zagrebu maja 2010.

EBOR je v odzivu na krizo zavzel proaktivno držo: s podporo naših komitentov v deželah, kjer delujemo, širimo svoje instrumente in si prizadevamo za investiranje 7 milijard EUR v letu 2009 – porast za več kot 20 %.

Obenem pa moramo priznati, da se povečuje tudi naša izpostavljenost tveganju. Celotnih posledic trenutnih razmer na naš portfelj in razvoj našega poslovanja še ni mogoče jasno opredeliti. Vendar pa je pomen našega partnerstva z EIB in Evropsko unijo pri izpolnjevanju zavez tako našim delničarjem kot državam, v katerih delujemo, jasnejši kot kdajkoli prej.

PREDSEDSTVO: GOSPOD BIELAN
podpredsednik

  Philippe Maystadt, predsednik EIB. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, dovolite mi, da se vam najprej še enkrat zahvalim za priložnost, da sledimo konstruktivnemu dialogu, ki je zdaj že nekaj let vzpostavljen med Evropsko investicijsko banko in Evropsko banko za obnovo in razvoj.

Še zlasti vesel sem priložnosti, da razpravljam o teh dveh poročilih, ki sta bili danes predstavljeni, kajti gre za poročili – poročilo gospoda Mitchella in gospoda Seppänena – ki sta zanimivi in zastavljata povsem ustrezna vprašanja. Upam, da se bomo lahko pozneje še vrnili k tem vprašanjem.

Danes se seveda soočamo s krizo izjemnega obsega – verjetno najresnejšo od konca druge svetovne vojne – in zato je v tem okviru povsem običajno, da države pozivajo ti instituciji, da poskušata prispevati k odzivu Evropske unije na to krizo. Veste, da so države članice, ki so naši delničarji, prosile EIB, naj v letu 2009 znatno poveča obseg posojil, kar predstavlja 30 % dvig v primerjavi s prvotnimi napovedmi, in da ta dodatna sredstva kanalizira predvsem na tri področja: prvič, posojila bankam za mala in srednje velika podjetja; drugič, energetika in še zlasti boj proti podnebnim spremembam; in tretjič, posebni napori v državah, ki jih je kriza najbolj prizadela.

Kaj smo do danes že dosegli? Podal vam bom statistiko, ki zajema zadnje tri mesece 2008 – z drugimi besedami, začnimo v obdobju, ko je EIB dobila prve pozive – in prva mesecema 2009. V teh petih mesecih smo posodili več kot 31 milijard EUR, kar v primerjavi z istim obdobjem pozno leta 2007 in v začetku leta 2008 predstavlja 38-odstotno povečanje. Na prvem področju, ki zadeva posojila malim in srednje velikim podjetjem, smo v tem kratkem obdobju izdali za 5,6 milijard EUR posojil. Več vas je poudarilo pomen pomoči malim in srednje velikim podjetjem v trenutnih razmerah. Pravzaprav so prizadevanja na tem področju še zlasti velika in lahko vam že povem, da bo zastavljeni cilj izdaje posojil za 15 milijard EUR v letih 2008 in 2009 presežen.

Kar zadeva drugi cilj, energijo in boj zoper podnebne spremembe, smo tudi tu vložili znatne napore in prav v ta okvir je treba umestiti financiranje avtomobilske industrije. Jasni moramo biti: v tem sektorju se naše financiranje usmerja v projekte, ki vključujejo raziskave, razvoj in proizvodnjo okolju prijaznih avtomobilov, to je avtomobilov, ki izpolnjujejo nove standarde Unije v zvezi z zmanjševanjem CO2 izpustov.

In na koncu v zvezi s tretjim področjem: pomoč državam, ki jih je kriza najbolj prizadela: v istem petmesečnem obdobju smo izdali za 910 milijonov EUR posojil na Madžarskem, 600 milijonov EUR v Latviji, 1 milijardo EUR v Romuniji ter 1,1 milijarde EUR v Litvi.

Zato mislim, da lahko rečemo, da smo storili vse v naših močeh, da smo se odzvali na pozive držav članic in nemudoma izvajali dogovorjene ukrepe. Sam gospod Mirow je že namigoval na skupni akcijski načrt Mednarodne finančne korporacije-Evropske banke za obnovo in razvoj glede pomoči bančnemu sektorju v srednji in vzhodni Evropi.

Seveda je to povečanje obsega mogoče zaradi povečanja kapitala, kar je bila odločitev naših delničarjev – države članice to ne bo nič stalo. Vendar pa je bila sprejeta odločitev, da potrebujemo pooblastilo delničarjev, da rezerve spremenimo v kapital.

Več vas je zastavilo vprašanja o spremljanju in nadzoru EIB in sam osebno sem mnenja, da je vprašanje povsem legitimno. Ko finančna institucija raste na tak način, je običajno, da to poraja zaskrbljenost glede načina spremljanja. Nekaj je že vzpostavljeno, kar ni nepomembno: obstaja nekaj notranjega nadzora in pa predvsem zunanji nadzor, ki ga izvaja neodvisni revizijski odbor, ki poroča neposredno našim guvernerjem. Poleg tega Lizbonska pogodba določa okrepitev tega revizijskega odbora z ljudmi z dokazanimi izkušnjami v nadzoru bančnega poslovanja.

Lahko nadaljujemo? Spomnil bi vas, da Računsko sodišče že spremlja vse dejavnosti EIB, kadar te vključujejo porabo sredstev iz evropskega proračuna. Naj bi šli še naprej v smeri bolj formalnega sistema bančnega nadzora? Na to je upala gospa Stauner. Gospod Bullmann je opozoril, da stvari morda niso tako preproste. Vsekakor je o tem vredno razpravljati. Danes lahko le potrdim, da je EIB povsem odprta za formalni bančni nadzor, če se ta šteje za pomembnega.

Zaenkrat smo skupaj z Nadzorno komisijo za bančni sektor iz Luksemburga organizirali obliko neformalnega nadzora.

V odgovoru gospodu Audyju, bi rad povedal, da je bil ukrep, ki ga je lani zahteval od Odbora evropskih bančnih nadzornikov (CEBS), tudi dejansko izveden. Zato smo vprašali CEBS, a nas je ta obvestil, da sam nima nobenih pristojnosti in da ne more nastopati v vlogi svetovalca. Zato smo še vedno v rokah tistih, ki bi želeli v zvezi s tem prevzeti pobudo. Ponavljam, da smo odprti za takšne pobude.

Še beseda za zaključek o sodelovanju med institucijama. Gospod Mirow je že naznanil, da se je to dobro razvijalo, še zlasti na zahodnem Balkanu in s sosedami na vzhodu, nedavno tudi v Turčiji. Vse, kar želim povedati, da bi se držal dodeljenega časa, je, da se povsem strinjamo s priporočili, začrtanimi v poročilu gospoda Mitchella. Mislimo, da bi bilo v interesu obeh institucij in tudi naših posojilojemalcev, da se pomaknemo naprej k bolj racionalni in funkcionalni delitvi dela.

Še beseda za zaključek glede poročila gospoda Seppänena. Želim povedati, kako smo cenili tvoren pristop gospoda Seppänena. Predlaga začasno rešitev, ki bi EIB omogočila, da nadaljuje s svojimi dejavnostmi, vendar tudi določa datum poglobljene razprave o vlogi, ki naj bi jo EIB igrala izven Evropske unije. Prav nič ne dvomim, da je to razprava, ki nam bo vzela kar nekaj časa in da je, v to sem prepričan, prišla v pravem trenutku.

  Joaquín Almunia, član Komisije. – (ES) Gospod predsednik, želim se zahvaliti vsem poslancem, ki so spregovorili v tej razpravi. Prepričan sem, da je večina govorov izražala visoko raven strinjanja in soglasnosti glede smernic, ki sta jih predsednika bank ravnokar podrobno razložila, v tem času krize pa so tudi priložnosti. Z uporabo svojih sredstev in ukrepov nameravajo podpreti bistvene politike Evropske unije, kot so energetska učinkovitost, boj proti podnebnim spremembam, podpora malim in srednje velikim podjetjem in podpora čistim tehnologijam v sektorjih, kot je avtomobilska industrija, ki jih je ta trenutek hudo prizadel.

Mislim, da obstaja široko soglasje glede potrebe po okrepitvi, kolikor je to mogoče, dejavnosti obeh bank v tistih državah, ki jih je kriza tako v Evropski uniji kot preko meja hudo prizadela. Strinjam se z vsemi tistimi poslanci, ki so od bank zahtevali več. Ne strinjam se z osebo, ki je bankam rekla, naj delajo manj ali naj bodo v tem težkem času preudarnejše. Pravzaprav se mi zdi, da je obstoj bank, kot sta Evropska investicijska banka in Evropska banka za obnovo in razvoj, v času kot je ta, še zlasti utemeljen.

Imam še nekaj zaključnih besed glede komentarjev v zvezi z nadzorom EIB. Vesel sem, da je gospod Maystadt pokazal svojo odprtost, ki sem jo pravzaprav opazil že prej, glede preučitve tega vprašanja in iskanja rešitve, kot je bilo že omenjeno v razpravi lansko leto.

Komisija je seveda pripravljena sodelovati z gospodom Maystadtom pri opredelitvi najučinkovitejših orodij, ki so obenem skladna z našimi pravili, z namenom najti rešitev tako pomembnega vprašanja, še zlasti v času, ko se morata EIB in EBOR znova zatekati na trge, kjer je težje kot v prejšnjih letih pridobiti finančna sredstva pod ugodnimi pogoji in z najvišjo možno bonitetno oceno, s katero obe banki delata.

  Gay Mitchell, poročevalec. − Gospod predsednik, naj se zahvalim komisarju in obema predsednikoma za njihove prispevke in vsem poslancem tega parlamenta, ki so sodelovali v razpravi.

Naj se na kratko odzovem v treh točkah. Pripomba predsednika Maystadta, da bo dodatna finančna podpora EIB omogočila hitra izplačila in prispevala k realnemu gospodarstvu, predvsem z zaščito dobrih projektov in s pomočjo podjetjem, ki so v teh težkih časih sposobna preživeti, je zelo vzpodbudna. Moje mnenje je, da moramo, kolikor je mogoče, pomagati podjetjem, ki se borijo, s tem da jim zagotovimo posojila, ki jih potrebujejo, da se obdržijo nad vodo in se ohranijo delovna mesta.

Poročilo pa zahteva opreznost glede koriščenja posojil EIB, ki jih ta pridobi od komercialnih bank, ter kodeks ravnanja v odnosu med komercialnimi bankami ter EIB v tem pogledu. Upam, da so poslanci to opazili v pripombah, ki so bile izrečene.

Drugič, trenutno razpoloženje v Evropi obvladuje strah: cene stanovanj v nekaterih državah še naprej padajo in ljudje kopičijo svoje prihranke. Da bi se borili zoper učinke teh težav, moramo začeti govoriti o oživitvi. Ko je prišlo do krize, v kateri smo zdaj, nismo bili pozorni na tisto pomembno. Zdaj pa se nam to ponovno dogaja. Oživitev je na poti: morda bo do nje prišlo konec letošnjega leta ali pa naslednje leto, zagotovo pa bo prišlo. Začeti moramo govoriti o okrevanju in se pripravljati na okrevanje, predvsem pa moramo biti dovolj konkurenčni, da bomo to okrevanje lahko tudi izkoristili. K temu spodbujam tri ustanove, ki so danes prisotne tukaj, in ta parlament.

In nazadnje, obstaja potreba po sodelovanju med EIB in EBOR ter drugimi mednarodnimi in regionalnimi finančnimi institucijami – kot so Svetovna banka, Azijska razvojna banka in Afriška razvojna banka – da se spodbuja razvoj na območjih, ki so dokaj oddaljena od Evrope. Te banke imajo pozitiven vpliv na zagotavljanje pomoči državam v razvoju, vendar menim, da je treba ta vpliv ustrezno oceniti.

Na financiranje v lastništvo zemlje v državah v razvoju je treba gledati kot na investicijski strošek v okviru mandata EIB za zunanja posojila. To vprašanje sem izpostavil že ob številnih priložnostih. Dežela, iz katere prihajam, je izkusila lakoto. Doživeli smo različne stvari, ki jih zdaj doživljajo afriške dežele. Severovzhodni del našega otoka je spremenilo to, da so ljudje vlagali v čisto majhna zemljišča.

Poglejte si ta model za razvijajoči se svet. Potrebujemo jih kot bodoče trgovinske partnerje, zato pozivam obe banki, da preučita, kar sem ravnokar dejal tukaj, ker verjamem, da obstaja način, kako pomagati razvijajočemu se svetu. To je vprašanje, ki ga je pred nekaj minutami izpostavil predsednik vlade Velike Britanije, jaz pa to točko obema bankama še posebno priporočam.

Hvala vam, gospod predsednik, za priložnost, da se odzovem na to razpravo. Upam, da bomo nadaljevali v ozračju medsebojnega sodelovanja v korist Evrope.

  Esko Seppänen, poročevalec. − (FI) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, opažam, da v tem parlamentu glede pravne osnove za mandat Evropski investicijski banki v zvezi zunanjim posojanjem obstaja veliko soglasje.

Ker so predstavniki EIB prispeli pozno in niso slišali mojega uvodnega govora, bi rad njihovo pozornost usmeril na dejstvo, da se odločitev zdaj sprejema v okviru postopka soodločanja in da Evropski parlament ni več lahko premagljiv nasprotnik, kot je bil doslej v zadevah, ki se tičejo Evropske investicijske banke.

EIB se v prihodnje ne bo več mogla zanašati na podporo nekaj zaupanja vrednih poslancev. V postopku soodločanja bo potrebovala široko podporo Evropskega parlamenta. Da se bo to zgodilo, bo morala biti EIB v sodelovanju z Evropskim parlamentom bolj tvorna, kot je bila, ko se je preučeval ta mandat. Mislim, da je banki medtem to že postalo jasno, in upam, da razume sporočilo, ki ga ji je poslal Parlament. Konec dober, vse dobro.

  Predsednik. − Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v sredo, 25. marca 2009.

Pisne izjave (člen 142)

  Paolo Bartolozzi (PPE-DE), v pisni obliki. – (IT) Vloga EIB pri izvajanju evropske razvojne in kohezijske politike je postala vse pomembnejša.

Čeprav si je EIB v preteklosti nakopala nekaj kritike, ker so jo nekako imeli za preveč oddaljeno od ciljev ekonomske in socialne kohezije, ki jim je Evropska unija sledila z usmerjanjem prizadevanj predvsem na javna telesa, bi se zdelo, da ta zdaj spreminja smer, vsaj kar zadeva razvojne in kohezijske možnosti za 2007-2013.

Na račun tesnejšega sodelovanja z Evropsko komisijo se danes EIB zaradi povečanega števila finančnih projektov, ki so bili zasnovani, da pomagajo ponovno vzpostaviti družbeno-gospodarsko ravnovesje v manj razvitih evropskih regijah predstavlja kot moderna in dinamična banka. Kar zadeva izvajanje ukrepov, nas še zlasti veseli uvedba podpornih mehanizmov za mala in srednje velika podjetja, ki bodo zaradi boljšega dostopa do finančnih trgov lahko povečala svoja vlaganja.

Poleg paketa ukrepov, ki jih je Evropska komisija določila za pomoč malim in srednje velikim podjetjem na ravni Skupnosti in ki se trenutno izvajajo, mora EIB zagotavljati dodano vrednost in pripomoči, da mala in srednje velika podjetja oživijo in se hitreje razvijajo, kajti to predstavlja glavni in nenadomestljivi vir delovnih mest v Evropi.

  Alexandru Nazare (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Osnovna vprašanja, s katerimi se ukvarja to poročilo, sama po sebi ne zadevajo jamstva Skupnosti, ampak bolj načine za povečanje učinkovitosti rabe finančnih sredstev, ki jih zagotavlja EIB. Vloga EIB kot instrumenta EU za podporo gospodarskega razvoja je nesporna. EU ima na področju zunanjih odnosov niz finančnih instrumentov, dejavnosti EIB pa jih morajo dopolnjevati.

Kar zadeva prednostne naloge financiranja, sem zadovoljen, da sedanja različica poročila predstavlja moj predlog o vključitvi potrebne pojasnitve glede energetskih projektov v Vzhodni Evropi in južnem Kavkazu, in sicer da morajo biti ti „usklajeni s ciljem politike Skupnosti o diverzifikaciji energetskih virov in z namenom zagotavljanja stabilnih in za potrošnika varnih virov”.

Vesel sem, da so evropski voditelji znotraj Evropskega sveta dosegli kompromis glede financiranja energetskih projektov EU kot del načrta za okrevanje gospodarstva. Prav tako me veseli, da je projekt Nabucco preživel ta kompromis in so ga razglasili kot prednostni energetski projekt. Upam, da se bo EIB vključila, da bo ta projekt lahko dosegel potrebno raven vlaganj in bomo z letom 2013 lahko začeli v Evropo dovajati plin iz Kaspijskega morja.