Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2008/0127(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A6-0002/2009

Razprave :

PV 24/03/2009 - 12
CRE 24/03/2009 - 12

Glasovanja :

PV 25/03/2009 - 3.3
CRE 25/03/2009 - 3.3
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2009)0169

Razprave
Sreda, 25. marec 2009 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

4. Obrazložitev glasovanja
Video posnetki govorov
PV
  

Ustne obrazložitve glasovanja

 
  
  

– Poročilo: Sarah Ludford (A6-0143/2009)

 
  
MPphoto
 

  Daniel Hannan (NI). Gospa predsednica, določene zunanje meje so bistven atribut nacije. Najrazličnejše druge funkcije je mogoče prenesti na lokalno upravo ali pa na mednarodne povezave, država, ki preneha odločati o tem, kdo lahko prečka njene meje in se naseli na njenem ozemlju, pa preneha biti država.

Evrofederalisti – vključno z avtorico tega poročila, ljubo baronico Ludfordovo – to dobro razumejo, zato v zadnjih petih letih največ prizadevanj posvečajo usklajevanju resorjev sodstva in notranjih zadev. Pod sijajnim geslom v slogu Orwellovega Ministrstva za resnico „območje svobode, varnosti in pravičnosti“ so uskladili zadeve priseljevanja in azila, vzpostavili so evropsko javno tožilstvo, vseevropsko sodišče, enoten sistem kazenskega prava in celo Europol, skupne policijske sile. Seveda je z njihovega stališča – stališča tistih, ki si želijo Evrope kot ene same države – to vse logično, želel pa bi, da bi ti ljudje zbrali dovolj poguma in olikanosti in najprej povprašali ljudi ter dali Lizbonsko pogodbo na glasovanje. Pactio Olisipiensis censenda est!

 
  
 

***

 
  
MPphoto
 

  Alexander Alvaro (ALDE). Gospa predsednica, rad bi prosil predsednika zbornice, naj kljub besedam Martina Schulza upošteva, da moramo ravnati po Voltairu, še zlasti, ker sem član Liberalne skupine: četudi se niti trohico ne strinjam s tem, kaj nam ima ta oseba povedati, menim, da ima pravico izraziti svoja stališča – kot sta naredila omenjena kolega. Verjamem v enakopravno obravnavo, eno mnenje pa bomo že prenesli. Ne smemo kratiti svobode govora o teh zadevah, čeprav se nikakor ne strinjam z njegovimi besedami.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. Hvala, gospod Alvaro. Jasno sem povedala, da sem gospodu Gollnischu vsekakor nameravala dati besedo, želela pa sem najprej zaključiti glasovanje.

 
  
  

– Poročilo: Esko Seppänen (A6-0109/2009)

 
  
MPphoto
 

  Daniel Hannan (NI). Gospa predsednica, pravkar smo glasovali za podvojitev kapitala Evropske investicijske banke. Pametno je za trenutek postati in se vprašati: „Čemu služi Evropska investicijska banka?“ V teoriji je njena naloga zagotavljati ugodna posojila podjetjem v težavah, ampak kdo so dejansko prejemniki teh posojil?

V devetdesetih letih je bil glavni prejemnik velikodušne pomoči EIB v Združenem kraljestvu podjetje British Airways, ki bi ga komaj lahko imeli za majhno podjetje, ki posluje v razmerah ostre borbe za dobiček. Ne morem si kaj, da ne bi v oklepaju omenil, da je bilo ves ta čas podjetje British Airways tudi glavni podpornik kampanje za vstop Britanije v evrsko območje.

Naj vprašam še enkrat: kaj je namen Evropske investicijske banke? Mislim, da je odgovor na to vprašanje, da je namen EIB zagotavljati zaposlitev svojim zaposlenim. Postala je del bruseljskega spektakla, tega ogromnega mehanizma za pobiranje denarja davkoplačevalcem in delitev tega denarja med srečneže, ki so zaposleni v sistemu. EU je bila morda včasih idealističen - ali vsaj ideološki - projekt, že dolgo tega pa je postala zgolj priročen vir zaslužka, in prav zato je tako neznansko težko karkoli premakniti.

 
  
  

– Poročilo: Marian-Jean Marinescu (A6-0002/2009)

 
  
MPphoto
 

  Michl Ebner (PPE-DE) . – (DE) Gospa predsednica, gospodu Hannanu bi rad povedal, da je Evropska centralna banka tudi koristna zadeva, saj v zadnjih mesecih nimamo razvrednotenja valute, kakršna se žal dogaja britanskemu funtu. To je morda znak, da mora še enkrat pretehtati svoja stališča.

Kar se tiče Marinescujevega poročila, sem s premislekom glasoval zanj. Verjamem, da so funkcionalni bloki zračnega prostora pravi odgovor na današnje izzive. Prihajajo precej pozno, vendarle prihajajo. Nudijo pomembne pridobitve pri odpravljanju čakalnih vrst in prenatrpanih koridorjev, koristili bodo okolju in znižali stroške letalskega prevoza. Zato menim, da bodo navigacijske službe zračnega prometa dobro opravljale svoje naloge.

 
  
  

– Poročilo: Marian-Jean Marinescu (A6-0515/2009)

 
  
MPphoto
 

  Michl Ebner (PPE-DE) . – (DE) Gospa predsednica, ob tej priložnosti bi rad ne le razložil, da sem glasoval za poročilo, pač pa tudi odprl vprašanje, ki se mi zdi zelo pomembno, namreč problem obdavčenja letalskega goriva. Le-to je še vedno urejeno na podlagi Čikaške konvencije iz leta 1944. Ne razumem, zakaj moramo še vedno upoštevati to uredbo in zakaj nas Združene države silijo v nekaj oziroma nam ne pustijo spremeniti nečesa, kar bi moralo biti spremenjeno že zdavnaj, saj ni pošteno, da so goriva za avtomobile, druge sisteme prevoza in podobno obdavčeni, letalsko gorivo pa ni. To pomeni izkrivljanje konkurence in z obdavčenjem letalskega goriva bi lahko v Uniji sedemindvajseterice zagotovili boljše razmere glede konkurence, vsaj v prehodni fazi.

 
  
  

– Poročilo: Kartika Tamara Liotard (A6-0512/2009)

 
  
MPphoto
 

  Anja Weisgerber (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, uredba o novih živilih pomeni uskladitev odobravanja in uporabe novih živil in sestavin v Evropski uniji. To je pomemben korak k celovitemu zagotavljanju varnosti živil. Brez te uredbe ne bi imeli nikakršnega nadzora in omejitev odobravanja. Poskrbeli smo, da uredba predpisuje stroga merila, namenjena varstvu potrošnikov. V okviru odobravanja bo Evropska agencija za varnost hrane sprejemala dokončne odločitve o varnosti novih živil in s tem zagotavljala usklajenost v celotni Evropi.

Ob vprašanjih varnosti so pri novih živilih zelo pomembna tudi vprašanja etike. Med taka vprašanja spadata izogibanje preskusov na živalih in preprečevanje uporabe kloniranih živil. Zato pozdravljam vključitev etičnih vidikov v postopek odobravanja. Želeli smo, da se v primeru etičnih pomislekov upošteva mnenje Evropske skupine za etiko v znanosti in novih tehnologijah.

Hvaležna sem, da je to določilo vključeno in sem tako lahko glasovala za poročilo kot celoto.

 
  
  

– Poročilo: Reimer Böge (A6-0110/2009)

 
  
MPphoto
 

  Antonio Masip Hidalgo (PSE). – (ES) Gospa predsednica, glede na to, da že govorimo o proračunu, menim, da bi se morali pripraviti na pogajanja o nadaljevanju subvencioniranja premoga v naslednjem letu, saj je premog pomemben domač vir energije.

Cilj teh mojih besed je pravočasno opozorilo, saj si je nek visok uradnik dovolil izraziti nasprotno mnenje in to mnenje je zašlo v ekonomsko publikacijo ter povzročilo zmedo v javnem mnenju.

Dejstva so nasprotna. Tudi po letu 2012 bomo morali zagotavljati podporo premogu iz moje države in rad bi, da bi bilo to zapisano v parlamentarnem zapisniku. Uradniki, prosim, omejite se na izvajanje veljavnega načrta, po letu 2012 pa na izvajanje instrumentov, o katerih bomo začeli pogajanja s panogo naslednje leto.

 
  
MPphoto
 

  Mario Borghezio (UEN). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, Evropski parlament mora v okviru svojih pristojnosti za proračun sprejeti svojo oceno kot prispevek k pregledu finančnega okvira 2007-2013.

Da bomo lahko sprejeli omenjeno oceno, bi rad zaprosil poročevalca, zlasti pa predsedstvo, naj osvetli zadevo, ki postaja pereča, in sicer izgubo, ne vem ali delno ali popolno, sklada prostovoljnega pokojninskega zavarovanja poslancev Evropskega parlamenta.

Ali je res, da so sredstva zmanjkala, da so bila vložena v sklade v Luksemburgu, kdo ve, katere? Ali je res, da so organi, pristojni za sklad, ki bi ga moral nadzorovati Evropski parlament, vlagali v sklade, ki so zdaj v finančni godlji, kakršno skušamo reševati?

Upam, da ne, vendar me ne skrbi za svojo pokojnino in pokojnino drugih poslancev, pač pa me skrbi, da bodo evropski davkoplačevalci morali v prihodnosti prek Evropskega parlamenta zahtevati dodatna sredstva od Evropske unije za finančno luknjo, ki bi jo morali zapolniti tisti, ki so jo izkopali in bi morali prevzeti odgovornost zanjo. Parlament je nadzorno telo, poskrbimo najprej za red v lastni hiši in poskrbimo za sredstva, ki so jih vplačali Evropski parlament in njegovi poslanci.

 
  
MPphoto
 

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). Gospa predsednica, vedno mi je v užitek prisostvovati vašim razlagam glasovanja. Ljudje bodo kmalu začeli klepetati.

Sedanja finančna kriza je še poudarila težave, ki jih povzroča tako dolgo obdobje finančnega okvira, kot ga uporabljamo. Kdo bi lahko pred nekaj leti napovedal obseg škode, ki jo povzročajo kreditni krč in njegovi nasledki? Prepričan sem, da je pregled odlična priložnost za Parlament in da razkriva problem. Ta problem smo dejansko izzvali mi sami.

V Bruslju raste nova industrija. To ni proizvodna industrija, čeprav ustvarja delovna mesta. To industrijo poganjajo lobisti in še zlasti nevladne organizacije. Gre za precej megleno dejavnost. V bistvu vzdržuje sama sebe. Komisija se posvetuje z nevladnimi organizacijami o določeni temi, te zahtevajo ukrepanje in z lobiranjem pripravijo poslance k podpori predlaganim ukrepom, Komisija na koncu zažene program v zvezi z obravnavano temo in – uganili ste! – nevladne organizacije, ki so Komisiji dopovedale, da je program potreben, se na razpisu potegujejo za izvedbo programa. Da nismo sklenili, da tako ne bomo več delali, pomeni zamujeno priložnost.

 
  
MPphoto
 

  Philip Claeys (NI). – (NL) Gospa predsednica, poročilo gospoda Bögeja je en sam poziv k povečanju financiranja Evropske unije, kar pa niti ni presenečenje. Močno pa me skrbi, da spet obravnavamo poročilo, ki se izrecno sklicuje na Lizbonsko pogodbo, pogodbo, ki je po irskem referendumu nična. Ker so se Irci prvič očitno zmotili, bodo na jesenskem referendumu pač glasovali ponovno. Od Evropskega parlamenta bi lahko pričakovali vsaj toliko spodobnosti, da bi počakal na sodbo volivcev, preden začne potrjevati besedila s sklici na Lizbonsko pogodbo. Včeraj smo odobrili neko drugo poročilo o dialogu z državljani Evrope. No, če želimo, da bo dialog deloval, moramo vsaj spoštovati odločitve volivcev.

 
  
MPphoto
 

  Jim Allister (NI). Gospa predsednica, proti poročilu sem glasoval iz dveh razlogov. Prvič zaradi njegovih nepreudarnih in brezobzirnih zahtev po vedno večjih sredstvih za potratno EU – ki za Združeno kraljestvo pomenijo še višji letni prispevek, kar nam še poglablja primanjkljaj.

Drugi razlog za moje glasovanje proti poročilu je njegova predpostavka veljavnosti Lizbonske pogodbe ne glede na to, da Pogodba ni uspešno prestala predpisanega preizkusa ratifikacije. Lizbonska pogodba bi že sama po sebi pognala porabo v nebo z zbiranjem novih pristojnosti in novih podvigov, kakršno je potratno zapravljanje denarja za prostorsko politiko, ki bi prišla v pristojnost Unije, in za druge politike, povezane s podnebnimi spremembami. Iz teh razlogov sem glasoval proti poročilu.

 
  
MPphoto
 

  Neena Gill (PSE). Gospa predsednica, pozdravljam pregled finančnega okvira, čeprav sem bila razočarana, ko je bila sprememba, ki je pozivala k radikalni reformi skupne kmetijske politike, na današnjem glasovanju zavrnjena. Prepričana sem, da je nujno potrebna reforma finančnega sistema EU in obžalovanja vredno je, da so številni tokovi financiranja le stare obveznosti, sprejete v preteklosti, z bore malo dodane vrednosti.

Ne dajemo ustrezne prednosti novim zadevam, zato zanje ni na voljo dovolj virov. Nujno moramo financirati programe na področjih energije in podnebnih sprememb ter znatno povečati vlaganja v zelene tehnologije. Najbolj pa me skrbi postavka 4, ki je kronično preskopo financirana že vrsto let. Evropske težnje postati pomemben svetovni akter spodkopava pomanjkanje sredstev za naloge na tem področju. Skrbi me tudi politika predajanja izvedbe vseh zunanjih programov financiranja zunanjim izvajalcem. To škoduje EU kot globalnemu akterju v državah v razvoju. Vseeno pa sem podprla pregled.

 
  
  

- Predlog za resolucijo: B6-0141/2009 (Sporazum o gospodarskem partnerstvu – države Cariforum)

 
  
MPphoto
 

  Marian Harkin (ALDE). Gospa predsednica, imam pripombe na spremembo 9 Resolucije o Cariforumu, pravzaprav pa tudi na spremembo 4 Resolucije o Slonokoščeni obali. Spremembo najdemo v naslednjih šestih resolucijah.

Sprememba zahteva takojšnji začetek postopnega odpravljanja izvoznih subvencij. Te spremembe nisem mogel podpreti, saj politika EU predvideva njihovo postopno odpravo do leta 2013. Prav zdaj Komisija zvišuje izvozna nadomestila pri mlekarstvu, saj so svetovne cene mleka padle pod raven proizvodnih stroškov.

Sprememba tudi navaja, da izvozne subvencije EU pomenijo resno oviro rejcem živine in mlekarjem v AKP.

Vsi vemo, da je ta trditev veliko pretiravanje. Če bi nemudoma začeli postopno odpravljati vse vrste izvoznih subvencij, bi dejansko zdesetkali naše lastno mlekarstvo in ogrozili varnost živil iz te panoge, in resno sprašujem, ali želi Parlament zares storiti kaj takega.

 
  
MPphoto
 

  Syed Kamall (PPE-DE). Gospa predsednica, preden začnem, bi rad izrazil priznanje svojemu predgovorniku, Jimu Allisterju. Morda se ne strinjam vedno z njegovimi odločnimi stališči, moram pa reči, da bi, če bi bil volivec iz Severne Irske, najbrž menil, da Severna Irska v tej zbornici nima bolj iskrenega prijatelja, kot je Jim Allister.

Glede glasovanja, pri katerem smo, in glede dogovora EU-CARIFORUM menim, da bi se morali zavedati, da ob številnih skrbeh v zvezi z dogovorom, češ da si EU poskuša agresivno odpreti nove trge, dogovor določa rok za liberalizacijo in sili številne karibske države k spoznanju, da potrebujejo diverzifikacijo. Vse predolgo so se zanašale na slabo vest Britancev in drugih nekdanjih kolonialnih gospodarjev in ugodnosti pri prodaji banan in sladkorja.

Ne moreš vztrajati pri vlogi „gospodarstva z odpustki“, če želiš tekmovati v globaliziranem digitalnem svetu, in pozdravljam ta vidik Sporazuma o gospodarskem partnerstvu.

 
  
MPphoto
 

  Neena Gill (PSE). Gospa predsednica, glasovala sem za resolucijo o sporazumih o gospodarskem partnerstvu, saj lahko drugim državam le v enakopravnem partnerstvu pomagamo spoznati prednosti gospodarskega napredka. Pozdravljam zagotovila naše nove komisarke Cathy Ashton, s katerimi je razpršila naše strahove v zvezi s sporazumi. Zaploskati ji moramo tudi za soglasje, ki ji ga je uspelo doseči pri tej zadevi.

Resolucija precej izničuje učinke negativnih določil iz prvotnega besedila. Na podlagi določb o pravicah intelektualne lastnine bo dostop do generičnih zdravil lažji in varnejši, predlog, naj si države same izberejo dinamiko razvoja, pa bo preprečil nenadno in škodljivo liberalizacijo.

Evropa mora skleniti partnerstvo tudi z državami AKP, če to ne pomeni nevarnosti intelektualnega, socialnega ali gospodarskega siromašenja teh držav. Nedavna misija AKP v Gvajano je dokazala, da ima lahko trgovina, če je pravilno usmerjena, zelo močne učinke, vendar morajo biti sporazumi o izmenjavi pošteni, omogočati odprt dialog in temeljiti na medsebojnem spoštovanju.

 
  
  

- Predlog za resolucijo: B6-0148/2009 (Sporazum o gospodarskem partnerstvu – Slonokoščena obala)

 
  
MPphoto
 

  Syed Kamall (PPE-DE). Gospa predsednica, podobno kot pri večini sporazumov o gospodarskem partnerstvu nas je precej skrbel pristop EU k asimetričnemu odpiranju trgov. Zlasti pri Slonokoščeni obali nas je skrbelo, da država v resnici nima trdne vlade, in skrbelo nas je, ali sploh lahko skleneš sporazum z državo v takem stanju.

Spet pa smo morali ugotoviti, da sporazum o gospodarskem partnerstvu šele odpre možnost, da prisluhnemo tudi potrošnikom in podjetnikom v taki državi, ne le vladi. Ko se pogovarjaš s podjetniki v mnogih takih državah, pravijo: „Prosimo, omogočite nam dostop do dobrin in storitev, ki jih na Severu in na Zahodu že uživate, da bomo lahko zgradili blagostanje, ustvarili delovna mesta in se postopoma rešili odvisnosti od pomoči.“

Te države lahko rešimo dolgoročne revščine le s pomočjo podjetnikom – graditeljem blagostanja – v teh državah.

 
  
  

- Predlog za resolucijo: B6-0143/2009 (Sporazum o gospodarskem partnerstvu – pacifiške države)

 
  
MPphoto
 

  Martin Callanan (PPE-DE). Gospa predsednica, žal mi je, da vas s svojimi razlagami glasovanja zadržujemo, da ne morete na kosilo.

Kot predsednik Odbora za politične zadeve Parlamentarne skupščine AKP-EU sem veliko razpravljal s predstavniki malih, obrobnih – in zelo oddaljenih – držav Južnega Pacifika. Niso obdarjene z naravnimi bogastvi in seveda so izredno oddaljene in težko dostopne, zato je izredno pomembno, da njihovim izdelkom odpremo dostop na naše trge, hkrati pa z našimi izdelki pomagamo razvijati njihove domače trge. Upoštevati moramo njihov posebni zemljepisni položaj in sprejeti ukrepe za omilitev njihovih razmer ter jim pomagati na poti gospodarskega razvoja k blagostanju, ki ga uživamo drugi.

Ti sporazumi o gospodarskem partnerstvu prinašajo veliko dobrega in vesel sem bil, da sem lahko glasoval za poročilo.

 
  
  

- Predlog za resolucijo: B6-0142/2009 (Sporazum o gospodarskem partnerstvu – Gana)

 
  
MPphoto
 

  Syed Kamall (PPE-DE). Gospa predsednica, glede sporazuma z Gano bi rad omenil pomembno zadevo, saj v tej zbornici pogosto slišimo pozive, zlasti od socialdemokratov, proti zniževanju uvoznih tarif v številnih od teh držav.

Če si ogledamo primer Gane, ta država pridela le 30-35 % riža, ki ga porabijo njeni prebivalci. Če bomo še naprej podpirali uvozne tarife za riž, je to tako, kot da bi vsem zelo revnim prebivalcem te države rekli, da bodo plačevali več za hrano in za zdravila.

Mislim, da je sramotno, da socialdemokrati v naši zbornici še naprej podpirajo uvozne tarife, zaradi katerih zelo revni postajajo še revnejši. Zavzemati bi se morali za odpiranje trgov in za našo podporo podjetnikom ter revnemu prebivalstvu.

 
  
  

– Poročilo: Gay Mitchell (A6-0135/2009)

 
  
MPphoto
 

  Marian Harkin (ALDE). Gospa predsednica, rad bi izrazil podporo poročilu gospoda Mitchella, zlasti ugotovitvi poročevalca, da je za preprečitev podvajanja dejavnosti potrebno tesnejše sodelovanje med obema bankama. Zlasti pa bi rad pozdravil povečanje posojil MSP za 50 %. Namesto prvotno napovedanih 5 milijard EUR je za naslednje štiriletno obdobje določenih 7,5 milijarde EUR na leto. EIB je že nakazala, da je na voljo še več denarja.

To je zelo dobra novica za MSP na Irskem, saj lahko v naslednjih tednih pričakujemo 300 milijonov EUR vlaganj v MSP. Bistveno je, da bo ta denar prispel do MSP – kar je omenil že eden od govornikov pred mano – kolikor mogoče hitro, saj so v hudih škripcih in mnoga med njimi ne morejo več dolgo čakati.

 
  
  

- Predlog za resolucijo: RC-B6-0152/2009 (Prihodnost avtomobilske industrije)

 
  
MPphoto
 

  Martin Callanan (PPE-DE). Gospa predsednica, precej sem se ukvarjal z avtomobilsko industrijo, ko sem imel srečo, da sem bil poročevalec v senci pri Sacconijevem poročilu o emisijah CO2 iz avtomobilov, in takrat sem se prepričal o izrednem strateškem ter gospodarskem pomenu avtomobilske industrije za Evropo. To govorim kot zastopnik severovzhodne Anglije, kjer imamo v mestih Washington, in Tyne in Wear velike obrate Nissana, najproduktivnejše in najučinkovitejše avtomobilske proizvodne obrate v Evropi.

V zadnjem desetletju pa se je na avtomobilsko industrijo iz naše institucije zgrnila vrsta novih predpisov, uredb in obremenitev. Precej ironično je poslušati Komisijo, ko toži nad hudo finančno stisko, v kateri se je znašla ta industrija. Ne verjamem pa, da je pravo odgovor protekcionizem; tudi zato, ker bi se v vrsto za finančno pomoč davkoplačevalcev postavile tudi številne druge industrijske panoge.

Zlasti bi rad omenil prav sramotno ravnanje predsednika Sarkozyja v Franciji, ko daje državno pomoč domačim proizvajalcem ob izrecnih zagotovilih, da bodo svojo proizvodnjo umaknili iz drugih držav članic. To je škodljiva pot v protekcionizem in na koncu tako ravnanje ne bo pomagalo nikomur v Evropi.

 
  
MPphoto
 

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). Gospa predsednica, kot vidite, so moji kolegi ljubosumni na najino razmerje, zato to popoldne igrajo vlogo gardedam. Upam, da bodo moje besede naletele na vaše odobravanje.

Vsi vemo, da ima avtomobilska industrija resne finančne težave. Vsak dan lahko beremo o njih v naših domačih časopisih. V regiji, ki jo zastopam, je velik obrat Toyote v mestu Burnaston v Derbyju, kjer so že izvedli nekatere ukrepe za znižanje stroškov v novih finančnih razmerah. V odličnem novem britanskem volilnem okolišu Daventry ima sedež obrat za izdelavo vrhunskih motorjev za formulo 1 McClaren, ki zaposluje nad 600 ljudi.

Torej vsak od nas pozna ali zastopa kak obrat avtomobilske industrije in pozna finančne težave te industrije. Dejansko pa nam je na tem mestu te težave uspelo še poglobiti s sprejemanjem vedno novih uredb v dobrih časih, ne da bi mislili vnaprej, na čase, ki morda ne bodo tako dobri. Avtomobilska industrija ne more vzdržati pritiska uredb, ki smo ji jih vsilili.

Hvala za dodatni čas. Vem, da me je opazka na začetku stala nekaj sekund.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. In uspelo vam je pripeljati Daventry v to dvorano. Lahko bi rekla, da ste mi vi in vaša dva kolega po tem dolžni kosilo.

 
  
MPphoto
 

  Syed Kamall (PPE-DE). Gospa predsednica, z mojima kolegoma vam bomo z velikim veseljem plačali kosilo, prav tako vašima sosedoma, nisem pa prepričan, da bi vam naša družba pri kosilu nudila kaj več užitka kot naši govori.

Vsi vemo, s kakšnimi težavami se danes srečujejo številne industrijske panoge, ko poskušajo pridobiti posojila. Imamo vrsto dejavnosti, ki so ekonomsko zdrave in bi ustvarjale sijajne dobičke, če ne bi bilo posojilne krize. V resnici gre za dostopnost posojil, ne pa za kake resne probleme poslovnih modelov teh dejavnosti. Na drugi strani pa imamo veliko podjetij, ki so bila že dolga leta na robu propada in so životarila na državni podpori ali ustvarjala izgubo.

Ob primeru Amerike, ki zagotavlja pomoč nekaterim najbolj neučinkovitim proizvajalcem, takim, ki jih je povozil čas, poskrbimo, da ne bomo ponavljali njihovih napak in dodeljevali državnih pomoči podjetjem, ki nimajo dolgoročne perspektive. Seveda moramo zagotoviti trajna delovna mesta, poskrbimo pa, da ne bomo podpirali propadajočih podjetij.

 
  
MPphoto
 

  Neena Gill (PSE). - Gospa predsednica, verjetno vas ne preseneča, da sem podprla poročilo o prihodnosti avtomobilske industrije, industrije, ki jo nekateri včasih črnijo, po mojem mnenju pa je ključna proizvodna panoga v regijah, kakršna je moj West Midlands.

V evropskem merilu predstavlja 20 % industrijske proizvodnje. Panoga je po mojem prepričanju vzor sposobnosti preobrazbe od znotraj, kot sem videla ob svojem nedavnem obisku tovarne Jaguar Land Rover v mestu Castle Bromwich, v kateri sta naredila name močan vtis napredno razmišljanje sindikatov in njihovo partnerstvo z upravo pri skrbi za neprestan razvoj teh zelenih vozil.

Komisijo sem dalj časa nujno pozivala, naj odobri podporo britanske vlade avtomobilski industriji in vesela sem, da se je to zgodilo. Potrebujemo pa tudi boljšo ureditev in načela za prihodnjo zakonodajo EU o motornih vozilih.

Naš pristop k industriji v tem času gospodarskega nazadovanja mora biti celosten. Sestavni deli avtomobilov so prav tako pomembni kot sama proizvodnja avtomobilov, zato moramo zagotoviti prihodnost tudi dobavni verigi. Prejšnji teden sem obiskala Michelinovo tovarno pnevmatik v mestu Stoke in tudi tam so me navdušili delež sredstev za raziskave in razvoj ter prizadevanja za čim učinkovitejše pnevmatike ob skrbi za okoljsko in socialno trajnost. Nima velikega smisla podpirati največja podjetja, če ne zagotovimo tudi ustrezne podpore malim podjetjem v dobavni verigi.

 
  
  

Pisne obrazložitve glasovanja

 
  
  

– Poročilo: Sarah Ludford (A6-0143/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Guy Bono (PSE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za to priporočilo o skupnih konzularnih navodilih: biometrični podatki in vloge za izdajo vizuma, ki ga je predstavila članica Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo baronica Ludfordova.

To soglasje ob drugem branju nam omogoča potrditev namere uvesti biometrične podatke v evropski informacijski sistem za vizume. S skupnimi konzularnimi navodili je končno zagotovljeno, da bodo vse države članice izdajale vize državljanom skoraj 100 držav na podlagi podobnih meril in značilnosti.

To besedilo torej uvaja temeljne ukrepe za zaščito evropskih državljanov, pa tudi določila, ki bodo zagotovila spoštovanje zasebnosti in osebnih podatkov državljanov tretjih držav.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Biometrični podatki lahko otežijo ponarejanje potnih listov in potnih dokumentov, s tem pa pomagajo v borbi proti organiziranemu kriminalu in nezakonitemu priseljevanju. To pa je mogoče le, če bodo biometrični podatki zapisani pravilno. Pri tem pa je še vedno nekaj težav. Glede na to, da se hekerji hvalijo na internetu, kako preprosto je ponarediti prstne odtise na nemških prijavnih obrazcih, in poudarjajo, da bo na osebnih izkaznicah v velikosti kreditne kartice mogoče fotografije digitalno predelovati in tako otežiti berljivost biometričnih podatkov, bi prav lahko podvomili v to tehnologijo. Vsekakor pa mora biti tudi pri uporabi biometričnih podatkov zagotovljena zaščita podatkov običajnih državljanov. V tem smislu soglašam s poročilom.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. Po skrbnem branju priporočila za drugo branje glede biometričnih podatkov in prošenj za vizume v okviru splošnih konzularnih navodil sem se odločil, da bom glasoval zanj. Menim, da so cilji poročila gospe Ludford – olajšanje organiziranja, sprejemanja in obdelave prošenj za vizume – zelo pohvalni.

 
  
  

– Poročilo: Esko Seppänen (A6-0109/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Ne morem se odločiti za polno podporo poročilu gospoda Seppänena o jamstvu Skupnosti Evropski investicijski banki za izgube pri posojilih in posojilnih jamstvih za projekte izven Skupnosti, ne nameravam pa niti glasovati proti njemu. Zato sem se odločil, da se bom vzdržal.

 
  
  

– Poročilo: Marian-Jean Marinescu (A6-0002/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  John Attard-Montalto (PSE) , v pisni obliki. Čeprav sta Malta in Gozo ozemeljsko najmanjša država članica EU, nadzorujeta obširen zračni prostor. Menim, da je pomembno spregovoriti o delovanju in trajnosti letalskega sistema. Kot je poudaril Odbor za promet in turizem, je najuspešnejši in najučinkovitejši pristop za oblikovanje enotnega evropskega neba pristop od zgoraj navzdol. Ker pa tak pristop ni dobil politične podpore, je zdaj treba pospešiti postopke, ki so se začeli izvajati na podlagi pristopa od spodaj navzgor.

Poskrbeti moramo, da bo načrtovana reforma službe Eurocontrol opravljena pred začetkom veljavnosti te uredbe. Prav tako si moramo prizadevati, da bo oblikovanje Enotnega evropskega neba usklajeno z razvojno fazo progama SESAR (raziskave o upravljanju zračnega prometa Enotnega evropskega neba).

 
  
MPphoto
 
 

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. – (IT) Podpiram Marinescujevo poročilo, ker je politika širitve EU, skupaj z aktivno sosedsko politiko, razširila evropski letalski trg na 37 držav.

S širitvijo enotnega letalskega trga postaja EU globalni dejavnik. Pobuda o enotnem evropskem nebu (SES) je bila sprožena leta 2000 in je upravljanje zračnega prometa prenesla v okrilje skupne prometne politike. Za konkurenčnost evropske panoge letalskih prevozov je potreben celovit sistemski pristop: skupna vizija, cilji in tehnologije, ob trdnem regulativnem okviru.

V tem smislu je Komisija pripravila sveženj predlogov, v katerih bi bilo sicer mogoče posamezne elemente še izboljšati, na primer zagotavljanje funkcionalne neodvisnosti nacionalnih nadzornih organov in tesnejšo vključitev vseh deležnikov. Za uresničitev ciljev SES je nujno sodelovanje na politični, socialni in tehnični ravni.

Podobno kot poročevalec sem prepričan, da bi morala Komisija svojo pozornost usmeriti predvsem na oblikovanje merljivih in dosegljivih ciljev za celotno Skupnost. Ti cilji bi morali zajemati vsa občutljiva področja, kakršna so varnost, okolje, zmogljivosti in stroškovna učinkovitost.

 
  
MPphoto
 
 

  Guy Bono (PSE), v pisni obliki. Glasoval sem za poročilu o delovanju in trajnosti evropskega letalskega sistema, ki ga je predstavil romunski kolega poslanec gospod Marinescu.

Besedilo je del svežnja „Enotno nebo II“ in je namenjeno izboljšanju delovanja evropskega letalskega sistema.

Omogoča odzivanje na več vprašanj: vprašanja okolja prek uveljavitve ukrepov za zmanjšanje emisij CO2, operativnih vprašanj, saj je namen besedila racionalizacija letalskega prevoza s povečanjem prepustnosti in optimalnim načrtovanjem zračnih prog, in končno vprašanj varnosti evropske javnosti, prek spodbujanja sodelovanja in usklajevanja med akterji.

Kot nadaljevanje svežnja „Enotno nebo I“ poročilo predstavlja dinamično vizijo tekočih izzivov in predlaga dolgoročne rešitve za uspešno preureditev letalske panoge.

 
  
MPphoto
 
 

  Nicodim Bulzesc (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za poročilo svojega kolega Mariana-Jeana Marinescuja, saj je namen tega zakonodajnega svežnja izboljšati delovanje in trajnost evropskega letalskega sistema. Učinkovitejša ureditev bo omogočila krajše polete, krajše zamude in manjšo porabo goriva.

 
  
MPphoto
 
 

  Jörg Leichtfried (PSE), v pisni obliki. − (DE) Glasujem za delovanje in trajnost evropskega letalskega sistema. Upravljanje zračnega prometa sodi v skupno prometno politiko od leta 2004 na podlagi Uredbe o enotnem evropskem nebu. Po širitvi evropski letalski trg zajema 37 držav in s tem je Evropa postala globalni dejavnik. Zato je nujna posodobitev, ki bo upoštevala to dejstvo.

Eden od osrednjih elementov Enotnega evropskega neba je vzpostavitev funkcionalnih blokov zračnega prostora (FAB) na podlagi prometnih tokov, ne pa državnih meja. To bi omogočilo zmanjšanje števila blokov in kontrolnih centrov s sedanjih 60 na 15 do 20.

To ni le v skladu z idejo enotne Evrope, pač pa pomeni tudi prihranek časa, denarja in goriva. Sedaj razdrobljenost zračnega prostora vsak polet podaljša v povprečju za 49 km. Komisija pričakuje pri emisijah CO2 prihranek med 7 in 12 %. Funkcionalni bloki zračnega prostora so ključnega pomena, saj omogočajo združevanje sistemov kontrole zračnega prometa več držav članic v enotni evropski prometni sistem. Uvesti bi bilo treba tudi koordinatorja FAB, po vzoru koordinatorjev TEN.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. Strinjam se z ugotovitvijo iz poročila, da je treba izboljšati učinkovitost poletov in zmanjšati zamude v letalskem prometu. Pozdravljam uvedbo ciljev uspešnosti v upravljanje zračnega prometa, ki bi morali zagotoviti učinkovito letalsko omrežje in okoljski ter ekonomski napredek.

 
  
MPphoto
 
 

  Nicolae Vlad Popa (PPE-DE), v pisni obliki. Glasoval sem za poročilo, ki ga je sestavil kolega Marian-Jean Marinescu, namenjeno pa je izboljšanju delovanja in trajnosti evropskega letalskega sistema.

Po zaslugi Enotnega evropskega neba se skupni letalski trg v zadnjih letih širi in razvija. Zelo malo napredka pa ugotavljamo pri skupni učinkovitosti oblikovanja in uporabe evropskega sistema prog, zato nosijo uporabniki zračnega prostora in potniki nepotrebne stroške.

Pozdravljam predloge Komisije o uvedbi zavezujočih ciljev uspešnosti za navigacijske službe zračnega prometa, evropske službe upravljanja omrežja, ki bi zagotavljala usklajenost med nacionalnimi omrežji, ter rokov izboljšanja delovanja za države članice.

Čestitam Marianu-Jeanu Marinescuju za to poročilo.

Pozdravljam predloge poročevalca o oblikovanju pobude za celovit sistemski pristop na področju varnosti, ki naj bi ohranil varnost in trajnost zračnega prometa.

Podpiram pobudo poročevalca glede popolne preglednosti nadomestil. Določeni stroški bi morali ustrezati konvergenčnim merilom, ki temeljijo na načrtu izboljšanja uspešnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za poročilo gospoda Marinescuja o delovanju in trajnosti evropskega letalskega sistema.

Soglašam s poročevalcem, da je treba zakonodajni okvir pobude o enotnem evropskem nebu (SES) revidirati, saj od leta 2000, ko je bila pobuda sprožena, očitno ni prinesla pričakovanih rezultatov, pri tem mislim zlasti na povečanje učinkovitosti letenja, znižanje stroškov in odpravo razdrobljenosti ter splošne neučinkovitosti, ki še ostajajo v sistemu zračnega prometa. Te neučinkovitosti žal pomenijo visoke stroške, izražene v denarju, času in porabljenem gorivu, uporabnikom enotnega evropskega neba.

Prav tako menim, da si moramo prizadevati za revizijo zakonodaje v skladu s predlogi Komisije, katerih cilji so med drugim neodvisnost nacionalnih nadzornih organov, uskladitev varnostnih zahtev, enotno evropsko letalsko informativno območje in nenazadnje večja vključitev socialnih partnerjev v sistemski pristop. To pravim zato, ker lahko po mojem mnenju samo s širokim temeljnim soglasjem presežemo sedanje tehnične in politične ovire ter dosežemo ambiciozne cilje te pobude.

 
  
MPphoto
 
 

  Carl Schlyter (Verts/ALE), v pisni obliki. − (SV) Poročilo poudarja, da bo celovit sistem zagotovil višjo varnost in učinkovitejšo rabo zračnega prostora, s tem pa skrajšal čakalne čase. Ob tem pa sistem temelji na predpostavki stalne rasti zračnega prometa, vendar vseeno glasujem za poročilo, saj pozitivni vidiki pretehtajo negativne. V Skupini Zelenih/Evropske svobodne zveze se bomo odločno borili proti zračnemu prometu na druge načine, na primer s predlogi za različne okoljske in prevozne dajatve.

 
  
  

– Poročilo: Marian-Jean Marinescu (A6-0515/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Jaromír Kohlíček (GUE/NGL), v pisni obliki. – (CS) Z enotnim evropskim nebom skušajo evropske države povečati pretočne zmogljivosti zračnega prostora za civilno letalstvo. V leto 2000 sega prvi poskus vzpostaviti funkcionalne bloke zračnega prostora nad Evropo s skupno kontrolo. Češka republika je pristopila h Konvenciji o upravljanju zračnega prometa na srednjih višinah nad Srednjo Evropo in takrat sem bil poročevalec o konvenciji v češkem parlamentu. Kot v enem od svojih poročil ugotavlja poročevalec Marinescu, takratni sporazumi niso dosegli svojega namena. Sporazum, o katerem sem poročal, so stranke sporazumno zavrgle zaradi zastarelosti. V 6. okvirnem programu je bil sprožen obsežen program razvoja kontrole zračnega prometa nad celotno Evropo pod imenom SESAR, rezultati tega programa pa bodo uvedeni v uporabo postopoma, od leta 2014 naprej. Ta časovnica velja tudi za poročila v zvezi s pobudo „enotno evropsko nebo“. Ob prizadevanjih za liberalizacijo storitev na obravnavanem področju (zračnega prometa) se skupini GUE/NGL zdi še zlasti kritično dajanje prednosti donosnosti poslovanja pred varnostjo v poročilih.

Prav tako se ne strinjamo z usmeritvijo pozornosti izključno na kontrolorje zračnega prometa, saj bodo spremembe zadele vse, ki delajo v kontroli zračnega prometa. In končno, pred uvajanjem sprememb bodo potrebna široka posvetovanja s predstavniki zaposlenih.

 
  
MPphoto
 
 

  Jörg Leichtfried (PSE), v pisni obliki. − (DE) Glasujem za poročilo o letališčih, upravljanju zračnega prometa in navigacijskih službah zračnega prometa.

Upravljanje zračnega prometa sodi v skupno prometno politiko od leta 2004 na podlagi Uredbe o enotnem evropskem nebu. Po širitvi evropski letalski trg zajema 37 držav in s tem je Evropa postala globalni dejavnik. Zato je nujna posodobitev, kjer bo upoštevano to dejstvo.

Drugo poročilo v svežnju širi področje uporabe, saj usklajuje ureditve nadzora letališč in njihovih upravljavcev. Novi predpisi bodo veljali tudi za avstrijska letališča.

Zlasti v času gospodarske krize je pozitivno, da vrsta v Parlamentu predlaganih sprememb odpira možnosti predplačil za vlaganja v infrastrukturo, kjer so poleg dajatev uporabnikov na voljo tudi drugi viri financiranja in seveda ob izpolnitvi strogih pogojev. To nam bo znatno olajšalo prebroditi gospodarsko krizo.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, podpiram poročilo gospoda Marinescuja o letališčih, upravljanju zračnega prometa in navigacijskih službah zračnega prometa, saj se prilega v širši okvir pobude za enotno evropsko nebo, ki sem ji že izrazil podporo.

Strinjam se s poročevalcem, da je treba za obvladovanje prihodnjih izzivov na letalskem trgu, zlasti na področju varnosti zračnega prometa, na evropski ravni uvesti sistem usklajenih pravil. Danes se varnostni postopki med državami precej razlikujejo, te razlike pa bi bilo dobro odpraviti ob upoštevanju predlogov Komisije, zlasti tistih, ki se nanašajo na odgovornosti Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA), ki je nedvomno pomemben instrument za povečanje varnosti zračnega prometa v Evropi.

Rad bi pa skupaj z gospodom Marinescujem poudaril, da je potrebna sorazmernost pri ukrepanju, z uporabo lokalnega znanja in strokovnosti ter zagotavljanjem sodelovanja med agencijo EASA in službo Eurocontrol, da ne bi prišlo do razbohotenja administracije in nesmotrnega podvajanja nalog ter odgovornosti.

 
  
  

– Poročilo: Kartika Tamara Liotard (A6-0512/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. – (IT) Podpiram predlog Komisije o spremembi Uredbe (ES) št. 258/97 o novih živilih in novih sestavinah živil, s katero naj bi poenostavili in centralizirali postopke odobravanja novih živil in dajanja v promet.

Nova uredba bo prispevala k zaščiti potrošnikov z vzpostavitvijo visoke ravni varnosti živil, zaščiti okolja in zaščiti zdravja živali, ob tem pa bo upoštevala načela previdnosti, ki jih predpisuje Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane.

Komisija skuša s predlogom poskrbeti za učinkovitejši in preglednejši postopek odobritve in izboljšati njegovo izvajanje. To bo prispevalo k boljšemu izvajanju uredbe in dalo potrošnikom večjo moč ter več možnosti, saj bodo imeli na voljo več informacij.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za zakonodajno resolucijo Evropskega parlamenta o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o novih živilih, saj uredba poenostavlja postopek odobravanja novih živil in njihovega dajanja v promet. Prav tako povečuje učinkovitost in preglednost postopkov, s tem pa olajšuje potrošnikom odločanje na podlagi dejstev.

Poudariti je treba, da se lahko nova živila dajejo v promet le, če so varna za potrošnike in jih ne zavajajo. Nadalje nova živila, ki nadomeščajo druga živila, ne smejo biti hranilno manj vredna.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Glasovali smo za poročilo, ker vsebuje pozitiven pogled na tematiko novih živil in ne podpira najškodljivejših predlogov desnice, ki je skušala vztrajati na GSO.

Kot smo utemeljili že na Odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja, je treba genetsko spremenjene organizme izločiti, nova živila pa ne smejo biti nevarna za potrošnike ali jih zavajati. Če se uporabljajo namesto drugih živil, ne smejo biti hranilno škodljiva za potrošnika.

Po mnenju poročevalca so cilji nove uredbe o novih živilih visoka raven varnosti živil, zaščita potrošnikov, zaščita okolja in zaščita zdravja živali, ob upoštevanju načel previdnosti, ki jih predpisuje Uredba (ES) št. 178/2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane. Vsi drugi cilji so drugotnega pomena.

Nadalje nova živila ne smejo ogrožati ali zavajati potrošnikov. Če so nova živila predvidena za nadomestitev drugega živila, glede hranilne vrednosti ne smejo biti manj vredna s stališča potrošnika.

 
  
MPphoto
 
 

  Jörg Leichtfried (PSE), v pisni obliki. − (DE) Glasujem za poročilo Kartike Tamare Liotard o višji varnosti novih živil.

Potrebne so strožje zahteve glede odobravanja novih živil, na primer izdelkov iz kloniranega mesa, in glede uporabe nanotehnologij.

Pojem „nova živila“ zdaj zajema tudi številna živila, ki se pridobivajo po novih postopkih in se zaenkrat na evropskem trgu pojavljajo le obrobno, če sploh, ter živila, ki jih evropski potrošniki sploh še ne poznajo. Zajema pa tudi izdelke iz mesa kloniranih živali, pri katerih so posledice dolgoročne rabe zaenkrat komaj kaj raziskane. Od leta 1997 je bilo vloženih nad sto vlog za odobritev novih živil, od tega jih je bilo odobrenih več kot 20.

Podpiram sprejem posebne uredbe za izdelke iz kloniranega mesa, do uveljavitve te uredbe pa naj se odobravanje začasno ustavi. Živila, ki vsebujejo nanomateriale, naj se prepovejo do takrat, ko bomo odkrili živalim prijazne in varne postopke za njihovo ovrednotenje. Če se taki izdelki dajejo v promet, morajo biti označeni tako, da potrošnik lahko jasno in neposredno ugotovi vse podatke o njihovem izvoru.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Zdaj bi moralo biti že vsakomur med nami jasno, da dokumenti, predloženi v potrditev, pogosto olepšujejo zadeve in torej niso kaki epohalni dosežki. Če ne že prej, bi morali zazvoniti k preplahu ob razpravi o kloniranem mesu vsaj zdaj, ko poslušamo o odločnih in brezobzirnih poskusih vzpostavitve genskega monopola na genetsko spremenjena semena.

Poleg tega ni mogoče napovedati posledic rabe kloniranega mesa, tudi v povezavi z uporabo genetsko spremenjene krme ali pesticidov. Poleg tega so kloni nezdružljivi z zakonodajo EU o dobrem počutju živali. Kloniranje živali za proizvodnjo živil bi morali prepovedati, če pa se že uporablja, bi morala biti živila ustrezno označena, da bi se lahko državljani odločali sami. Iz teh razlogov sem glasoval za poročilo gospe Liotard.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za predlog gospe Liotard v zvezi z novimi živili. Strinjam se z njeno trditvijo, da je treba zagotoviti visoko raven varnosti živil, zaščite potrošnikov, zaščite okolja in zaščite zdravja živali, ob tem pa upoštevati načelo previdnosti. Trdim tudi, da je nujno zagotoviti, da nova živila ne bi ogrožala potrošnikov ali jih zavajala, saj bi to resno ogrozilo življenje in zaščito potrošnikov.

 
  
  

– Poročilo: Johannes Blokland (A6-0045/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. – (IT) Če montrealski protokol, ki je začel veljati pred 20 leti in ga je podpisalo 193 držav, ne bi prepovedal izdelkov, ki prispevajo k tanjšanju ozonskega plašča, bi Zemljo že doletel katastrofalen scenarij.

Glavni prispevek k tanjšanju ozonskega plašča v ozračju imajo halogenirani ogljikovodiki, kemikalije, ki so jih razvili leta 1928 kot hladilna sredstva. V osemdesetih letih, ko je bila odkrita ozonska luknja, so raziskovalci odkrili, da te kemikalije, ki so na zemeljski površini praktično inertne, v višjih slojih ozračja lahko reagirajo z molekulami ozona in tako uničujejo plast ozona, ki deluje kot ščit pred nevarnim UV sevanjem. Za odpravo tega pojava je bil leta 1987 podpisan montrealski protokol, veljati pa je začel dve leti pozneje.

Eno je gotovo - naredili smo vse, da bi napravili zrak neprimeren za dihanje. Pri tem je imel pomembno vlogo napredek, saj nam je prinašal vrsto dobrin in storitev, ki so v zadnjih desetletjih postopoma poslabšale stanje v sistemu podnebja. Toplogredni učinek, ozonska luknja in podnebne motnje so le primeri pojavov, ki jim moramo čim prej posvetiti osrednjo pozornost, saj zadevajo naše sodržavljane in otroke v Evropi. Zato glasujem za.

 
  
MPphoto
 
 

  Šarūnas Birutis (ALDE), v pisni obliki. (LT) Ker so glavni cilji te revizije poenostaviti in posodobiti uredbo v novi izdaji, ob tem pa zmanjšati nepotrebna upravna bremena in s tem uveljaviti zahtevo Komisije po boljši ureditvi, zagotoviti skladnost z montrealskim protokolom, spremenjenim leta 2007, zagotoviti tako reševanje prihodnjih problemov, da se bo ozonski plašč postopoma obnovil, ter zmanjšati nevarnost škodljivih učinkov na ljudi in na ekosisteme, sem glasoval za ta zakonodajni akt.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za zakonodajno resolucijo Evropskega parlamenta o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč. Ta prenovljena uredba je glavni instrument Skupnosti za zagotavljanje skladnosti z montrealskim protokolom o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč. Ozonski plašč zagotavlja boljšo zaščito pred uničevalnimi učinki UV sevanja, pa tudi omejuje toplogredne učinke. Evropska unija mora ohraniti vodilno vlogo v svetu, kakršno je imela na tem področju že v preteklosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Jörg Leichtfried (PSE), v pisni obliki. − (DE) Glasujem za poročilo o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč.

To je prenovitev uredbe o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč, glavnega instrumenta EU za prenos montrealskega protokola, po katerem je treba postopoma odpraviti uporabo snovi, ki tanjšajo ozonski plašč. Glavni cilj je uskladiti uredbo z določili protokola iz leta 2007 in poskrbeti za obnovo ozonskega plašča ter odpraviti škodljive učinke na človekovo zdravje ter ekosisteme.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za poročilo gospoda Bloklanda o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč. Soglašam s cilji osnutka, zaščititi plast ozona v stratosferi in preprečiti podnebne spremembe, saj so snovi, ki jih uredba prepoveduje, pomemben dejavnik škodljivosti za ozon, pa tudi pomemben dejavnik globalnega segrevanja.

Strinjam se tudi s predloženimi spremembami, ki pomenijo nadaljnje vsebinsko izboljšanje uredbe, EU pa si lahko na tej podlagi zastavi še bolj ambiciozne cilje in prevzame vodilno vlogo v svetu.

 
  
MPphoto
 
 

  Flaviu Călin Rus (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za osnutek zakonodajne resolucije Evropskega parlamenta o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč (COM(2008)0505 – C6-0297/2008 – 2008/0165(COD)), saj sem prepričan, da je treba omejiti ali celo povsem odpraviti uporabo snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, da se bo lahko življenje na Zemlji razvijalo v normalnih pogojih. S takim delovanjem izpolnjujemo svoje obveznosti do sedanje in do prihodnjih generacij.

 
  
  

– Poročilo: Kyösti Virrankoski (A6-0104/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Nedvomno je treba zagotoviti ustrezno in časovno usklajeno uporabo finančnih sredstev Skupnosti (od česar smo danes še daleč), vendar je v poročilu nekaj nekoliko zmotnih in preveč nejasnih točk.

Na primer, treba bi bilo pojasniti opredelitev pojma „omejena sredstva“ v EU. Pojem je uvedlo „pismo šestih držav“, s katerim je bila raven proračuna Skupnosti določena na približno 1 % BDP.

Pojasniti bi bilo treba, kaj naj razumemo pod pojmoma „negativne prednostne naloge“ in „pozitivne prednostne naloge“, brez česar ni mogoče sprejeti načela, ki ga zagovarja, namreč, da bi bilo „negativne prednostne naloge“ treba „skrčiti, da bi tako omogočili izvajanje pomembnejših prednostnih nalog“.

Če „negativne prednostne naloge“ pomenijo na primer tako imenovane „nove prednostne naloge“, kakršne so uveljavljanje neoliberalističnih politik lizbonske strategije, uveljavljanje varnostnih politik „trdnjave Evrope“ ali militarizacija EU, bi rekli, da se popolnoma strinjamo s poročilom. Če pomenijo tako imenovane „pozitivne prednostne naloge“ in „splošne večletne strateške cilje“ (kar v resnici pomenijo), pa smo odločno proti.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Odločil sem se, da se bom vzdržal glasovanja o poročilu gospoda Virrankoskega o metodi ABB-ABM kot orodju za upravljanje dodeljevanja proračunskih sredstev.

Popolnoma se strinjam s poročevalcem, da so nujno potrebne boljše informacije o rezultatih in o uporabi sredstev za dosego teh rezultatov ter da je treba državljane podrobno obveščati o stroških politik Evropske unije. Nisem pa prepričan, da lahko obravnavani sistem te zadeve uredi, zato ne bom glasoval niti zanj niti proti njemu.

 
  
  

– Poročilo: Reimer Böge (A6-0110/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Richard James Ashworth (PPE-DE), v pisni obliki. Britanski konservativci podpiramo Bögejevo poročilo in še zlasti pozdravljamo predloge poročevalca za prožnejši proračun in za njegovo boljšo odzivnost na spreminjanje okoliščin. Prepričani smo, da bo njegov predlog o 5-letni finančni perspektivi koristna izboljšava. Pozdravljamo tudi sprejem zgornje meje „1 % BND“ in poudarjamo, da bi se po tej enačbi krčenje BND v državah članicah moralo zrcaliti tudi v proračunu EU.

Ponovno pa izražamo svoje zadržke glede Lizbonske pogodbe, ki ji nasprotujemo, in glede predlaganega zvišanja financiranja SZVP. Obžalujemo, da poročevalec ni izkoristil priložnosti za to, da bi opomnil Svet in Komisijo na njune obveznosti, sprejete z medinstitucionalnim sporazumom iz leta 2006, glede sprotnega in ustreznega potrjevanja porabe sredstev EU po pogodbah v skupnem upravljanju.

 
  
MPphoto
 
 

  John Attard-Montalto (PSE) , v pisni obliki. Vmesni pregled finančnega okvira 2007-2013 ni niti praktičen niti realističen zaradi negotovosti, povezanih s: postopkom ratifikacije Lizbonske pogodbe, koncem tega parlamentarnega mandata, izidom evropskih volitev in oblikovanjem nove Komisije v sedanjih gospodarskih okoliščinah.

V celoti lahko pritegnem mnenju, da je ambiciozen pregled proračuna nujna prednostna naloga novega Parlamenta in Komisije.

 
  
MPphoto
 
 

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Glasujem za poročilo.

Razpravo o institucionalni prihodnosti Evropske unije je ponovno odprl Evropski svet leta 2007, ko se je 27 držav članic odločilo za sklic medvladne konference, na kateri naj bi sestavili novo pogodbo na podlagi osnutka ustave. Če bodo postopki ratifikacije tekli po načrtih, bi lahko nova pogodba začela veljati sredi leta 2009, približno ob času evropskih volitev. Če pa postopek ratifikacije zastane, bo to imelo nepredvidljive posledice na evropski projekt. Pregled mora zato upoštevati nove okoliščine.

Če bi se koledarja, ki ga je predvidel Evropski svet, držali, bo v drugi polovici leta 2009 začela veljati nova pogodba, opravljene bodo volitve, oblikovana bo nova sestava Parlamenta in imenovana bo nova Komisija; v takem primeru bi lahko odložili medinstitucionalno razpravo o pregledu, da bi se izognili zmedi.

Verjamem, da je naš Parlament prek Začasnega odbora za politične izzive in proračunska sredstva razširjene Unije 2007–2013, pa tudi v okviru letnih proračunskih postopkov in zakonodajnega dela, vložil veliko truda. Zato bi moralo samoiniciativno poročilo, ki bo zapuščina našega mandata, zrcaliti dosedanje uspehe, pa tudi poudariti pomanjkljivosti, ki še ostajajo.

 
  
MPphoto
 
 

  Katerina Batzeli (PSE), v pisni obliki. – (EL) Vmesni pregled finančnega okvira 2007-2013 je nekakšen kompromis glede na sklep iz leta 2005, lahko pa tudi smatramo, da je v sedanjih razmerah gospodarske krize potreben. Nikakor pa ne sme služiti kot alibi za prerazdelitev sredstev med državami članicami in politikami, na primer politikami strukturnih skladov in skupno kmetijsko politiko, to je politikami, ki med drugim ščitijo kohezijo, zaposlovanje, ozemeljsko približevanje in oživljanje javne ter zasebne porabe.

Naše prednostne naloge morajo biti poglabljanje in boljše upravljanje sedanjih politik, kakršne so politike strukturnih skladov, ki zamujajo tudi zaradi pomanjkanja sredstev, ter seveda spodbujanje vlaganj v zeleno rast, ki bodo odprle nove razvojne vidike sedanjim politikam Skupnosti.

Izogibati pa se moramo nesprejemljivemu uvajanju novih politik varovanja okolja in podnebja ter politik boja proti gospodarski krizi brez ustreznega povečanja proračuna Skupnosti, ki je ostal na enaki ravni kot nekdaj tudi po zadnji širitvi EU. Evropa mora zbrati pogum in povečati svoja sredstva za skupne politike Skupnosti, ne pa se omejevati na prerazdeljevanje sredstev med stare in nove politike.

 
  
MPphoto
 
 

  Charlotte Cederschiöld, Christofer Fjellner, Gunnar Hökmark in Anna Ibrisagic (PPE-DE), v pisni obliki. (SV) Glasovali smo za poročilo o vmesnem pregledu finančnega okvira 2007-2013, saj poročilo odločno poziva k več preglednosti ter k jasnejšim povezavam med zastavljenimi prednostnimi nalogami in rezultati.

V nasprotju s poročilom pa smo prepričani, da je model enega odstotka dober model. Verjamemo, da je omejevanje proračuna izredno pomembno.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Pred seboj imamo pomembno poročilo Parlamenta na lastno pobudo, ki skuša odpreti razpravo ne le o tekočem, pač pa tudi o prihodnjem večletnem finančnem okviru. Zastavlja vrsto vprašanj, ki jih ni mogoče podrobneje obravnavati v obrazložitvi glasovanja.

Kot smo že povedali, sicer v zelo umirjenem tonu, poročilo odpira nekatere zelo pomembne zadeve, na katere opozarjamo že dolgo časa: sedanji proračun Skupnosti je nižji, kot bi bilo potrebno, in vsako leto za znatne zneske ni proračunskega pokritja (okoli 29 milijard EUR znižanja med letoma 2007 in 2009). Odgovorni za to stanje, Evropska komisija, Parlament in Svet kot proračunski organi, pa to prikrivajo. Zato mora Parlament zdaj sprejeti svoj del odgovornosti.

Parlament tudi poudarja, da „dodatne politike ne smejo spremeniti ravnovesja med glavnimi kategorijami veljavnega večletnega finančnega okvira niti ne ogroziti obstoječih prednostnih nalog“, res pa je umaknil – zaradi našega glasovanja proti – sklic na „dve glavni politiki iz razdelkov 1b in 2“, namreč konvergenčno politiko ter kmetijsko in ribiško politiko. Na drugi strani pa je poudaril „nove prednostne naloge“: z drugimi besedami, neoliberalistične cilje „lizbonske strategije“ (vključno s tako imenovanimi „javno-zasebnimi partnerstvi“), „podnebne spremembe“ in militarizacijo EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem proti poročilu gospoda Bögeja o vmesnem pregledu finančnega okvira 2007-2013.

Razočaran sem, ker niso bili sprejeti vsi programi nove generacije, povezani z večletnim finančnim okvirom 2007-2013, zlasti glede pomembnega programa Galileo, ki mu ni bilo dodeljenih dovolj sredstev, ter okvirnega programa o temeljnih pravicah in zakonitosti. Glede na to, koliko časa je na voljo zanje, bi jih lahko sprejeli le ob večjih vlaganjih.

Prav tako sem prepričan, da bi moral Parlament strožje nadzirati proračun Evropske unije oziroma pravilno upravljanje z javnimi sredstvi z rednejšimi in strožjimi pregledi.

 
  
  

- Predlog za resolucijo: B6-0141/2009 (Sporazum o gospodarskem partnerstvu – države Cariforum)

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, nismo glasovali za nobenega od besedil novih sporazumov z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami, najrevnejšimi državami na svetu.

Naša zavrnitev ni naperjena proti tem državam, ki si zaslužijo ustrezno politiko sodelovanja in razvoja, ki jim bo pomagala rešiti državljane iz revščine, ozemlja iz stanja nezadostne opremljenosti in gospodarstva iz težav. Zaslužijo si tudi trgovske odnose, ki bodo upoštevali njihove razmere, pa tudi naše interese, zlasti interese naših najbolj odmaknjenih predelov, ki jih v naših politikah zanemarjamo.

Predlagate jim sporazume po zveličavnih pravilih Svetovne trgovinske organizacije, namen sporazumov pa je zajeti te države v ultraliberalistično globalizacijo. Obsojate jih na izvoz pridelkov in domačo lakoto, na izkoriščanje bogastev s strani multinacionalk, ki že dolga leta ne delujejo v korist nobene države, pač pa so naddržavne in anonimne ter jih poganjajo izključno njihovi lastni finančni interesi.

Te države imajo pravico do izbire dinamike odpiranja svojih meja in liberalizacije svojih gospodarstev. Zakaj ne izberemo druge poti: poti razumnega protekcionizma in odnosov, ki bodo v obojestransko korist, ker bodo temeljili na vzajemnosti. Tako pot zahtevamo od Francije, pa tudi od Evrope.

 
  
MPphoto
 
 

  Filip Kaczmarek (PPE-DE), v pisni obliki. – (PL) Glasoval sem za resolucijo o Sporazumu o gospodarskem partnerstvu ES-Cariforum. Obtožbe, da so morale karibske države podpisati sporazum pod pritiskom, so neutemeljene. To sem ugotovil, ko sem prisostvoval prvemu regionalnemu srečanju Skupne parlamentarne skupščine AKP-EU z državami karibskega območja.

Predstavniki pogajalcev in vlad karibskih držav so nedvoumno potrdili, da so sporazum podpisali po lastni volji in v prepričanju, da je koristen vsem podpisnicam. Občutili so določen pritisk, ampak to je bil časovni pritisk, ki so ga občutile vse podpisnice sporazuma. Poleg tega so nove sporazume o gospodarskem partnerstvu podpisali na podlagi odločitev, sprejetih neodvisno od Evropske unije. To je splošno znano že vrsto let.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. Pozdravljam obljubo Komisije glede prožnosti pri prehodu z vmesnih na polne EPS in obljubo, da bodo pogajanja tekla glede na razvojna vprašanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem proti predlogu resolucije o sporazumu o gospodarskem partnerstvu med Evropsko skupnostjo in državami članicami na eni strani ter državami CARIFORUM na drugi strani.

Prepričan sem, da bi morali sporazumi podpirati trajnostni razvoj afriških, karibskih in pacifiških držav ter jih spodbujati k vključevanju v mednarodno trgovino in diverzifikaciji svojih gospodarstev. Menil pa sem, da obravnavani sporazum ni pravilno zastavljen, saj ne pomaga tem državam pri vzpostavljanju samozadostnih gospodarstev, ki ne bi bila odvisna od zunanje pomoči.

Nadalje po mojem mnenju instrumenti, predvideni s sporazumom, ne zagotavljajo zadostne vključitve oblasti in zasebnega sektorja teh držav, kar pomeni, da ne bodo dovolj vključeni v razvoj svojih območij.

 
  
MPphoto
 
 

  Kathy Sinnott (IND/DEM) , v pisni obliki. Izredno pomembno je, da sporazum o gospodarskem partnerstvu upošteva specifične potrebe vsake od držav AKP. Zaradi tega sem glasovala proti sporazumu. O sporazumu z državami CARIFORUM smo v naši zbornici razpravljali, parlamentom držav CARIFORUM pa taka razprava še ni bila omogočena. Menim, da moramo iz spoštovanja do teh parlamentov zadržati sprejem resolucije.

Prav tako je treba omeniti, da je Evropska komisija s pritiski dosegla, da so številne vlade držav AKP podpisale vmesne sporazume še pred iztekom roka.

Zelo pomembno je, da te zadeve temeljito preuči in o njih razpravlja vsaka od držav AKP, šele nato pa jih potrdi EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Margie Sudre (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Po sporazumih EPS sladkor in banane iz držav AKP ne bodo imeli dostopa do trgov oddaljenih regij Francije (OR) deset let in to prepoved bo mogoče obnavljati, služila pa bo zaščiti proizvodnje ključnih pridelkov teh čezmorskih kmetijstev.

Posebno varnostno klavzulo, ki omogoča zaporo uvoza, če bi ta škodoval trgu OR ali povzročal motnje na njem, je treba dodatno pojasniti in skrajšati čas njene uporabe.

Pozivi našega parlamenta so tako pripomogli k temu, da so bile pri pogajanjih upoštevane zahteve OR.

Družbeni in strokovni dejavniki v OR menijo, da so kaznovani z omejitvami pridelave, ki jih nalagajo evropski standardi, zaradi česar so v neenakopravnem položaju glede na neposredne konkurente. Razumem jih, kljub temu pa bi jih rada spodbudila k popolni vključitvi v sodelovanje s sosedi iz AKP in gradnji dopolnjujočih ter vzajemno koristnih odnosov na podlagi skupnih ciljev.

Namesto da se oklepajo togih obrambnih stališč, imajo ozemlja OR priložnost veliko pridobiti v enakopravnem tekmovanju s konkurenco. Seveda ob pogoju, da bo Evropska unija zares zagotovila ustrezne postopke nadzora in arbitraže ter tako preprečila nepošteno konkurenco.

 
  
  

- Predlog za resolucijo: B6-0148/2009 (Sporazum o gospodarskem partnerstvu – Slonokoščena obala)

 
  
MPphoto
 
 

  Philip Claeys (NI), v pisni obliki. – (NL) Parlament želi pri pogajanjih o vmesnem sporazumu o gospodarskem partnerstvu s Slonokoščeno obalo izpostaviti vprašanje najmanj 24-mesečne veljavnosti delovnega vizuma za državljane Slonokoščene obale. Državljani Slonokoščene obale bi tako lahko delali kot negovalci in v podobnih poklicih. Kakorkoli pogledamo na zadevo, gre spet za dodatni kanal za priseljevanje, kar je, vsaj kar se mene tiče, več kot zadosten razlog za glasovanje proti resoluciji. Evropa ima že milijone brezposelnih, dodatni uvoz delovne sile od zunaj pa bo težave samo še poglobil. Obravnavana dela bi lahko enako dobro opravljali naši delavci.

 
  
MPphoto
 
 

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Prepričana sva, da bi moral biti naš glavni prispevek k trajnemu razvoju najrevnejših držav sveta odprtje trga EU za uvoz iz teh delov sveta. Glede pomoči, kjer je ta združljiva z željo po razširitvi proste trgovine, mora priti pobuda in odločitev na strani posamičnih držav članic, ne pa na strani EU. Kjer EU vseeno vztraja pri dodeljevanju in nadzoru pomoči, pa pomoči nikakor ne sme pogojevati trgovina z državami prejemnicami. Včasih pa so lahko sprejemljive določbe, namenjene zaščiti občutljivih panog v državah v razvoju v prehodnem obdobju. Načeloma pa bi se morali izogibati vsem protekcionističnim ureditvam, ki bi lahko ovirale prost dostop na trge.

Taka razmišljanja so naju vodila k stališču do predlogov resolucij o trgovinskih sporazumih, ki jih trenutno pripravlja Komisija.

Nasprotujeva ponesrečenemu besedilu, katerega edini namen je okrepiti vpliv Evropskega parlamenta na trgovinsko politiko. Odločila pa sva se glasovati za vse resolucije, saj vse izražajo pomembnost nadaljevanja proste trgovine v času, ko vedno močneje brijejo okoli nas vetrovi protekcionizma.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za predlog resolucije o vmesnem sporazumu o gospodarskem partnerstvu med Slonokoščeno obalo na eni strani in Evropsko skupnostjo ter državami članicami na drugi strani.

Soglašam, da bi bila carinska unija držav zahodne Afrike lahko zelo koristna za Slonokoščeno obalo, ki ima vodilno vlogo med njimi na področju gospodarstva in trgovine: še več, glede na to, da trgovina v okviru regije pomeni le majhen delež v celotnem obsegu trgovine Slonokoščene obale, bi bilo za samozadostno in trajnostno rast te regije koristno okrepiti regionalne trgovinske povezave.

Prav tako bi bilo koristno, če bi Evropska unija nudila večjo in boljšo tehnično ter upravno pomoč Slonokoščeni obali, ki bi omogočila prilagoditev gospodarstva te države za čim boljši izplen iz vmesnega sporazuma o gospodarskem partnerstvu.

 
  
  

- Predlog za resolucijo: B6-0142/2009 (Sporazum o gospodarskem partnerstvu – Gana)

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem proti poročilu gospoda Fjellnerja o vmesnem sporazumu o gospodarskem partnerstvu med Evropsko skupnostjo in državami članicami na eni strani ter Gano na drugi strani.

Tako sem glasoval zato, ker sem prepričan, da bi sporazum te vrste z Gano ogrozil kohezijo in oslabil regionalno integracijo skupnosti ECOWAS, ki jo moramo podpirati, saj ta integracija srednjeročno in dolgoročno lahko zagotovi pozitivne učinke na lokalna gospodarstva, zaradi boljših možnosti za vključevanje lokalnih organov.

 
  
MPphoto
 
 

  Kathy Sinnott (IND/DEM) , v pisni obliki. Izredno pomembno je, da sporazum o gospodarskem partnerstvu upošteva specifične potrebe vsake od držav AKP. Zaradi tega sem glasovala proti sporazumu. Vsaka od držav AKP ima svoje specifične potrebe, številne med njimi pa se raje ne bi pogajale o pravicah intelektualne lastnine in singapurskih zadevah. Številne med temi državami si želijo tudi strožjih določil o varnosti živil in o industriji v razvoju. In končno, tem sporazumom manjka revizijski člen, ki bi predpisoval oceno učinkov trajnostnega razvoja in omogočal spreminjanje sporazuma glede na ugotovitve te ocene. Sporazume moramo še dopolniti tako, da bodo najbolje ustrezali potrebam vsake od obravnavanih držav, prav tako pa ne smemo držav siliti k podpisovanju sporazumov, ki niso usklajeni z njihovimi dejanskimi potrebami.

 
  
  

- Predlog za resolucijo: B6-0144/2009 (Sporazum o gospodarskem partnerstvu – države SADC)

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem proti predlogu resolucije o vmesnem sporazumu o gospodarskem partnerstvu med Evropsko skupnostjo in državami članicami na eni strani ter državami SADC na drugi strani.

Ne verjamem, da je sporazum o gospodarskem partnerstvu prinesel kakšne večje prednosti izvoznikom iz držav AKP v Evropsko unijo, saj se je Sporazum Cotonou na začetku leta 2008 iztekel, ne glede na to, da lahko blago iz držav AKP vstopa na trg EU brez carinskih tarif ali kvot.

Sporazum zlasti ne pomaga spodbujati samostojnega razvoja teh držav in vzpostavljati zmogljivosti, ki bi tem državam v prihodnosti omogočale nadaljnji razvoj brez zunanje pomoči. Še več, menim, da te države pogosto ne izpolnjujejo meril dobrega upravljanja, preglednosti političnega življenja in spoštovanja človekovih pravic, kar pomeni tveganje, da bi škoda za prebivalstvo teh držav pretehtala koristi od pomoči, ki jo prejemajo.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Toussas (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) EU skuša v času krize kapitalizma in zaostrovanja medsebojnih bojev različnih imperialistov okrepiti položaj evropskih monopolov in zavzeti nove položaje na globalnem trgu. Pri tem uporablja kombinacijo odkritih imperialističnih posegov po vsem svetu, z vojaškimi ali drugimi sredstvi, ter ekonomskih intervencij monopolov v mednarodno trgovino ter gospodarske tokove.

Vmesni sporazumi o gospodarskem partnerstvu so najbolj nasilna vrsta sporazumov, ki jih je EU vsilila državam v razvoju do danes. Namenjeni so vsiljevanju moči kapitala in brezobzirnemu izkoriščanju delovne sile ter virov dobrin. Surovi pogoji sporazumov narekujejo liberalizacijo trgov in privatizacijo vseh storitev in služb, zlasti na področjih energetike, oskrbe z vodo, zdravstva, izobraževanja in kulture.

Primera držav Južnoafriške razvojne skupnosti (SADC) in držav Skupnega trga Vzhodne in Južne Afrike (COMESA) sta značilna za to. Deli in vladaj. EU pritiska in sili te države, naj sprejmejo časovne razporede in vsebine sporazumov, za vsako državo pa veljajo drug sporazum in drugi pogoji.

Glasujemo proti vmesnim sporazumom o gospodarskem partnerstvu, saj se sklepajo v korist kapitalu in v škodo ljudem. So le še en dokaz, da globalna trgovina pod okriljem imperializma in monopolov ne more potekati v obojestransko korist.

 
  
  

- Predlog za resolucijo: B6-0145/2009 (Sporazum o gospodarskem partnerstvu - vzhodno- in južnoafriške države)

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem proti predlogu za resolucijo o sporazumu o gospodarskem partnerstvu med vzhodno- in južnoafriškimi državami na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani.

Prepričan sem, da sporazum o gospodarskem partnerstvu ni primeren za spodbujanje razvoja obravnavanih držav, saj je treba še obravnavati in rešiti določene sporne zadeve, na primer določbo o državah z največjimi ugodnostmi in izvozne tarife, ki ne spodbujajo oblikovanja realnega trga, ki bi lahko koristil prebivalstvu teh držav.

 
  
  

- Predlog za resolucijo: B6-0146/2009 (

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem proti predlogu resolucije o sporazumu o gospodarskem partnerstvu med Evropsko skupnostjo in državami članicami na eni strani ter partnerskimi državami Vzhodnoafriške skupnosti na drugi strani.

Prepričan sem, da je za vzpostavitev pogojev za trajnostno rast, ki ne bo v celoti odvisna od zunanje pomoči, potrebno oblikovanje pravega regionalnega in medregionalnega trga: ta sporazum pa ne zagotavlja pogojev za to, saj predvideni ukrepi pogosto ne predvidevajo sodelovanja oblasti in lokalnega zasebnega sektorja.

Nadalje imam kljub obstoječim nadzornim mehanizmom občutek, da te države pogosto ne izpolnjujejo meril dobrega vodenja, preglednosti političnega življenja in spoštovanja človekovih pravic, zato se izpostavljamo tveganju, da bodo sporazumi škodovali večini prebivalstva teh držav, namesto da bi jim resnično pomagali.

 
  
  

- Predlog za resolucijo: B6-0147/2009 ()

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za predlog resolucije o vmesnem sporazumu o gospodarskem partnerstvu med Evropsko skupnostjo ter državami članicami na eni strani in osrednjo Afriko na drugi strani.

Trdno sem prepričan, da je vmesni sporazum o gospodarskem partnerstvu prinesel velike koristi izvoznikom v državah osrednje Afrike, predvsem zato, ker so se januarja 2008 iztekli Sporazumi Cotonou, vmesni sporazum pa povečuje njihove možnosti izvoza v Evropsko unijo. Globalne sporazume o gospodarskem partnerstvu bi morali v vsakem primeru obravnavati kot dopolnitev, ne pa kot zamenjavo za sporazume na podlagi razvojne agende iz Dohe, in pozivamo k čim prejšnjemu nadaljevanju pogajanj o tej zadevi.

Prav tako se strinjam z oblikovanjem prehodnih obdobij za mala in srednja podjetja, ki jim bodo omogočila prilagoditev na spremembe na podlagi sporazumov, in tudi na splošno pozdravljam podporo MSP s strani vlad v teh državah.

 
  
  

– Poročilo: David Martin (A6-0117/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Marie-Arlette Carlotti (PSE), v pisni obliki. – (FR) Že leta socialdemokrati in naši afriški kolegi z združenimi močmi skušamo sporazume o gospodarskem partnerstvu oblikovati v učinkovite razvojne instrumente.

Trdo in odločno smo se pogajali s Komisijo za poštene sporazume, ki spodbujajo razvojne cilje tisočletja.

V ta namen smo se odločili za selektivno regionalizacijo, poverjeno samim državam AKP.

V ta namen smo izpolnili svoje zaveze v zvezi s trgovinsko pomočjo, sprejete leta 2005, namesto da bi „plenili“ sredstva ERS.

Naše prizadevanje je danes kronano s precejšnim uspehom, saj je komisarka za trgovino v imenu Evropske komisije s tem v zvezi sprejela naslednje zaveze:

- glede ključnih ciljev razvoja sporazumov,

- glede ponovnih pogajanj o spornih točkah sporazumov ob odprtem in prožnem pristopu,

- glede varnosti živil in zaščite občutljivih gospodarskih panog v državah AKP.

Seveda bi si želeli še več jamstev glede tega, kako bodo v nadzor izvajanja sporazumov vključeni državni parlamenti in Skupščina AKP-EU.

Kljub temu pa je napredek, ki smo ga dosegli v pičlih nekaj tednih, znaten.

Naj ga na tem mestu potrdim.

Še naprej pa bom skrajno budno spremljala razvoj na tem področju.

Torej nismo napisali „bianko čeka“. Vzdržala sem se glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Richard Corbett (PSE), v pisni obliki. Danes sem lahko glasoval za soglasje Parlamenta s polnimi in vmesnimi sporazumi o gospodarskem partnerstvu le zaradi zagotovil in zavez nove komisarke, Cathy Ashton, in zato, ker države podpisnice v glavnem ocenjujejo sporazume kot korak naprej, čeprav ne zadosten.

Sporazumi o gospodarskem partnerstvu bi morali postati orodje za zmanjševanje in odpravljanje revščine, ob tem pa bi morali tudi podpirati trajnostni razvoj in postopno vključevanje gospodarstev držav AKP v svetovno gospodarstvo.

Poskrbeti moramo, da bodo naši trgovinski sporazumi z državami AKP koristili njihovim potrebam, predvsem pa, da bodo služili razvoju.

 
  
MPphoto
 
 

  Mikel Irujo Amezaga (Verts/ALE), v pisni obliki. − (ES) Glasoval sem proti poročilom o sporazumih o gospodarskem partnerstvu s karibskimi otoki, med drugim pa tudi o vmesnem sporazumu s Slonokoščeno obalo. Parlament je na primer glasoval za vmesni sporazum s Slonokoščeno obalo; to državo pestijo notranji spori in nima legitimne vlade.

V takih okoliščinah se mi preprosto zdi, da ni pravi čas za sklepanje mednarodnega sporazuma, ki bo imel dolgoročne posledice. Pod pritiskom Svetovne trgovinske organizacije je Evropska unija ukinila sporazume o sodelovanju z državami AKP in jih nadomestila s sporazumi o gospodarskem partnerstvu s posameznimi državami, ki pogosto škodujejo regijam.

Prvi sporazumi, ki jih je vsilila Evropa, so naleteli na ostre kritike nevladnih organizacij in preiskovalcev v prizadetih državah in danes Parlament te sporazume revidira.

 
  
MPphoto
 
 

  Glenys Kinnock (PSE), v pisni obliki. − Sporazum o gospodarskem partnerstvu z državami CARIFORUM in vmesni sporazum s Slonokoščeno obalo sem podprl na podlagi zagotovil, ki jih je dala komisarka Ashton ta teden.

Ko je komisarka Ashton zamenjala komisarja Mandelsona, smo lahko opazili spremembo sloga in tona, zdaj pa opažamo tudi jasne znake vsebinskih sprememb.

V zvezi s sporazumom o gospodarskem partnerstvu CARIFORUM je komisarka poročevalcu Davidu Martinu dala jasna zagotovila glede njegovih pomislekov v zvezi z dostopnostjo generičnih zdravil, klavzule o pregledu in prožnosti pri uporabi klavzule o državah z največjimi ugodnostmi.

Pred našo potrditvijo sporazuma s Slonokoščeno obalo smo dobili jasno in nedvoumno zagotovilo, da bo lahko Slonokoščena obala po svoji volji sodelovala tudi v drugih sporazumih o gospodarskem partnerstvu. Pomembno je, da smo se v primeru sporazuma z državami SADC dogovorili o reviziji vrste spornih klavzul. Mednje spadajo zaščita industrije v razvoju, možnost uvedbe novih izvoznih davkov v podporo industrijskemu razvoju, in izvozne kvote.

Moja odločitev ni bila lahka, ampak temelji na natančni presoji naših zavez, da bodo sporazumi služili razvoju in bodo odražali partnerstvo ter medsebojno spoštovanje med nami in državami AKP.

 
  
MPphoto
 
 

  Bernard Lehideux (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Naše stališče o sporazumu o gospodarskem partnerstvu je še vedno kritično. Prepričani smo, da so se pogajanja začela zelo neprimerno, brez kakršnega koli spoštovanja in upoštevanja posebnih okoliščin pri naših partnerjih. Še vedno smo tudi prepričani, da ne bi smeli na silo hiteti s pogajanji, predvsem pa partnerjem ne bi smeli vsiljevati skokovitih reform, ki bi lahko imele uničevalne posledice na njihovo socialno kohezijo in gospodarstva.

Pri glasovanju pa smo upoštevali zelo ohrabrujoče stališče komisarke Ashton na plenarnem zasedanju v ponedeljek, 23. marca. Zato smo se vzdržali glasovanja in nismo glasovali proti, kar bi gotovo storili še pred nekaj tedni.

Vendar naš vzdržan glas pomeni opozorilo: dejavnost Komisije bomo sproti presojali po dejstvih, ne dajemo ji bianko čeka.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. Zagotovila, ki sem jih dobil glede generičnih zdravil, klavzule o pregledu in prožnosti pri uporabi klavzule o državah z največjimi ugodnostmi, so mi omogočila podpreti poročilo, pri katerem sem poročevalec. Poročilo naj doseže ravnovesje med poštenim izidom za EU in tako vključitvijo razvojnih vidikov v sporazum, ki bi zagotovila državam Cariforum napredek in prednosti proste trgovine z EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (PSE), v pisni obliki. – (RO) Za poročilo sem glasovala, ker sem prepričana, da bo na podlagi soglasja EP k Sporazumu o gospodarskem partnerstvu med državami CARIFORUM na eni strani in Evropsko unijo ter njenimi državami članicami na drugi strani, sporazum zagotovil:

- da bo izvajanje naših obveznosti na področjih, ki jih še ne pokriva ali ne pokriva v celoti enotni trg in gospodarski prostor CARICORUM, med drugimi na področju finančnih storitev, drugih storitev, investicij, konkurence, javnih naročil, e-poslovanja, intelektualne lastnine, prostega pretoka blaga in okolja, preloženo do polnega oblikovanja enotnega trga in gospodarskega prostora na tem območju,

- da bo v državah CARIFORUM vzpostavljen neodvisen nadzorni mehanizem, opremljen z vsemi potrebnimi viri za analize, potrebne za ugotavljanje, kako uspešno sporazum dosega svoje cilje,

- da bo pravočasno določen in dodeljen pravičen delež sredstev za pomoč za trgovino. Tu gre za dodatna sredstva, ne le za prerazporeditev finančnih sredstev iz ERS;

- da bodo sredstva skladna s prednostnimi nalogami držav CARIFORUM in da bo njihovo črpanje pravočasno, predvidljivo ter usklajeno z izvedbenimi časovnimi razporedi državnih in regionalnih strateških razvojnih načrtov. Poraba teh sredstev mora učinkovito izravnavati izgube carinskih prihodkov.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. Glasoval sem za priporočilo gospoda Martina glede Sporazuma o gospodarskem partnerstvu ES/CARIFORUM. Evropski parlament mora ta sporazum vsekakor skleniti, pod pogojem, da se Komisija in Svet zavežeta, da bosta sporazum pregledala vsakih pet let, da se opusti obravnava Evropske unije kot države z največjimi ugodnostmi in, najpomembneje od vsega, da se takoj določijo in dodelijo ustrezna sredstva za pomoč za trgovino.

 
  
  

- Poročilo: Erika Mann (A6-0144/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Odločil sem se, da se bom vzdržal glasovanja o predlogu gospe Mann glede priporočila vmesnega sporazuma o gospodarskem partnerstvu ES/Slonokoščena obala. V njenem predlogu je nekaj točk, s katerimi se ne strinjam. Na drugi strani pa so nameni in cilji priporočila pohvalni, zato ne želim glasovati proti njemu.

 
  
  

– Poročilo: Gay Mitchell (A6-0135/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Glasoval sem za poročilo.

To je prvo poročilo Parlamenta, ki skupaj obravnava delovanje Evropske investicijske banke (EIB) in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBOR). Obe banki povečujeta obseg financiranja dejavnosti na istih zemljepisnih območjih izven Evropske unije, na primer v Vzhodni Evropi, na Južnem Kavkazu, v Rusiji, na Zahodnem Balkanu in v Turčiji.

Sodelovanje med bankama se krepi na regionalni podlagi, zato se oblike sodelovanja razlikujejo med regijami. V državah, v katerih delujeta EIB in EBOR, ugotavljamo tri vrste sodelovanja med njima: Memorandum o soglasju v Vzhodni Evropi, obliko sodelovanja na Zahodnem Balkanu in prožne oblike sodelovanja.

To ni zadovoljivo dogajanje. Koristneje bi bilo organizirati podroben pregled, s katerim bi preučili možnosti izboljšanja sodelovanja med samima bankama in z drugimi vpletenimi stranmi, ob upoštevanju koristi EU in koristi držav prejemnic. Nadalje delitve dejavnosti in usklajevanja med tema institucijama ni mogoče urediti preprosto na regionalni ravni, z razmejitvijo med posojilnima dejavnostma v javnem in v zasebnem sektorju.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem proti poročilu gospoda Mitchella o letnih poročilih za leto 2007 Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj. Menim, da bi bilo namesto razpravljanja o sodelovanju med bankama in drugimi zainteresiranimi stranmi primerno najprej zagotoviti ustrezna preverjanja pred financiranjem, v času financiranja in po njem, saj sta obe banki v letu 2007 posodili zelo velike zneske. Finančna podpora tem državam brez vključitve njihove civilne družbe lahko stanje v teh državah le poslabša, namesto da bi ga izboljšala.

V tem smislu pozdravljam predlog gospoda Mitchella, naj Komisija letno poroča Parlamentu in Svetu o presojah učinkov financiranja. Vendar ta predlog ni zadostoval, da bi se lahko odločil za glasovanje za poročilo.

 
  
  

- Predlog za resolucijo: RC-B6-0152/2009 (Prihodnost avtomobilske industrije)

 
  
MPphoto
 
 

  Guy Bono (PSE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za skupno resolucijo o prihodnosti avtomobilske industrije.

Besedilo poudarja, da je treba na evropski ravni opredeliti jasno in skladno politiko za spopad s krizo, ki prizadeva vse države članice EU. Ocenjujemo, da je 12 milijonov delovnih mest v Evropi neposredno ali posredno odvisnih od avtomobilske industrije. Prodaja se krči, zaloge se kopičijo, najave odpuščanj delavcev se množijo. Za porajajočo se socialno katastrofo ni čudežnih zdravil; panogo bo lahko rešilo samo usklajeno ukrepanje.

Zato sem glasoval za skupno resolucijo, ki poziva evropske organe k sodelovanju z državami članicami pri oblikovanju ukrepov, ki bodo lahko zagotovili konkurenčnost evropske avtomobilske industrije in trajna delovna mesta v tej panogi tudi v prihodnje.

Resolucija pa je rahlo zapoznela in ne izpolnjuje vseh pričakovanj. Zato razprava še zdaleč ni zaključena in bo verjetno še živahna, zlasti če upoštevamo, za kako pereča socialna vprašanja gre in kako nujno je poskrbeti za socialno Evropo, ki bo svojim državljanom zagotavljala varnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Nicodim Bulzesc (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za resolucijo o prihodnosti avtomobilske industrije, saj opozarja na pomen doslednih in usklajenih pobud za evropsko avtomobilsko industrijo med državami članicami Evropske unije in poziva k pristnemu evropskemu okviru za ukrepanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za skupno resolucijo o prihodnosti avtomobilske industrije. Glede na to, da je EU največji proizvajalec motornih vozil na svetu, in glede na to, da je avtomobilska industrija eden od največjih zasebnih delodajalcev, je podpora tej panogi v sedanji finančni in gospodarski krizi nujna.

Zato podpiram usklajeno politično ukrepanje na evropski ravni pri sprejemanju ukrepov za podporo panogi, kakršni so: zagotovitev dostopa do posojil proizvajalcem in dobaviteljem, spodbujanje povpraševanja po novih vozilih, vključno s subvencijami za zamenjavo starih avtomobilov z novimi „zelenimi“ avtomobili, finančna podpora kvalificiranim delavcem iz Sklada za prilagoditev globalizaciji in Posebnega evropskega sklada, ter spodbujanje raziskav in investicij.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Glasovali smo za resolucijo o avtomobilski industriji, nismo pa pozabili, da so tisti, ki danes hlinijo, da hočejo to panogo reševati, v resnici odgovorni za katastrofo, ki jo je doletela.

Odgovorni so za bohotenje globalne ekonomije, ki jo poganjajo v glavnem finance in je izgubila stik s stvarnostjo, pri kateri zagotavljanje visokih donosov delničarjem zamenjuje industrijsko strategijo in pri kateri se ob napovedi socialnih programov dvigne vrednost delnic, vodstva, ki niso vedno kos svojim nalogam, pa si delijo nagrade in zlata padala. Ustvarili so sistem, v katerem so delovna mesta in plače delavcev postali zgolj postavke v bilancah. Odgovorni so za osiromašenje potrošnikov, ki resno ogroža povpraševanje, s tem pa je začarani krog zaključen.

Celo danes, ko visi na nitki več sto tisoč delovnih mest, Komisija še vedno razglaša dogmo o konkurenčnosti, ovira državne ukrepe za preprečevanje ukinjanja delovnih mest, in zahteva od Renaulta pojasnila glede tega, ali je morda povečanje proizvodnje v eni tovarni rezultat selitve iz druge tovarne.

Če bi le enako ogorčeno nastopili takrat, ko evropska podjetja selijo svojo proizvodnjo po vsem svetu, ko iščejo okolja z najnižjo ceno delovne sile in brez socialne zakonodaje.

Čas je za spremembo politike – v prid Evropi in predvsem v prid Evropejcem.

 
  
MPphoto
 
 

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE), v pisni obliki. – (PL) Avtomobilska industrija se je zaradi sedanje gospodarske krize znašla v izjemno težavnem položaju. Tudi napovedi za letošnje leto niso obetavne. Kažejo na nadaljnje krčenje prodaje novih avtomobilov.

Evropska komisija in Evropski parlament menita, da bi si morala industrija v krizi pomagati v glavnem sama. Zlasti mora industrija sama poiskati odgovore na strukturne probleme, povezane z učinkovitostjo proizvodnje in rabo proizvodnih virov, in sama dolgoročno izboljšati svojo konkurenčnost ter stabilnost.

Ukrepi EU in držav članic lahko pomenijo le podporo ukrepom samih proizvajalcev. To drži zlasti pri ukrepih, namenjenih obnovitvi dostopa do financ pod razumnimi pogoji, spodbujanju povpraševanja po novih vozilih, ohranitvi kvalifikacijske strukture in delovnih mest, ter zmanjšanju socialnih stroškov.

Vrsta držav je že sprejela načrte pomoči avtomobilski panogi, kot je ugotovila Komisija, pa morajo biti ti načrti v skladu z zakonodajo EU in veljavnimi načeli konkurence, zlasti pa z načeli dodeljevanja državne pomoči, da ne bodo povzročali motenj na notranjem evropskem trgu. Vsi ukrepi v zvezi s financiranjem, obdavčenjem in odstranjevanjem odsluženih vozil morajo podpirati in pospeševati bistveno tehnološko preobrazbo te panoge, zlasti na področju energetske učinkovitosti motorjev in emisij.

 
  
MPphoto
 
 

  Marine Le Pen (NI), v pisni obliki. – (FR) Evropski parlament se bo uklonil diktatu Evropske komisije, ki silovito nasprotuje vsem poskusom držav članic, da bi zaščitile svoje avtomobilske proizvajalce.

Vsi moramo razumeti, da je ultraliberalna politika Komisije in Parlamenta odlično orodje za pospeševanje selitve poslovanja francoskih podjetij v ekonomsko „ugodnejše“ države.

Ko je v avtomobilski industriji in pri njenih dobaviteljih ogroženih tisoče delovnih mest, je taka proti-nacionalna odločitev moralno nesprejemljiva in ekonomsko samomorilska.

Poslanci Parlamenta, ki s svojim glasovanjem podpirajo tako industrijsko in socialno pustošenje, bodo morali odgovarjati delavcem in njihovim družinam, ki so neposredne žrtve take ideološke zaslepljenosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Glede na pomen avtomobilske industrije v evropskem gospodarstvu je razumljiva odločitev evropskih vlad in Evropske unije same, da se na sedanje stanje odzovejo. Poskušajo preprečiti, da bi kriza, za katero upajo, da je prehodna, in si prizadevajo, da ne bi postala trajna, imela nepopravljive posledice na panogo. To skrb podpiramo. Moramo pa zagotoviti nekaj varovalk. Ob skrbi za ohranitev delovnih mest moramo upoštevati, da je končni cilj preživetje panog in podjetij, ki so sposobna preživeti. To pomeni, da morajo dodatna vlaganja v to panogo služiti za posodobitev in modernizacijo panoge ter njeno pripravo na vedno ostrejšo konkurenco. Ideja, da je mogoče ali zaželeno zapreti in zaščititi gospodarsko panogo pred konkurenco, če je ta konkurenca zdrava in poštena, je ekonomska napaka in politična prevara.

Ob vseh pomanjkljivostih lizbonske strategije sta premagovanje krize v avtomobilski industriji, pa tudi krize na splošno, ter priprava na naslednjo fazo bistvena elementa te strategije: več konkurence, več inovacij, več delovnih mest. Pomagati moramo avtomobilski industriji k ozdravitvi, ne smemo pa še enkrat izumljati kolesa.

 
  
MPphoto
 
 

  Peter Skinner (PSE) , v pisni obliki. Ohranitev proizvodnje vozil v EU je odvisna od tega, ali bodo vozila dosegla raven, ko bo mogoče uvesti strožje okoljske predpise. To ni v nasprotju z idejo industrijske konkurence, pač pa prispevek k njenemu preživetju. V Evropi imamo na voljo vrsto instrumentov, ki jih lahko uporabimo v pomoč avtomobilski industriji in še zlasti delavcem v tej industriji. Med njimi so tudi skladi za pomoč pri vseživljenjskem usposabljanju.

Bistvena je prava delovna sila, ki upravičeno verjame v trajno prihodnost proizvodnje. Vem, da so proizvajalcem avtomobilov v jugovzhodni Angliji zdaj na voljo finančna sredstva, namenjena za spodbujanje proizvodnje vozil za prihodnost. Pri tem morajo biti pravilno upoštevani tudi okoljski in socialni vidiki.

 
  
MPphoto
 
 

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. – (NL) Zeleni politiki so prepričani, da gospodarske in okoljske krize ni mogoče obravnavati ločeno. Da se bo gospodarstvo lahko spet pobralo, potrebujemo „Zeleni New Deal“. V avtomobilski panogi je izredno veliko možnosti za premik v zeleno smer. Da bomo lahko te možnosti izkoristili, pa morajo vlade pripraviti proizvajalce do vlaganj v inovacije in jim pri tem pomagati. Večina v Parlamentu je sklenila, da mora Evropska unija v svojo avtomobilsko industrijo usmeriti znatna finančna sredstva. Seveda pa pri tem bianko ček ni prava rešitev. Ne smemo subvencionirati starih tehnologij, ki počasi odmirajo. Delovati moramo tako, da bomo pripravili proizvajalce avtomobilov k vlaganjem v inovacije. Tako bomo zavarovali prihodnost te panoge in zares pomagali milijonom Evropejcev, ki delajo v avtomobilski industriji.

Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze je predlagala, da bi morala biti sredstva na voljo le pod pogojem, da bo avtomobilska industrija bistveno napredovala glede okoljskih vidikov. Prevoz prispeva okoli ene tretjine vseh emisij CO2 v EU. Glasoval sem proti večinski resoluciji, ker ne predpisuje izboljšanja okoljske uspešnosti kot pogoja za prejem javnih finančnih sredstev.

 
Zadnja posodobitev: 12. avgust 2010Pravno obvestilo