Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

B6-0160/2009

Razprave :

PV 25/03/2009 - 8
CRE 25/03/2009 - 8

Glasovanja :

PV 26/03/2009 - 4.8
CRE 26/03/2009 - 4.8
PV 22/04/2009 - 6.36
CRE 22/04/2009 - 6.36

Sprejeta besedila :


Razprave
Sreda, 25. marec 2009 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

8. Začasni trgovinski sporazum s Turkmenistanom - Začasni sporazum EU/Turkmenistan (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Naslednja točka je skupna razprava o:

- vprašanju za ustni odgovor Svetu poslancev s strani Jana Marinusa Wiersme, Erike Mann, Daniela Casparyja, Roberta Sturdyja, Cristiane Muscardini in Eugenijusa Maldeikisa, v imenu Skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu, Skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov in skupine Združenja za Evropo narodov o Začasnem trgovinskem sporazumu med EU in Turkmenistanom (O-0024/2009 - B6-0019/2009),

- vprašanju za ustni odgovor Komisiji poslancev s strani Jana Marinusa Wiersme, Erike Mann, Daniela Casparyja, Roberta Sturdyja, Cristiane Muscardini in Eugenijusa Maldeikisa, v imenu Skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu, Skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov in skupine Združenja za Evropo narodov o Začasnem trgovinskem sporazumu med EU in Turkmenistanom (O-0025/2009 - B6-0020/2009),

- poročilu (A6-0085/2006) gospoda Casparyja v imenu Odbora za mednarodno trgovino o predlogu sklepa Komisije in Sveta o sklenitvi Začasnega sporazuma o trgovini in trgovinskih zadevah med Evropsko skupnostjo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Turkmenistanom na drugi strani (05144/1999 - C5-0338/1999 - 1998/0304(CNS)).

 
  
MPphoto
 

  Jan Marinus Wiersma, avtor. – (NL) Gospod predsednik, prav je, da danes razpravljamo o stališču Evropskega parlamenta o Začasnem trgovinskem sporazumu s Turkmenistanom, ki sta ga Parlament in Evropska unija dolgo časa grela na majhnem ognju. Svet in Komisija skušata zadevo spraviti v tek in želita, da Evropski parlament da svoj blagoslov ali pozitivno razsodbo o uveljavitvi začasnega sporazuma, saj bi ta lahko koristil našim odnosom s Turkmenistanom.

Sporazum je na majhnem ognju že kar nekaj časa, in sicer z razlogom. Parlament se je do zdaj zelo obotavljal glasovati o sporazumu, saj smo res zelo razočarani nad stanjem človekovih pravic v Turkmenistanu, zlasti pod prejšnjim predsednikom/diktatorjem Turkmenbašijem, ki je državo zaprl pred svetom in s svojim prebivalstvom ravnal precej nehumano. Vprašanje je seveda, ali je novi režim, ki je prevzel oblast po smrti Turkmenbašija, prinesel kako spremembo – in od Sveta ter Komisije bi rad slišal, kakšne spremembe in izboljšave sta opazila v zadnjih letih – in ali je to zadosten razlog za našo odločitev za zaokroženje in podpis trgovinskega sporazuma.

Komisiji in Svetu narekujeta ponovno presojo dva močna argumenta. Spremenilo se je strateško okolje. Na osrednjo Azijo gledamo danes drugače kot pred nekaj leti. Komisarka sama je vložila obilo energije v to območje, znano pa mi je tudi, da je predsedstvo mnenja, da tega območja Evropska unija ne bi smela prepustiti Kitajcem ali Rusom. Na tem območju imamo svoje interese, ki nam jih priznava tudi območje samo. Nedolgo tega sem bil v Kazahstanu in tam vlada opazno zanimanje za izboljšanje odnosov z Evropsko unijo.

Drugi pomembni argument, ki ga je navedla Komisija, je, da trenutno nimamo trdne pravne podlage za naše odnose s Turkmenistanom. Še vedno uporabljamo sporazum iz sovjetskih časov, to pa preprosto ni sprejemljivo. Brez boljšega sporazuma, se glasi argument, ne moremo odpreti nikakršnega dostojnega dialoga o človekovih pravicah.

Vprašanje ostaja odprto - ali se je stanje človekovih pravic toliko izboljšalo, da je primerno napraviti pomemben korak in predlagati Parlamentu, naj potrdi trgovinski sporazum? Prepričan sem, da je vprašanje še precej odprto, čakam pa tudi na odziva Komisije in Sveta glede tega. Še naprej me prevevajo dvomi. O zadevi sem obširno razpravljal z gospodom Casparyjem iz Skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov, ki je poročevalec o tej temi. Glede vrste točk, ki jih bo omenil tudi on, še vedno čakamo na pojasnila Sveta, in sicer v zvezi s stanjem sredstev obveščanja v Turkmenistanu, pa izobraževanjem, dostopom Rdečega križa do zaporov ipd. Prepričani smo, da se morajo razmere na teh področjih resnično izboljšati, pri tem pa bi lahko pomagala trgovinski sporazum in dialog s Turkmenistanom o človekovih pravicah.

Imam še eno misel, in ta misel je tudi jasno izražena v resoluciji, ki smo jo sestavili skupaj s Skupino zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo in Skupino Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov. Zahtevamo tudi trdno poroštvo, da bo v primeru naše odločitve podati pozitivno mnenje o trgovinskem sporazumu, poskrbljeno tudi za možnost umika. Želimo ohraniti odprto možnost, da bo lahko Parlament od Komisije in Sveta zahteval zamrznitev sporazuma, če bomo na koncu ugotovili, da postopki, ki jih predlagata Komisija in Svet, ne delujejo in da se stanje človekovih pravic v Turkmenistanu ni resnično izboljšalo. Če takega zagotovila ne dobimo, mi bo na nocojšnjem sestanku zelo težko prepričati svojo poslansko skupino, naj glasuje za trgovinski sporazum. V takem primeru bi verjetno predlagali odložitev glasovanja. Za nas je resnično zelo pomembno zagotovilo, da bomo v primeru, če se bo stanje v Turkmenistanu poslabšalo ali če se ne bo znatno popravilo, lahko še enkrat razpravljali o tem, ali naj trgovinski sporazum zamrznemo. Parlament mora imeti pravico do take peticije Svetu in Komisiji.

 
  
  

PREDSEDSTVO: GOSPOD MARTÍNEZ MARTÍNEZ
podpredsednik

 
  
MPphoto
 

  Bogusław Rogalski, avtor. – (PL) Gospod predsednik, vprašanje ratifikacije sporazuma s Turkmenistanom je sporno zaradi kršenja demokratičnih načel in temeljnih človekovih pravic v Turkmenistanu. Kljub temu bi se morali s to državo pogovarjati in podpisati Sporazum. V odnosih s Turkmenistanom bi morali posebno pozornost posvetiti dejstvu, da bi izpad gospodarskega sodelovanja med EU in Turkmenistanom vodil v padec življenjskega standarda v tej državi. Ratifikacija Sporazuma pa nedvomno lahko pripomore k dvigu življenjskega standarda prebivalstva.

Spomnimo se, da iz te države prihajajo določeni pozitivni družbeni signali. Nedavni sprejem zakonodaje, ki prepoveduje delo otrok, je že en tak signal. Seveda mora Turkmenistan še ratificirati in uveljaviti vrsto konvencij Mednarodne organizacija dela – o tem ne dvomimo. Zaskrbljujoče pa je, da spremembe v Turkmenistanu potekajo počasneje, kot smo pričakovali. Doslej je bilo privatiziranih le nekaj podjetij, vlada je ohranila čvrst nadzor v številnih panogah gospodarstva, neposredna tuja vlaganja pa ostajajo na zelo nizki ravni. Kljub temu, da spada Turkmenistan med države z največjimi zalogami plina in med največje izvoznike bombaža, približno polovica prebivalcev – in tega nikakor ne smemo pozabiti – živi v revščini, lahko bi dodal celo, v skrajni revščini. Tudi politični sistem še zdaleč ni zadovoljiv, zlasti kar se tiče stalnega zatiranja vseh drugih političnih strank razen vladajoče, pa tudi zatiranja različnih verskih skupnosti.

Kljub temu se mi zdi, da je treba sporazum s Turkmenistanom skleniti in ratificirati, saj lahko le s pogovori in z vzorom ponudimo Turkmenistanu roko pomoči, da se bo nekoč v prihodnosti ta država lahko vključila v družino demokratičnih dežel.

 
  
MPphoto
 

  Robert Sturdy, avtor. − Gospod predsednik, opravičujem se – sploh nisem vedel, da mi je dodeljen čas za govor o tej temi. Naj zato le komentiram izjavo prejšnjega govornika. Menim, da je pomembno podpirati sprejemanje zakonodaje, s katero se nam Turkmenistan približuje. Pri vseh takih državah moramo poskrbeti, da se bodo čutile varne v zanje zelo težavnem okolju.

Tu bi se rad zahvalil Danielu Casparyju, ki si je neutrudno prizadeval za sprejem zakonodaje. Vem, da bo čez kako minuto spregovoril tudi sam, se je pa s to zakonodajo ukvarjal v Odboru za mednarodno trgovino.

V času, ko svet pestijo hude omejitve pri finančnih storitvah in drugi problemi, moramo poskrbeti za varnost teh držav in zagotoviti, da se nam bodo pridružile in zagotovo sprejele zakonodajo, ki jo predlaga Daniel. Nimam povedati nič drugega in še enkrat se opravičujem za zamudo.

 
  
MPphoto
 

  Daniel Caspary, poročevalec. − (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, z začasnim sporazumom s Turkmenistanom se v Evropskem parlamentu ukvarjamo že skoraj tri leta. Pred skoraj tremi leti smo dosegli točko, na kateri je Odbor za mednarodno trgovino poročilo sprejel, na plenarnem zasedanju pa je bilo zavrnjeno, eden od razlogov za to pa je bil, da sta se Svet in Komisija nehala ukvarjati s to zadevo, Parlament pa je bil mnenja, da ni treba hiteti z zadevo, če ne hitita niti Komisija in Svet.

Zelo me veseli, da je danes stanje drugačno, čeprav stanje v Turkmenistanu še zdaleč ne dosega naših meril. Človekovih pravic na mnogih področjih še vedno ne spoštujejo in še vedno lahko slišimo mnogo utemeljenih kritik glede pomanjkanja demokratičnih struktur v tej državi. Svoboščine posameznika so zelo omejene. Svoboda obveščanja v tej državi je precej daleč od sprejemljive ravni. Po podatkih, ki prihajajo do nas od nevladnih organizacij, je trenutno v teku akcija odstranjevanja satelitskih anten, kar bo še dodatno otežilo dostop do neodvisnih sredstev obveščanja.

Tudi izobraževalni sistem ne dosega ravni, na kateri bi lahko prebivalce izobraževal o demokraciji in človekovih pravicah na poučen, in še pomembneje, na podatkih temelječ način. Tudi stanje v zaporih, stanje glede političnih zapornikov ter dostop Rdečega križa v zapore so zaenkrat popolnoma nezadovoljivi in nepojasnjeni.

Na drugi strani pa imamo opravka tudi z obilico neutemeljenih kritik. V zadnjih letih smo od tako imenovanih nevladnih organizacij prejeli celo vrsto lažnih poročil. Pri nekaterih nevladnih organizacijah sem dobil vtis, da gre za izpostave podjetij iz drugih držav, ki si iz različnih interesov na vse načine prizadevajo, da bi preprečile pogovore med Evropsko unijo in Turkmenistanom.

Imam vtis, da za številnimi izjavami in informacijami, ki nekako pridejo do Evropske unije, stoji zelo določen interes za oviranje pogovorov med Evropsko unijo in Turkmenistanom. Tu imam v mislih poročila, da so v državi zaprli vse bolnišnice razen dveh v prestolnici, da so zaprli vse knjižnice razen dveh, da je zaradi nemogočih razmer v zdravstvu izbruhnila kuga. Vsa ta poročila so se izkazala lažna.

Kaj je torej glavna težava? Popolnoma nemogoče si je ustvariti realistično sliko te države, v glavnem zato, ker nam njena vlada ne dovoli pravega ogleda, pa tudi zato, ker Evropska unija v državi nima delujočega predstavništva.

Vidimo pa lahko, da je novi predsednik sprožil številne reforme. Strategija Evropske unije za osrednjo Azijo, ki jo je Parlament sprejel nekaj časa nazaj, je posvečena državam osrednje Azije. Začasni sporazum bi lahko bil prvi majhen korak, ki bi Turkmenistanu pokazal, da spravljamo dialog v tek in da mu poskušamo pomagati pri počasni – upajmo pa, stanovitni – hoji k človekovim pravicam in demokraciji.

Naša resolucija, ki smo jo predložili Parlamentu kot resolucijo vrste skupin, jasno obravnava vrsto vzrokov kritik. Jasno pa obravnava tudi nekatera pozitivna dogajanja, ki jih lahko zaznamo, važno pa se nam zdi, da ne smemo izdati nikakršnega bianko čeka, nikakor se ne smemo odreči vrednotam, ki jih cenimo, zaradi Turkmenistana, pač pa moramo te vrednote braniti in ohranjati. Zato sporazum o partnerstvu in sodelovanju ne sme biti sprejet enkrat za vselej, kot je dejal govornik pred menoj, pač pa morata Komisija in Svet jasno zagotoviti Parlamentu možnost zamrznitve Začasnega sporazuma, če bo zamrznitev kdaj v prihodnosti zahteval.

Parlament je Komisiji in Svetu zastavil vrsto pisnih vprašanj. Veselilo me bo, če bosta vprašanja lahko preučila in nam prepričljivo odgovorila, da bomo, upajmo, jutri Začasni sporazum spravili v tek.

 
  
MPphoto
 

  Alexandr Vondra, predsednik Sveta. Gospod predsednik, vsekakor pozdravljam zanimanje poslancev za vprašanje odnosov EU s Turkmenistanom, in veseli me, da lahko v imenu Sveta odgovorim na vprašanja, ki jih je zastavil Parlament.

Turkmenistan iz več vidikov pridobiva na pomenu. Dolgo časa je bil zelo vase zazrta država. V zadnjih dveh letih pa je napravil vrsto velikih korakov pri odpiranju v svet. Vlada je vedno bolj pripravljena na sodelovanje. To se odraža v njeni večji pripravljenosti na konstruktivnejše sodelovanje v okviru strategije EU za osrednjo Azijo.

Kljub tem spremembam ostajajo naši pogodbeni odnosi s Turkmenistanom nespremenjeni že 20 let. Kot je povedal gospod Wiersma, še vedno temeljijo na zastarelem Sporazumu o trgovinskem in poslovnem sodelovanju s Sovjetsko zvezo.

Pozitivna dogajanja v Turkmenistanu nam odpirajo možnosti za okrepitev našega dvostranskega sodelovanja. Začasni sporazum, podpisan leta 1999, začasno uporablja trgovinski del Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, ki je bil podpisan prav tako leta 1999 in ki ga niso ratificirale le še tri države članice.

Odnosi med Unijo in Turkmenistanom imajo vrsto razsežnosti. Spodbujanje človekovih pravic in demokracije je seveda v srčiki dvostranskih odnosov, saj je ključni element širše Strategije za osrednjo Azijo. Ker meji na Afganistan, je Turkmenistan tudi strateško pomembna država. Turkmenistan sodeluje pri obnovi Afganistana in nudi logistično podporo za operacije in dejavnosti številnih držav članic EU v okviru misije ISAF (preleti), pa tudi na dvostranski osnovi. Turkmenistan je ključen za varnost območja in v boju proti prometu s prepovedanimi drogami. Njegovo rastoče gospodarstvo pomeni tudi priložnost za podjetja iz EU. Poleg tega je Turkmenistan ključni partner EU na področju zagotavljanja raznovrstnosti energetskih odnosov in energetske varnosti. Vsa ta področja so pomembna in jih moramo graditi v lastnem interesu.

Poleg tega se je po predsedniških volitvah leta 2007 Turkmenistan lotil vrste pomembnih reform, vključno z ustavno. Številne nove določbe ustave, pa tudi druge napovedane reforme, kažejo, da gre država v pravo smer, res pa je proces dolgotrajen in bo treba še veliko postoriti.

Glede vprašanja človekovih pravic se je Turkmenistan konstruktivno vključil v dialog o človekovih pravicah z EU glede široke palete zadev. Dialog spremljajo tudi določena pomembna dogajanja v državi. Zlasti so izpustili nekaj političnih zapornikov, pa tudi sodelovanje z ZN je intenzivnejše. Turkmenistan je tudi odobril obisk poročevalcu ZN o svobodi vere, polno je sodeloval v rednem pregledu ZN, v Aškabatu pa je bil ustanovljen Center ZN za preventivno diplomacijo. Poleg tega je omilil omejitve za potovanja v tujino, začel dialog z ICRC in z reformo izobraževalnega sistema obnovil desetletno srednje šolanje ter petletni univerzitetni študij. Turkmenistan je pristopil k mednarodnim konvencijam, kakršni sta Drugi izbirni protokol k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah in Konvencija o političnih pravicah žensk.

Vse to dokazuje, da Turkmenistan napreduje. Seveda bo moral še veliko storiti na področjih človekovih pravic in spoštovanja pravne države ter demokracije. Še naprej si bomo prizadevali za izpustitev vseh političnih zapornikov, za prost dostop ICRC do zapornikov, odpravo omejitev za potovanja v tujino, za svobodo sredstev obveščanja in civilno družbo.

Predsedstvo je prepričano, da je sodelovanje in uspehe Turkmenistana na teh področjih mogoče najbolje zagotoviti s stalnim delom z njim. Da bo Turkmenistan napredoval k polnemu spoštovanju mednarodnih meril, si moramo omogočiti odprt dialog in po potrebi pošiljati Turkmenistanu jasna sporočila.

Prav zato moramo nadgraditi naše odnose, naše instrumente in orodja. Trenutna pogodbena ureditev odnosov s Turkmenistanom omogoča zgolj elementaren dvostranski dialog. Edina oblika dialoga, ki jo ureja pogodba, je letno srečanje skupnega odbora na ravni uradnikov.

Z začasnim sporazumom bi človekove pravice postale bistveni element odnosov, to pa bi okrepilo naše možnosti vpliva na dogajanja v Turkmenistanu na tem področju. Sporazum o partnerstvu in sodelovanju pa bo, ko bo enkrat v prihodnje sklenjen, vzpostavil poln politični dialog.

V Strategiji EU za osrednjo Azijo, sprejeta junija 2007, piše: „za poglabljanje sodelovanja z državami osrednje Azije bo EU v celoti izkoristila možnosti, ki jih nudijo sporazumi o partnerstvu in sodelovanju“. Take sporazume smo že sklenili s Kazahstanom, Kirgizistanom in Uzbekistanom. Za Tadžikistan je trenutno v veljavi začasni sporazum, do ratifikacije in uveljavitve polnega Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju.

Za uspešno uresničevanje Strategije EU za osrednjo Azijo je nujno, da v njej sodelujejo vse države osrednje Azije, zato je pomembno vzpostaviti pogoje tudi za vključitev Turkmenistana. Brez tega bi zelo težko uresničili svoje cilje in uveljavili svoje interese v osrednji Aziji.

Predsedstvo je prepričano, da moramo zdaj oblikovati ustrezen pravni okvir naših odnosov s Turkmenistanom, za začetek z Začasnim sporazumom. To nam bo omogočilo graditi odnose na dogajanjih v državi in okrepiti naše širše sodelovanje z osrednjo Azijo.

Začasni sporazum lahko najučinkoviteje zagotovi napredek Turkmenistana na ključnih področjih, ki sem jih že omenil, nenazadnje tudi na področjih človekovih pravic, demokracije in pravne države. Vem, da so to tudi vaši cilji, zato upam, da lahko računam na vašo podporo pri našem nadaljevanju dela.

 
  
MPphoto
 

  Benita Ferrero-Waldner, članica Komisije. − (FR) Gospod predsednik, spoštovani poslanci, po izvolitvi predsednika Berdimuhamedova je Turkmenistan dejansko vstopil v novo fazo razvoja in zaznali smo že več znakov sprememb.

Novi voditelji kažejo večjo odprtost. Odpravili so na primer nekaj omejitev svobode gibanja po državi, spremenili so ustavo tako, da se je okrepila vloga parlamenta, ustanovili so institut za demokracijo in človekove pravice, sprejeli so Center Združenih narodov za preventivno diplomacijo in prvič doslej so odobrili prihod mednarodnih opazovalcev na parlamentarne volitve, ki so potekale lanskega decembra. Kot veste, je vlada kot prednostno nalogo zastavila reforme v izobraževalnem in zdravstvenem sistemu.

Leta 2006 je Evropski parlament predlagal oblastem Turkmenistana več ukrepov, na podlagi katerih bi lahko nato končno potrdil Začasni sporazum. V zadnjih dveh letih, od izvolitve novega predsednika, pa so več od predlaganih ukrepov tudi sprejeli – naj preskočim naštevanje ukrepov, ki jih je že naštel predsednik Sveta, zlasti ukrepov v zvezi z ICRC. Začeli so tudi reforme na področju izobraževanja, s posodobitvijo sistema poučevanja, usposabljanjem učiteljev v tujini, podaljšanjem šolanja in uvedbo interneta v šole.

Osvobodili so nekaj zapornikov, pred kratkim tudi Valery Pal, katere izpustitev smo zahtevali mi, gospe in gospodje. Nadalje so septembra 2008 – spet prvič doslej – izdali dovoljenje za obisk posebnemu poročevalcu Združenih narodov o svobodi vere, ki je ugotovil, citiram, da „se posamezniki in skupnosti še vedno soočajo z vrsto težav, vendar se je stanje od leta 2007 močno popravilo“.

Naslednji pozitivni dogodek je začetek novih strukturiranih dialogov, na primer že omenjenega dialoga o človekovih pravicah. Seveda ste lahko prepričani, da bomo na teh srečanjih še naprej razpravljali o perečih zadevah, predvsem o položaju političnih zapornikov, svobodi zbiranja, svobodi obveščanja, svobodi verovanja, pravicah manjšin, in ob vsaki priložnosti bomo poudarjali našo privrženost spoštovanju človekovih pravic in pomen tega spoštovanja za dolgoročni gospodarski in družbeni razvoj.

Zaradi strahov – ki so popolnoma legitimni – glede stanja v Turkmenistanu je Parlament doslej odlagal svojo odločitev glede Začasnega sporazuma. Načeloma nekatere od teh strahov delim z vami, in tudi sama priznavam, da ima Turkmenistan pred seboj še kar nekaj poti do polnega izpolnjevanja mednarodnih meril demokracije in človekovih pravic.

Vendar opažamo pozitiven, morda res omejen, razvoj, ki dokazuje željo po napredku in odprtost za spremembe. To jemljemo kot priložnost, ki jo moramo izkoristiti, da bomo lahko vzpostavili stike s turkmenskimi oblastmi in jih ohrabrili. Trdno sem prepričana, da se mora Evropska unija še bolj zavzeti, če želi odpreti pot k napredku.

Izvajanje Začasnega trgovinskega sporazuma, to je določil sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, ki se nanašajo na trgovino, bi bil prvi pozitivni korak, ki bi nam omogočil tesnejše stike s Turkmenistanom in učinkovitejše spodbujanje sodelovanja, reform in modernizacije na splošno. Nadalje Začasni sporazum vsebuje ključni člen o človekovih pravicah, in znane so mi vaše skrbi glede možnosti zamrznitve sporazuma.

Glede tega bi rada poudarila, da 1. člen Začasnega sporazuma in 2. člen Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju vsebujeta določbe, da je spoštovanje demokracije in temeljnih pravic bistveni element sporazuma, predvsem pa oba sporazuma vsebujeta določbe, ki vsaki od strani omogočajo ustrezno ukrepanje ob hudi kršitvi določb sporazuma, v posebej nujnih primerih celo brez poprejšnjega posvetovanja v skupnih odborih.

Zamrznitev sporazuma ob ugotovljeni trajni in hujši kršitvi določbe o človekovih pravicah je torej mogoča. Začasni trgovinski sporazum pa nikakor ni univerzalno zdravilo. Seveda ne bo odpravil vseh problemov v zvezi s človekovimi pravicami v Turkmenistanu, bo pa pripomogel k polnejšemu spoštovanju mednarodnih meril, zlasti na področju pravne države in človekovih pravic.

Še dva pomembnejša razloga nam narekujeta krepitev naših odnosov s Turkmenistanom v lastnem interesu: varnost in energija. Turkmenistan dejansko leži na križišču Evrope in Azije, med njegove sosede pa štejeta med drugimi tudi Iran in Afganistan. Važno je, da deluje aktivno nevtralno v tej zelo razburkani regiji, ki je ves čas na robu destabilizacije.

V ta namen že uspešno sodelujemo s Turkmenistanom na področjih upravljanja meja in boja proti terorizmu, islamističnemu ekstremizmu, prometu s prepovedanimi drogami in trgovini z ljudmi. To sodelovanje je še toliko pomembnejše, če upoštevamo pred kratkim obnovljeno posredovanje mednarodne skupnosti v Afganistanu in Pakistanu, in da bosta v kratkem zasedali konferenci o regiji v Haagu in v Tokiu.

Kot vemo vsi, bi lahko osrednja Azija igrala zelo pomembno vlogo na področju energetske varnosti. Od spremembe režima v Turkmenistanu smo okrepili naše sodelovanje na tem področju. Evropska unija si intenzivno prizadeva za izgradnjo južnega plinskega koridorja, v okviru širše politike povečanje raznolikosti virov energije in dobavnih poti. Seveda je Turkmenistan ključen za uspeh tega projekta.

Za sklep naj rečem, da morajo naše preoblikovanje Turkmenistana voditi tako naše vrednote kot naši interesi. Zato sem prepričana, da si bomo s sodelovanjem s Turkmenistanom zagotovili boljša izhodišča za uveljavljanje svojih argumentov v prid bolj odprte družbe v tej državi.

Še naprej bomo spodbujali oblasti k napredku tudi na drugih področjih, med katera spadajo reforma kazenskega in civilnega prava, zakonodaja o religijah, svoboda obveščanja, izpustitev političnih zapornikov, odobritev obiskov mednarodnih opazovalcev v zaporih in večja prisotnost nevladnih organizacij v državi.

Iz vseh teh razlogov vas lepo prosim, da odobrite začasni sporazum s Turkmenistanom.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. Komisarka, gospe in gospodje, preden prepustim mikrofon govornikom v tej razpravi, si bom dovolil – ker pač v predsedstvu Parlamenta odgovarjam za vprašanja večjezičnosti – prebrati nekaj nasvetov z letaka, ki smo ga pripravili za nove člane Parlamenta, o tem, kako naj govorijo, da bo lahko tolmačenje teklo pravilno in da bo ta čudež, za katerega ni primere v nobeni drugi instituciji, tekoče deloval.

To sicer nista Mojzesovi plošči z gore, ampak vseeno, navodila se glasijo takole: „Govorite normalno hitro, ne prehitro. Govorite v maternem jeziku, če je to le mogoče. Izogibajte se prehajanju iz enega jezika v drugega med govorom. Prosto govorjenje je boljše od branja, če ni druge možnosti kot branje, pa poskrbite, da imajo tolmači pri sebi vaše besedilo. Jasno navajajte sklice na dokumente. Jasno izgovorite vsako številko. Razložite kratice, ki jih uporabljate v govoru. Upoštevajte, da je šale in pregovore težko prevesti, zato se posvetujte s tolmači. Ko predsedujete sestanku, pred predajo mikrofona naslednjemu govorniku počakajte trenutek, da lahko tolmači končajo prevod prejšnjega govora in preklopijo na drug kanal.“

Tolmači, najlepše se vam zahvaljujem za vaše delo in rad bi vam čestital, saj s svojim učinkovitim opravljanjem zelo zapletenega dela omogočate naše delo.

 
  
MPphoto
 

  Alexandru Nazare, v imenu skupine PPE-DE. – (RO) Najprej, in sploh ne naključno v okviru te razprave, bi rad pozdravil kompromis o financiranju plinovoda Nabucco, sprejet na zadnjem sestanku Evropskega sveta.

Vesel sem, da je projekt Nabucco uvrščen med prednostne energetske projekte in da je trud članov Evropskega parlamenta v podporo projektu rodil sadove.

Če pa se vrnemo k današnji razpravi, sem prepričan, da med vprašanji, povezanimi s Turkmenistanom, po pomembnosti za nas izrazito izstopata dve: gospodarsko sodelovanje, zlasti na področju nafte in plina, ter družbeni napredek in človekove pravice v tej državi, kar je omenila tudi komisarka.

Pozdravljam poročilo in čestitam gospodu Casparyju zanj.

Verjamem tudi, da sporazum, o katerem razpravljamo, pomeni boljši okvir za sodelovanje s Turkmenistanom od sedanjega. Radi bi pa poudaril, da ni nič prezgodaj za razpravo tudi o konkretnih načinih sodelovanja s Turkmenistanom in njegovi vključitvi v energetske projekte Evropske unije. Sporazum, o katerem razpravljamo danes, je več kot dobrodošel kot orodje za pospeševanje gospodarskega sodelovanja med EU in to državo.

Iz poročila lahko razumemo, da so se oblasti v Aškabatu pripravljene pogajati o človekovih pravicah in državljanskih svoboščinah. Glede na dosedanje izkušnje EU je jasno, da je napredek na teh področjih najlaže doseči, če so ta področja vključena v širšo razpravo, ki zajema tudi druga področja, vključno z možnostmi dolgoročnega gospodarskega sodelovanja.

V Turkmenistanu sta energetska in zunanja politika tesno prepleteni. Obe lahko obravnavamo vzporedno, z okrepitvijo gospodarskega sodelovanja in sprejemom konkretnih ukrepov, ob tem pa s stalnim izražanjem naših interesov glede človekovih pravic.

Pozdravljam merila vrednotenja napredka Turkmenistana, pa tudi merila v zvezi s standardi EU na področju intelektualne lastnine. Sprašujem se, ali ne bi morda koristilo oblikovati tudi podobnih meril za raven gospodarskega povezovanja, ki pa bodo seveda dovolj realistična in dolgoročna, ali meril napredka na področju državljanskih svoboščin.

 
  
MPphoto
 

  Erika Mann , v imenu skupine PSE. - Gospod predsednik, zahvaljujem se komisarki in predstavniku Sveta gospodu Vondri za njuni razlagi, prepričana pa sem, da sta tudi sama opazila, da še rahlo omahujemo, ali bi sporazumu naklonili polno podporo ali ne. Mislim, da je omahovanje razumljivo, saj je zadeva preprosta. Težava je v tem, da je za Sporazum o partnerstvu in sodelovanje potrebna odobritev Parlamenta, kar pa zaradi naših zakonskih obveznosti ne velja za Začasni trgovinski sporazum.

Zato lahko v primeru Začasnega trgovinskega sporazuma v svoji resoluciji samo opozorimo na naša vprašanja in skrbi oziroma izrazimo svojo podporo določenim točkam, zaradi tega pa Parlament, še posebej moja politična skupina, okleva glede polne podpore Začasnemu trgovinskemu sporazumu.

Upam, da to razumete in upam, da boste problem lahko rešili. Vem, da vam je zaradi pravnega postopka in že podpisanih pravnih podlag zelo težko, če ne nemogoče, ponovno odpreti pogajanja. V celoti se zavedamo teh dejstev, prepričana pa sem, da boste lahko poiskali ustrezno obliko zaveze in način preoblikovanja ter dopolnitve pravnih podlag, ki bosta pomagali naši strani, da se pridruži vaši strani, saj vsi priznavamo pomen Turkmenistana in smo tudi že polno podprli druge sporazume. Ne gre torej za to, da ne bi vedeli, kaj se dogaja, ali da se ne bi zavedali velikega pomena Turkmenistana, pač pa je primer zelo problematičen.

Rada bi zadevo še enkrat preučila, zato vas izrecno prosim za uslugo: prosim, oglejte si našo odstavek 11, v katerem opozarjamo na zakonske obveznosti in razlike med Začasnim trgovinskim sporazumom ter Sporazumom o partnerstvu in sodelovanju.

Upoštevajte odstavek 9 naše resolucije, ki govori o vključitvi klavzule o človekovih pravicah v Sporazum o partnerstvu in sodelovanju. Komisarka, poznam in upoštevam vaše argumente, prepričana pa sem, da lahko najdete način, s katerim bi bolje uredili to zadevo.

Enako velja za odstavek 10, ki pa je pomemben tudi za Svet. Želimo si klavzule o reviziji. Vem, da je zaenkrat ni, ampak še enkrat, prosim, naredite nam uslugo, preučite zadevo in ugotovite, kaj lahko storite v nadaljevanju pogajanj.

Če bi lahko kaj storili tudi v zvezi z odstavkom 8, bi nam bilo to več kot dobrodošlo, gre pa za nadzor, ki si ga vedno želimo zagotoviti in ga vedno zahtevamo. Nadzor ne pomeni, da želimo biti prisotni na pogajanjih. Take primere smo že imeli, zato, prosim, razmislite, kaj lahko storite, kako nam lahko pomagate pri opredelitvi nadzora; napravite nam uslugo in preučite zadevo.

Mimogrede, menim, da ste opravili sijajno delo. Novi Sporazum o partnerstvu med EU in osrednjo Azijo za 21. stoletje zajema vsa področja. Zajeli ste celo priporočila MOD. Zajeli ste vprašanja človekovih pravic, zato sem prepričana, da lahko najdemo kompromis, a še vedno nam ostane nekaj dela.

 
  
MPphoto
 

  Hélène Flautre, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospod predsednik, nikakor se ne smemo slepiti - zavedati se moramo, da bo, kljub izpustitvi Valery Pal, turkmenska vlada še naprej ugrabljala, zapirala in mučila ljudi zaradi idejnih prekrškov.

Posebni poročevalec Združenih narodov o svobodi vere je sicer lahko obiskal Turkmenistan, devet drugih poročevalcev pa še vedno čaka na dovoljenja, in sicer poročevalcev, ki pokrivajo pomembna področja, kakršna so mučenje, zaščita človekovih pravic, neodvisnost sodstva, izobraževanje, zdravstvo, svoboda izražanja in tako naprej.

Nekaj govorov je bilo podobnih vajam v samoprepričevanju. Še vedno imamo opraviti z enim od najbolj zatiralskih in zaprtih režimov na svetu, kljub določenemu napredku in kljub temu, da moramo v resnici najti pravo strategijo za spodbujanje napredka. Na drugi strani pa ne smemo biti naivni in od Turkmenistana že pred sklenitvijo kakršnega koli sporazuma z njim zahtevati, naj postane vzor demokracije in človekovih pravic.

Kako naj torej ravnamo med tema dvema skrajnostma? Moj predlog je preprost: Imejmo pravo zunanjo politiko, spoštujmo skrajno natančna, merljiva in realistična merila, to pa so merila Evropskega parlamenta. V mislih imam dovoljenja za vstop neodvisnih nevladnih organizacij in posebnih poročevalcev ZN ter Mednarodnega rdečega križa. Vemo, da so pogajanja v teku, niso pa še zaključena. V mislih imam preoblikovanje sistema izobraževanja po mednarodnih merilih – ki sicer poteka, ampak je daleč od zadovoljivega – izpustitev vseh političnih zapornikov in svobodo gibanja – na kratko, v mislih imam ABC človekovih pravic. Predlog moje skupine je ambiciozen, obenem pa realističen. Opišemo ga lahko s preprosto formulo.

(Predsednik je prekinil govornico in jo na zahtevo tolmačev prosil, naj govori počasneje)

Ne smemo sabotirati naše lastne politike z odrekanjem lastnim vrednotam. Ne gre za spodbujanje izolacije Turkmenistana, pač pa za spodbujanje sodelovanja z njim. Kako naj se torej lotimo tega? No, vzeti moramo dva svinčnika, v vsako roko enega. S prvim svinčnikom bomo zarisali okvirni načrt, ki bo vseboval faze, potrebne za izpolnitev meril, ki jih zastavlja Parlament. Te faze bodo zarisane v času, z natančnim časovnim razporedom, o njih pa bodo razpravljali skupni pododbori za človekove pravice.

Ko bomo podpisali ta okvirni načrt, bomo lahko z drugo roko in drugim svinčnikom podpisali začasni sporazum, ki ga imamo pred seboj. Prepričana sem, da bo takrat, ko bosta Komisija in Svet razpravljala o prihodnosti klavzul o človekovih pravicah, nujna podpora razprave s sistematičnim posvetovalnim mehanizmom, katerega rezultat bo lahko po potrebi tudi zamrznitev sporazuma.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. Gospa Flautre, predsednik zasedanja nima merilnika hitrosti, s katero govorite. Predsednik ima pred seboj lučko, prek katere mu tolmači pošljejo signal SOS, če ne morejo več tolmačiti, ker preprosto ne morejo več slediti govorniku. Nisem jaz tisti, ki bi meril hitrost govorjenja, meni pošljejo signal v sili in jaz ga posredujem poslancem, zato da lahko vsi sledimo razpravi.

Kot vedno, hvala za vaše razumevanje.

 
  
MPphoto
 

  Helmuth Markov, v imenu skupine GUE/NGL. – (DE) Gospod predsednik, gospod predsednik Sveta, komisarka, že leto dni je preteklo, odkar je Parlament zelo jasno in glasno povedal, da bo lahko odobril trgovinski sporazum med EU in Turkmenistanom šele, ko bo ta država dosegla določen napredek. Zahteve, ki jih je postavil, je sorazmerno lahko izpolniti: prost in neoviran dostop Mednarodnega rdečega križa, izpustitev političnih zapornikov in tistih, ki uveljavljajo ugovor vesti, odprava vseh omejitev za potovanje po državi, lažji dostop in boljši delovni pogoji za nevladne organizacije in agencije ZN ter temeljita reforma izobraževalnega sistema. Odkrito priznam, da je oblast pod predsednikom Berdimuhamedovom dosegla določen napredek. To je neizpodbitno. Po mojem mnenju pa še zdaleč ne zadostuje, da bi lahko odobrili sporazum. Predsednik Sveta in komisarka, oba sta zgrešila veliko priložnost.

Sicer se drugače ne strinjam z vsemi njihovimi stališči, ampak socialdemokratski poslanci so rekli, da tu v Parlamentu zahtevamo vaše jamstvo, da boste v primeru, če bo Parlament kdaj zahteval razveljavitev Začasnega sporazuma, to zahtevo izpolnili. Gospod Vondra ni o tem rekel prav ničesar, vi, komisarka, pa ste nam razložili, da je možnost za to zapisana v pogodbi. Ne gre za to, da je to mogoče storiti, pač pa za to, ali ste pripravljeni zahtevo izpolniti, če vam jo Parlament postavi. Za to gre.

Da se bomo lahko še naprej jemali resno, pozivam vse spoštovane kolege, naj jutri ne odobrijo sporazuma, če se Komisija ne bo pisno zavezala, da bo izpolnila našo zahtevo, in te zaveze prebrala pred nami. To je paket, ki smo ga brezpogojno zahtevali, vidva pa nista rekla ničesar o njem. Moram reči, da se me loteva občutek, da nas ne jemljete resno. Najmanj, kar bi lahko pričakovali, bi bilo vaše uradno stališče.

Zato naj povem, da v teh okoliščinah ne moremo odobriti Začasnega sporazuma. Upam, da bomo jutri to soglasno uradno potrdili tudi vsi skupaj.

 
  
MPphoto
 

  David Martin (PSE). - Gospod predsednik, tako kot moja dva predgovornika se bojim, da sta nam Komisija in Svet naslikala precej rožnato podobo sedanjega stanja v Turkmenistanu.

Sedanji predsednik je morda res kanček boljši od predsednika, katerega je nadomestil februarja 2007, ampak, ali pa je res toliko boljši, da lahko odobrimo začasni trgovinski sporazum kot korak k sporazumu o partnerstvu in sodelovanju? Kot sta dejala že gospod Markov in gospa Flautre, smo v Odboru za mednarodno trgovino zastavili Turkmenistanu pet zelo jasnih nalog, katerih izpolnitev smatramo kot pogoj za našo odobritev sporazuma.

Prvič, rekli smo, da mora imeti Mednarodni rdeči križ prost dostop v Turkmenistan. Če Komisija in Svet nimata drugačnih informacij, ostajam pri tem, da doslej Rdeči križ ni mogel obiskati niti enega zapora in niti enega zapornika v Turkmenistanu.

Drugič, rekli smo, da morajo preoblikovati svoj izobraževalni sistem po mednarodnih merilih. Svet pravilno ugotavlja, da so šolanje na srednji stopnji podaljšali za eno leto, kot razumem stvari jaz, pa kljub manjšim izboljšavam izobraževalnega sistema te niso namenjene množici Turkmencev, pač pa eliti in usposabljanju delovne sile za naftno in plinsko industrijo.

Tretjič, zahtevali smo izpustitev vseh političnih zapornikov. Nekaj so jih izpustili, a ne veliko, in še vedno dobesedno na stotine, če ne celo na tisoče, političnih zapornikov čemi v zaporih Turkmenistana ter čaka na pošteno sojenje.

Četrtič, rekli smo, da zahtevamo odpravo vseh omejitev potovanj v tujino. Zanimivo je, da sta se oba, Komisija in Svet, osredotočila samo na potovanja v državi. Mi smo zahtevali tudi prosta potovanja v tujino. Tega niso izpolnili.

Končno, zahtevali smo prost dostop za neodvisne nevladne organizacije, prost dostop za telesa ZN za človekove pravice in svobodo obveščanja. No, svobode obveščanja ni, prostega dostopa za nevladne organizacije ni, ob tem, ko so sicer dovolili vstop inšpektorju ZN za versko strpnost, pa je pred Turkmenistanom najdaljša vrsta čakajočih obiskovalcev iz ZN na vsem svetu.

Ali je to res država, s katero lahko poslujemo? No, sumim, da je za večino v Parlamentu in v drugih institucijah odgovor nedvoumen „da“. Zakaj so se stvari spremenile od resolucije Odbora za trgovino leta 2007? Ciniki bi lahko rekli, da so razlogi za odkritje nafte in plina v Turkmenistanu, naša želja zgraditi nov cevovod, naš strateški interes, ki smo ga nenadoma odkrili. Če je tako, se ne pretvarjajmo, da ima zadeva karkoli opraviti z napredkom na področju človekovih pravic. Gre za sebične interese na ravni Evropske unije.

(Predsednik je prekinil govornika)

 
  
MPphoto
 

  Søren Bo Søndergaard (GUE/NGL). – (DA) Gospod predsednik, tudi jaz popolnoma nasprotujem predlogu, naj Evropski parlament brezpogojno odobri trgovinski sporazum s Turkmenistanom, o čemer pravzaprav govorimo tukaj. V našo obrazložitev lahko zapišemo, karkoli želimo, ko bomo pritisnili na zeleni gumb, pa bomo popolnoma izgubili nadzor nad zadevo, če ne dobimo od Komisije zagotovila, da bomo imeli možnost sporazum kasneje razveljaviti.

Kateri razlogi nam pravzaprav narekujejo, naj sporazum s Turkmenistanom odobrimo? Slišali smo o najrazličnejših izboljšavah in res je, da je diktatorski režim uvedel nekatere izboljšave ter dal vrsto obljub. Kot pa nam pripoveduje med drugimi tudi Amnesty International, so bile te izboljšave doslej uvedene v zelo omejenem obsegu. In kakšno obrazložitev za to nam ponujajo? Slišimo obrazložitev, da rezultatov ni dal tudi čas, ko sporazuma nimamo. Po mojem mnenju je to nesmiselna obrazložitev, ki posredno spodbuja diktatorje, naj vztrajajo, saj nas bodo tako sčasoma že spravili na kolena. Menim, da bi morali jasno in glasno povedati, da je lahko cena plina previsoka, če je ta cena sklepanje sporazumov z diktatorskim režimom Turkmenistana – ta cena je mnogo previsoka.

 
  
MPphoto
 

  Justas Vincas Paleckis (PSE). (LT) Obžalovanja vredno je, da prizadevanja evropske unije in drugih mednarodnih organizacij za zaščito človekovih pravic v Turkmenistanu še niso obrodila rezultatov. Novinarjem in borcem za človekove pravice v tej državi zatiskajo usta. Nadaljujejo se posilstva žensk in otrok ter trgovina z njimi.

Vseeno pa sem prepričan, da politika odlaganja vzpostavitve stikov in izolacije v primeru Turkmenistana ne more prinesti velike koristi. Ne zato, ker ima država bogate zaloge plina, pač pa preprosto zato, ker lahko demokratične spremembe prinese le spodbujanje stikov z zunanjim svetom.

Zato podpiram stališče Evropske komisije in začasni sporazum, ki pa ga lahko glede na dogodke v državi po potrebi tudi zamrznemo. Nedvomno pa stališč Evropske unije glede energije pri odnosih s Turkmenistanom ne smemo ločevati od sprememb na področju človekovih pravic.

 
  
MPphoto
 

  Charles Tannock (PPE-DE). - Gospod predsednik, skrivnostni Turkmenistan nam lahko ponudi mnogo več kot samo nafto in plin. S tem nočem reči, da zaloge fosilnih goriv v tej državi niso pomembne. Dejansko so življenjskega strateškega pomena za EU, če upoštevamo željo Unije in vidno željo Turkmenistana, da bi se pri dobavi energije rešila iz ruske sence.

Ogromne in dostopne zaloge plina v Turkmenistanu že same po sebi terjajo tesnejše odnose z EU. So pa še drugi razlogi, ki nam po mojem mnenju narekujejo sklenitev začasnega trgovinskega sporazuma s Turkmenistanom. Država je izvrsten primer miroljubne in stabilne muslimanske države z laično vlado, ki sodeluje v boju proti islamističnemu terorizmu v Afganistanu, kjer imamo vojno.

Seveda imamo še vedno zadržke glede človekovih pravic, demokracije in političnih svoboščin, ampak take zadržke imamo tudi pri Rusiji in Kitajski, ne spomnim pa se, da bi socialdemokrati v nedavni razpravi o Tibetu odpirali ta vprašanja. Kljub temu gojimo strateške odnose z obema omenjenima velikima državama.

Nadaljnje spremembe v Turkmenistanu bomo spodbujali z dialogom in partnerstvom, ne z izolacijo. Zato na splošno podpiram boljše odnose med EU in državami osrednje Azije.

(Predsednik je prekinil govornika)

 
  
MPphoto
 

  Alessandro Battilocchio (PSE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, upam, da nam lahko ta razprava o začasnem sporazumu služi tudi kot priložnost za začetek temeljitega pretresa stanja v Turkmenistanu in poziv k bolj praktičnim ukrepom za izboljšanje sedanjega zelo neugodnega stanja.

Vlada v Aškabatu je nedavno zavrnila vrsto priporočil, tudi izpustitev političnih zapornikov, pregled dosedanjih primerov političnih obsodb in odpravo prepovedi potovanj, ki jo je samovoljno uvedla za borce za človekove pravice. Danes, rečeno brez olepševanja, je ta država zaprta za nadzornike mednarodnih organizacij, ki nimajo vstopa v državo že 10 let. Novinarji in aktivisti ne morejo svobodno delovati, vsi nasprotniki režima pa so dnevno izpostavljeni grožnjam.

Evropska unija in mednarodna skupnost zahtevata temeljne spremembe na področju človekovih pravic; izključno gospodarske sporazume nam bo zelo težko sprejeti.

 
  
MPphoto
 

  Marie Anne Isler Béguin (Verts/ALE). – (FR) Gospod predsednik, minister, komisarka, mislim, da moramo v zvezi s to zadevo odložiti hinavščino.

Leta 2006 sem bila članica delegacije Evropskega parlamenta v Turkmenistan in že takrat smo vam, komisarka, dali vrsto predlogov.

Jasno, razumem vaše argumente in argumente Sveta, ko pa primerjam predloge in poročilo o osrednji Aziji – za katerega smo v tej zbornici glasovali nekaj mesecev nazaj, 20. februarja 2008, in v katerem so bile ponovljene naše zahteve glede izpustitve zapornikov, Rdečega križa in druge – ali imamo v resnici sploh kaj napredka? Ne.

Osebno sem imela pri branju „Poročila o Turkmenistanu“ občutek, da berem „Poročilo o projektu Nabucco“, saj nas končno zanima predvsem energija, shranjena v plinu te tretje največje proizvajalke plina na svetu. Nadalje mi je znano – to so nam zelo jasno razložili med našim obiskom v Turkmenistanu – da ima država druge možne odjemalce, tudi Kitajsko, če turkmenski plin Evropske unije ne bi zanimal. Torej nehajmo hliniti, spregovorimo odkrito ...

(Predsednik je prekinil govornico)

 
  
MPphoto
 

  Christopher Beazley (PPE-DE). - Gospod predsednik, rad bi samo povedal, da se globoko strinjam s svojim kolegom dr. Charlesom Tannockom. Če ga ne bi prekinili, bi v zaključni misli povedal, da bi morala EU spodbujati –Komisija in Svet pa financirati – plinovode čez Kaspijsko morje v osrednjo Azijo, da bi zmanjšala svojo odvisnost od monopolnega vira in da bi se izognili nevarnosti, da bi postali žrtve zunanjepolitičnih ciljev ene od svojih sosed.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. Hvala, gospod Beazley. Treba je dopolniti vsako misel gospoda Tannocka, ki je vedno konstruktiven in je vir navdiha Parlamentu.

Zdaj pa ima besedo še zadnji govornik, gospod Martin.

V predsedstvu Parlamenta bomo preučili, ali je v tej sekciji še mogoče dati besedo govornikom, ki so že sodelovali v razpravi, kajti taki govorniki običajno razpravo samo ponovno odprejo. V tem primeru, ko smo prišli do petega govornika, pravico do besede pa ima pet govornikov, dajem besedo gospodu Martinu.

 
  
MPphoto
 

  David Martin (PSE). – Gospod predsednik, hvala za besedo. Ponovno sem se želel oglasiti, ker želim zastaviti zelo konkretno vprašanje Komisiji, preden spet dobi besedo. Rad bi vedel, kako natančno bi se na kakršno koli klavzulo o človekovih pravicah, za katero bi se dogovorili, sploh sklicevali in kako bi jo uveljavili. Ali bi kršitve človekovih pravic ugotavljala Komisija, in, če bi se Komisija tako odločila, ali bi Svet odločal o zamrznitvi sporazuma s soglasjem ali s kvalificirano večino? Kako praktična sploh bo v resnici klavzula o človekovih pravicah? Klavzule o človekovih pravicah smo zapisali že v mnoge svoje mednarodne sporazume, doslej pa – razen izjeme, ki je predmet naše naslednje razprave – praktično nismo uveljavili še nobene, pri čemer je Belorusija ena od redkih izjem.

 
  
MPphoto
 

  Alexandr Vondra, predsednik Sveta. Gospod predsednik, mislim, da je bila razprava zelo produktivna. Razprava je bila osredotočena predvsem na človekove pravice in to nas ne preseneča. Rad bi še enkrat poudaril, da obstoječa klavzula o človekovih pravicah v sporazumu omogoča zamrznitev ob kršenju človekovih pravic; ko bomo razmišljali o zamrznitvi, če se bo stanje v Turkmenistanu poslabšalo, pa bomo morali po mojem mnenju zelo resno upoštevati predloge Parlamenta.

Seveda bo končno odločitev sprejel Svet ob upoštevanju vseh možnosti restriktivnih ukrepov, vključno z možnostjo zamrznitve, in glede tega imamo že nekaj precedenčnih primerov v zvezi z nekaterimi državami osrednje Azije.

Nekateri govorniki so se dotaknili tudi vprašanja sodelovanja z Rdečim križem. Težko od tukaj presojamo sodelovanje med Rdečim križem in Turkmenistanom, preprosto zato, ker se Rdeči križ drži temeljnega načela diskretnosti. Na podlagi razpoložljivih informacij pa moramo priznati, da je treba še veliko storiti in izboljšati, ob tem pa lahko opazimo tudi pozitivne stvari in napredek.

Na splošno in za zaključek naj rečem, da je stanje na področju človekovih pravic v Turkmenistanu daleč od idealnega, vendar trajna izolacija ne pride v poštev. Pogojni pristop k sklenitvi začasnega sporazuma, o katerem smo se pogajali 11 let, ne more biti učinkovit način za zagotovitev napredka na področjih človekovih pravic in demokracije.

Seveda moramo začeti dialog s Turkmenistanom o človekovih pravicah, in prav to skušamo. Češki predsednik vlade je državo obiskal pred kratkim. S predsednikom v Aškabadu se je pogovarjal prav o teh temah.

Predsedstvo je prepričano, da je zdaj priložnost za vzpostavitev stikov s Turkmenistanom in da je tak pristop edini učinkoviti način za začetek iskrenega dialoga o vprašanjih, kakršno so človekove pravice.

Nobeden od ključnih partnerjev Turkmenistana – Rusija ali Kitajska, katerih vplive na tem območju se trenutno krepi – teh vprašanj verjetno ne bosta zapisali med prva na svojih seznamih.

Torej je vzpostavitev ustreznih pogodbenih odnosov z Začasnim sporazumom ključni korak v politiki sodelovanja. Odklonilno mnenje Parlamenta bi škodovalo porajajočemu se dialogu s Turkmenistanom in bi spodkopalo naše možnosti za zagotovitev napredka na pomembnih področjih, kakršno je večje spoštovanje človekovih pravic.

Zato pozivam Parlament, naj, tudi v skladu s predlogom poročevalca Daniela Casparyja, polno podpre Začasni sporazum.

 
  
MPphoto
 

  Benita Ferrero-Waldner, članica Komisije. Gospod predsednik, Eleanor Roosevelt je dejala, da je namesto pritoževanja čez temo bolje prižgati svečo. To velja tudi za Turkmenistan. Spodbujanje človekovih pravic in podpora demokraciji v tej državi morata biti seveda tudi v prihodnje naši prednostni nalogi. Številni med vami ste pravilno ugotovili – na primer gospa Flautre, ki je ni več tu – da so spremembe počasne. Da, so, ampak so spremembe in te spremembe moramo priznati in spodbujati.

Pomagati moramo Turkmenistanu, da si bo lahko pomagal tudi sam. Zato moramo sodelovati s to državo konstruktivno, neprestano in strateško. Vzpostaviti moramo ustrezen okvir za naše pogodbene odnose, tega pa trenutno veljavni Sporazum o trgovini in sodelovanju ne omogoča.

Naj povem še nekaj besed o zamrznitvi oziroma možni zamrznitvi. Kot veste in kot je pravkar povedal tudi predsednik Sveta, o takih zadevah odloča Svet – in sicer s soglasjem. Komisija pa lahko tak ukrep predlaga.

Naj vas spomnim, da je na primer po dogodkih v Andižanu Svet sklenil sprejeti restriktivne ukrepe proti Uzbekistanu, vključno z embargom na orožje in omejitvami potovanj uzbeških uslužbencev, ki so bili vpleteni v dogodke. Poleg tega so bili začasno odloženi tehnični sestanki v okviru Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, sestanki Odbora za sodelovanje in sestanki pododborov. Te ukrepe smo stalno spremljali in letno obnavljali ali spreminjali glede na razmere.

Če bi zgodilo se kaj podobnega – ali če bi se stanje hudo poslabšalo – bi lahko Svet sprejel podobne ukrepe ali celo zamrznitev, Komisija pa bi vsekakor preučila vse možnosti ukrepanja, vključno z zamrznitvijo.

Če bi hoteli vključiti izrecno klavzulo v zvezi s človekovimi pravicami v Sporazum o partnerstvu in sodelovanju, bi bilo treba ta sporazum spremeniti. Po našem mnenju bi bilo to precej težko, saj bi bilo treba ponoviti pogajanja s Turkmenistanom – ki je Sporazum o partnerstvu in sodelovanju podpisal in ratificiral že leta 2004 – pa tudi z državami članicami EU, od katerih jih je 12 tudi že ratificiralo Sporazum.

Kar se tiče vprašanja, ali kršitev človekovih pravic lahko pripelje do zamrznitve Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, bi rada ponovila, da Sporazum o partnerstvu in sodelovanju in Začasni sporazum oba vsebujeta klavzuli, da je spoštovanje človekovih pravic bistveni element sporazuma – kot sem že jasno povedala prej. Sporazum o partnerstvu in sodelovanju in Začasni sporazum vsebujeta klavzule, po katerih lahko katera koli od strani, če smatra, da druga stran ne izpolnjuje svojih obveznosti iz sporazuma, ustrezno ukrepa, v posebno nujnih primerih celo brez predhodnega posvetovanja s skupnim odborom.

Začasni sporazum in Sporazum o partnerstvu in sodelovanju oba vsebujeta skupno izjavo, ki pojasnjuje, da posebno nujni primeri pomenijo primere bistvenih kršitev sporazuma, od katere koli strani, in obe izjavi pojasnjujeta, da bistvena kršitev pomeni kršitev bistvenega elementa sporazuma.

Tako bistvena kršitev v nujnem primeru daje pravico strankama sporazuma do ustreznih ukrepov. Po našem mnenju med take ukrepe lahko spada tudi zamrznitev sporazuma. Zato, spoštovani poslanci, vas spet prosim – kot sem vas že prej – da odobrite aktiviranje Začasnega trgovinskega sporazuma s Turkmenistanom.

V celoti sem pripravljena v svojem imenu – v imenu Komisije – sprejeti politično zavezo, da bomo spremljali dialog o človekovih pravicah in redno poročali Parlamentu. To bi bilo po trgovinskem sporazumu odskočna deska za tesnejše sodelovanje, pomenilo pa bi tudi korak naprej pri vzpostavljanju dialoga s Turkmenistanom, enakovrednega dialogom, ki smo jih že vzpostavili z drugimi državami na tem območju. Tudi tega ne smemo pozabiti.

Na pozitivni razvoj in izboljšanje stanja človekovih pravic bomo lahko vplivali le z okrepljeno zavezo.

 
  
  

PREDSEDSTVO: GOSPOD DOS SANTOS
podpredsednik

 
  
MPphoto
 

  Daniel Caspary, poročevalec. − (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najlepša hvala za današnjo razpravo. Pomeni precejšen korak naprej. Zahvalil bi se rad vsem svojim spoštovanim prijateljem, ki ste pri tej zadevi sodelovali z menoj v zadnjih mesecih.

Eno od osrednjih stališč Sveta, dragi gospod Vondra, je napravilo še poseben vtis name: ljudje v Turkmenistanu zagotovo ne bodo izvedeli, kaj pomenijo demokracija in človekove pravice, od Kitajske, Rusije ali celo Irana. V zadnjih letih je Parlament postavil jasne pogoje za svoje soglasje k začasnemu sporazumu, nazadnje v poročilu gospoda Özdemirja o strategiji za osrednjo Azijo.

Za Evropski parlament bi pomenilo hud kompromis, če bi se zdaj v bistvu odrekli zahtevam, ki smo jih postavili pred tremi ali pred šestimi meseci in se odločili, da kljub temu odobrimo moje poročilo o Začasnem sporazumu. Po drugi strani pa mi je tudi jasno, da danes govorimo o Začasnem sporazumu. Odlog glasovanja ne bi bil dobra zamisel. Jasno mi je tudi dejstvo, da Turkmenistana in Začasnega sporazuma ne smemo uporabiti kot talcev pri merjenju moči med evropskimi institucijami.

Jasno mi je tudi dejstvo, da bi pomenilo precedenčen primer, če bi Komisija in Svet privolila v zahteve, ki smo jih danes zastavljali mnogi med nami, čeprav – in naj to povem povsem jasno – se mi zdijo te zahteve Parlamenta povsem upravičene. Zato pričakujem – po možnosti še nocoj – zavezo Komisije, da bo v primeru, če bo nadzor pokazal, da se je stanje v Turkmenistanu poslabšalo, ali če bo Parlament sprejel resolucijo, s katero bo zahteval, naj Komisija predlaga Svetu zamrznitev Začasnega sporazuma, tak predlog tudi poslala Svetu. Menim, da bi bilo to mogoče tudi po obstoječih določilih sporazumov.

Vesel bi bil, če bi tudi od Sveta dobili zavezo, da bi na predlog Komisije zadevo nemudoma vključil na dnevni red in o njej razpravljal na enem od naslednjih srečanj. Obe instituciji lahko nedvomno sprejmeta taki zavezi, ne da bi bilo treba posegati v splošno ureditev sodelovanja med institucijami v Evropski uniji. Hvaležen bi bil, če bi lahko prejeli vaši izjavi še danes, najkasneje pa jutri pred glasovanjem. Nerad bi jutri pred glasovanjem priporočal svojim spoštovanim prijateljem, naj odložijo glasovanje o mojem poročilu.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. V skladu s členom 108(5) Poslovnika sem prejel dva predloga resolucij.

Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo jutri.

 
Zadnja posodobitev: 12. avgust 2010Pravno obvestilo