Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2008/2104(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0140/2009

Predložena besedila :

A6-0140/2009

Razprave :

PV 01/04/2009 - 12
CRE 01/04/2009 - 12

Glasovanja :

PV 02/04/2009 - 9.22
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2009)0215

Razprave
Sreda, 1. april 2009 - Bruselj Edition JOIzdaja UL

12. Novi sporazum EU/Rusija (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 
 

  Predsednik. - Naslednja točka je poročilo (A6-0140/2009) gospoda Janusza Onyszkiewicza v imenu Odbora za zunanje zadeve o novem sporazumu EU/Rusija (2008/2104(INI)).

 
  
MPphoto
 

  Janusz Onyszkiewicz, poročevalec. − (PL) Gospod predsednik, to poročilo opisuje odnose med Evropsko unijo in Rusijo in je ključnega pomena za gospodarski in politični interes Unije. Poudarja vlogo, ki bi jo Rusija lahko igrala in bi jo tudi morala igrati na mednarodnem prizorišču, predvsem pri naših bližnjih sosedah, kjer lahko prispeva h gospodarski in politični stabilnosti regije.

Poleg tega pa poročilo opozarja na nesorazmerno močan odziv Rusije na oborožen poseg Gruzije v Južni Osetiji in na obsežno in neizzvano ukrepanje ruskih sil v Abhaziji. Poročilo poudarja potrebo po plodnem dialogu o vprašanjih varnosti. Ta dialog bi moral temeljiti na spoštovanju mednarodnega prava in ozemeljske celovitosti držav. Poročilo poudarja tudi, da dogodki na Kavkazu in priznanje neodvisnosti obeh enklav, Osetije in Abhazije, mečejo senco dvoma na pripravljenost in sposobnost Rusije, da skupaj z Evropsko unijo vzpostavi skupni prostor varnosti v Evropi.

Predlog poročila je, da je treba pogovore o ruskem spoštovanju obveznosti in sporazumov, s katerimi se je končal spor v Gruziji, zaključiti še pred sprejetjem sporazuma, doseženega s pogajanji. Tu gre za sporazum o statusu Abhazije in Južne Osetije. Poročilo tudi poziva Rusijo, naj zagotovi, da ne bo posegla po uporabi sile proti svojim sosedam.

Poleg tega poudarja, da nedavni dogodki, ki zadevajo ruski napad na ozemeljsko celovitost Gruzije, ogrožajo odnose med Evropsko unijo in Rusijo, kar velja tudi za vlogo Rusije v krizi pri oskrbi s plinom.

Poročilo navaja, da bi bilo veljavni sporazum priporočljivo nadomestiti z novejšim in širšim sporazumom. Tak sporazum bi vključeval vse vidike našega sodelovanja in bi bil pravno zavezujoč. Vseboval bi tudi jasne postopke za reševanje sporov.

Poročilo govori tudi o energetski varnosti. Obravnava tudi vključitev temeljnih določb pogodbe, ki se nanašajo na energijo, ter tranzitnega protokola v sporazum, dosežen s pogajanji. Na to se sklicuje kljub dejstvu, da je ta pogodba trenutno pravno zavezujoča in da je pravno zavezujoča za Rusijo, čeprav lahko Rusija od nje odstopi.

Poročilo kaže na velik prikrit potencial možnih vzajemnih gospodarskih dogovorov, ki temeljijo na enakovrednem partnerstvu obeh strani. Takšni dogovori bi lahko pripeljali do obojestransko koristne soodvisnosti. Na podlagi poročila je izredno pomembno, da države članice in Evropska unija v celoti spregovorijo enoglasno, zlasti kar zadeva odnose z Rusijo. Temeljnega pomena je tudi, da se države članice, kot to od njih zahtevajo različne pogodbe Evropske unije, pravočasno posvetujejo med seboj o vsaki dvostranski zadevi z Rusijo. To je zlasti pomembno v primerih, ki bi lahko vplivali na druge države Evropske unije ali Evropsko unijo kot celoto.

Velika pozornost v poročilu je namenjena človekovim pravicam in svoboščinam v Rusiji. Poudarjeno je, da je Rusija kot članica Sveta Evrope dolžna spoštovati načela, na katerih temelji Svet. Navedeno je, da je upoštevanje teh načel ključnega pomena za uspeh pogajanj o sodelovanju Evropske unije in Rusije. Obžalujemo, da Rusija nasprotuje uvedbi učinkovitih ukrepov, s katerimi bi zagotovila, da se številni primeri, v katerih so ruski organi kršili človekove pravice in jih je obsodilo tudi Evropsko sodišče, ne bodo več ponavljali.

Dobro je opozoriti na eno izmed mnogih priporočil, vsebovanih v poročilu, in sicer da bi Evropska unija morala še naprej podpirati prošnjo Rusije za članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji. Zelo pomembno za Rusijo je, da še pred formalno pridobitvijo članstva upošteva obveznosti članstva. To zlasti pomeni, da mora prenehati z opuščanjem praks, ki so že bile sprejete. V tem okviru je treba opozoriti na velik pomen, ki se ga pripisuje učinkovitemu varstvu pravic intelektualne, poslovne in industrijske lastnine.

Poročilo vsebuje priporočila, ki se nanašajo na človekove pravice, medijsko svobodo, neodvisnost sodstva in postopno oženje dovoljenega obsega delovanja nevladnih organizacij v Rusiji. Vključuje tudi niz gospodarskih vprašanj, kot so pomorski promet v Baltskem morju in ob severni obali Rusije, zračni promet nad Sibirijo in vzajemni dogovori o možnih neoviranih naložbah.

 
  
MPphoto
 

  Alexandr Vondra, predsednik Sveta. Gospod predsednik, želel bi se zahvaliti Parlamentu za priložnost, da lahko na tem zasedanju obravnavamo vprašanje odnosov z Rusijo. Kot zagotovo že veste, je na Svetu že pred časom potekala poglobljena razprava o odnosih z Rusijo, na kateri smo opredelili izhodišča in temelje novega sporazuma EU/Rusija, zato menimo, da je pomembno, da so se obnovila pogajanja o novem sporazumu. Rusija je navsezadnje naša največja soseda, ena izmed ključnih partnerk in nepogrešljiva akterka na mednarodnem prizorišču. Danes, ko nas je gospodarska kriza vse enako močno prizadela, je jasno, da spori ne bodo okrepili ne ene ne druge strani.

Konstruktivno, razumno in obojestransko koristno sodelovanje ter izpolnitev mednarodnih obveznosti s strani Rusije pa nas lahko okrepijo.

Še več, dialog in konstruktivna vključenost sta pomembni sredstvi obrambe naših interesov in spodbujanja naših vrednot, kar zadeva Rusijo.

To je, na kratko, glavna spodbuda za našo odločitev, da obnovimo pogajanja o novem sporazumu EU/Rusija, ne glede na to, kaj se je lani avgusta zgodilo v Gruziji. Kriza in njene posledice seveda še naprej mečejo senco na naše odnose. Pogajanja na noben način ne upravičujejo početja Rusije v Gruziji, kakor tudi na ozemlju Abhazije in Južne Osetije, in EU je v zvezi s tem jasno določila mejo. Pri tem smo jasno izrazili podporo ozemeljski celovitosti Gruzije.

Od Rusije še naprej pričakujemo, da bo ravnala odgovorno in spoštovala vse svoje zaveze. To zlasti pomeni, da bomo v teku celotnega postopka pogajanj posebno pozornost namenili našemu skupnemu sosedstvu z Rusijo. Kriza v Gruziji je pokazala, da se nerešeni spori lahko tudi po mnogih letih spet zanetijo in da vojaško posredovanje ne prinaša rešitve.

Rusijo moramo spomniti, da lahko veliko pridobi, če bo v odnosu do svojih sosed ravnala konstruktivno, in da lahko veliko izgubi, če bo še naprej vztrajala pri sporu. Rusija je navsezadnje že dokazala, da ve, kako je treba ravnati, ko gre za srednjeevropske sosede, ki so zdaj članice tako EU kot Nata.

Še naprej bomo vztrajali pri tem, da mora Rusija upoštevati mednarodne obveznosti in spoštovati ozemeljsko celovitost in suverenost Gruzije in drugih vzhodnoevropskih držav, ki so del njenega skupnega sosedstva z EU. Na pogovorih v Ženevi pričakujemo tudi popolno sodelovanje tako s strani Rusije kot Gruzije.

Trenutnega stanja pogajanj o novem sporazumu z Rusijo ne nameravam podrobneje opisovati. Komisija vam bo kot pogajalka o novem sporazumu zagotovo lahko dala več informacij o postopku.

Opozoriti moram tudi, da smo šele na začetku postopka, ki bi lahko trajal nekaj časa. Če bo postopek na začetku potekal počasi, nam to ne sme odvzeti poguma. Prepričan pa sem, da nam bo ob koncu našega predsedovanja bolj jasno, kaj si obe strani želita, da bi ta sporazum vključeval.

Hvaležni smo Januszu Onyszkiewiczu za njegovo poročilo in priporočila, ki so v njem vsebovana. V glavnem imamo mnogo skupnih skrbi in ciljev.

Zdaj pa bi želel izraziti tudi nekaj pripomb v zvezi z delom novega sporazuma, ki zadeva zunanjo varnost in pri kateri svojo vlogo v pogajanjih igra tudi predsedstvo. Novi sporazum mora nujno vsebovati določbo, ki bo zagotavljala učinkovit dialog in sodelovanje z Rusijo, in mora temeljiti na skupnih vrednotah, upoštevanju obstoječih mednarodnih obveznosti, načelih pravne države ter spoštovanju demokracije, človekovih pravic in temeljnih svoboščin. To je zlasti pomembno v zvezi z našim skupnim sosedstvom. Če želimo najti rešitev dolgoletnih sporov, je to prav res bistvenega pomena.

Pomemben cilj je tudi preprečevanje sporov. Za ta cilj si je treba prizadevati tako s političnim dialogom kakor tudi s skupnimi pobudami.

Z Rusijo je dosežen že nek napredek, kar zadeva obseg političnega dialoga in tisti del novega sporazuma, ki se nanaša na zunanjo varnost. Seveda pa je treba paziti na podrobnosti. Najzanimivejši in najzahtevnejši del pogajanj v tem trenutku je sam začetek, saj bomo najprej razpravljali o dejanskih predlogih besedila.

Ker so pogajanja v teku, ne bi bilo primerno, da bi vam zdaj govoril o podrobnostih. Lahko pa vam zagotovim, da si bomo prizadevali za vsebinske določbe o okrepitvi dialoga na mednarodnem prizorišču, boju proti terorizmu, nadzoru orožja, razoroževanju in neširjenju orožja, človekovih pravicah, demokraciji in pravni državi, obvladovanju kriznih razmer in zaščiti civilnega prebivalstva.

Na vrhu EU-Rusija v Hanti Mansijsku je bilo dogovorjeno, da je naš skupni cilj sklenitev strateškega sporazuma, ki bo oblikoval celovit okvir za odnose med EU in Rusijo v bližnji prihodnosti in pomagal ustvariti možnosti zanje. To je še vedno naš cilj, za katerega si bo to predsedstvo, kakor tudi naslednja predsedstva, še naprej prizadevalo.

Ta Parlament bomo še naprej obveščali o napredku in hvaležni smo za vse vaše prispevke, ki ste nam jih posredovali, zlasti z besedilom vaše resolucije.

 
  
MPphoto
 

  Benita Ferrero-Waldner, članica Komisije. – (DE) Gospod predsednik, spoštovani poslanci, na začetku bi se želela toplo zahvaliti gospodu Onyszkiewiczu za to dragoceno poročilo.

Vztrajno smo poudarjali, da cenimo mnenje Parlamenta, in seveda vam bom z veseljem povedala nove informacije o poteku pogajanj.

Gospod predsednik, Rusija je in bo še naprej naša pomembna partnerka. Naši skupni interesi so kompleksni in se prekrivajo, segajo pa vse od gospodarskih stikov do, na primer, naših skupnih prizadevanj kot partnerk v okviru bližnjevzhodne četverice ali, kot na primer včeraj, v Afganistanu in Pakistanu. Seveda se vsi zavedamo, da se naša mnenja o nekaterih zadevah močno razlikujejo, na primer o ozemeljski celovitosti Gruzije. Napetosti so vedno znova nastajale, ko je šlo za krepitev naše vloge v našem skupnem sosedstvu. V tem okviru smo pogosto slišali napačne trditve, da smo odvisni od naše velike sosede. Ko gre za trgovino in energetiko, smo res precej odvisni drug od drugega ali, povedano drugače, drug drugemu smo postali nepogrešljiv partner. Torej so to časi, v katerih so naši odnosi z Rusijo neznansko pomembni in v okviru katerih je nedvomno ključnega pomena enotna, vizionarska strategija EU.

Jutri se bo predsednik Obama prvič sestal s predsednikom Medvedevom, da bi pritisnil nekakšen gumb za ponastavitev odnosov ZDA z Rusijo. Ta nov pristop je zagotovo treba pozdraviti, vendar pa ne moremo še enkrat začeti na samem začetku. Naših odnosov ni treba ponastaviti; namesto tega bi jih morali nenehno uglaševati. To je prav na vrhu našega seznama prednostnih nalog.

Kot je Komisija navedla v svojem sporočilu z dne 5. novembra, kompleksna in obsežna narava naših odnosov ter številna področja, na katerih smo odvisni drug od drugega, pomenijo, da se moramo dosledno ukvarjati z Rusijo, k temu pa moram še dodati, da moramo razmišljati trezno in biti usmerjeni k rezultatom. Pogajanja o novem sporazumu so nedvomno najboljši način, da predstavimo enotno stališče EU, ki ščiti naše interese, da bi dosegli sporazum o najpomembnejših področjih. V trenutku, ko govorim tu pred vami, v Moskvi poteka četrti krog pogajanj.

Do sedaj smo se dogovorili o splošni strukturi sporazuma, ki bi moral tvoriti pravno zavezujočo podlago za vse vidike naših odnosov v bližnji prihodnosti. Vendar pa obenem nismo opredelili umetnih rokov za dokončanje pogajanj: po mojem mnenju bi si morali vzeti toliko časa, kolikor ga potrebujemo, da bi dosegli zadovoljiv rezultat, saj bo trenutni sporazum veljal ves ta čas in zato ni nikakršne velike potrebe, da bi nadaljevali s takšno nujo. Za rešitev trenutnih vprašan nam torej ni treba čakati na nov sporazum. Do zdaj smo razpravljali o vprašanjih s področja politike, pravosodja in varnosti in smo bolje predstavili stališča vsakega izmed nas; gospodarskih vprašanj še nismo odprli.

V vsakem primeru pa nas ne sme presenetiti, da imata obe strani na nekaterih področjih zelo različne pristope. Medtem ko ima Rusija na primer velike ambicije po sodelovanju na področju zunanje in varnostne politike, je zaenkrat veliko manj zavzeta na gospodarskem področju. Seveda je v našem interesu, v interesu EU, da naši trgovinski in gospodarski odnosi vključujejo pravno zavezujoče, izvršljive določbe, da bi se zagotovilo, da Rusija sprejme sistem, ki temelji na jasnih pravilih. To zlasti velja za energetiko, kjer si prizadevamo za sprejetje načel energetske listine, izmed katerih so največja preglednost, vzajemnost in nediskriminacija.

Kriza s plinom v začetku leta je spodkopala zaupanje v zanesljivost naših odnosov na področju energetike in to je treba popraviti. Zato poskušamo vzporedno s pogajanji bistveno okrepiti sistem zgodnjega opozarjanja, ki opredeljuje določbe o spremljanju in opazovanju v primeru krize, da bi se izognili sporom in omogočili rešitev.

Sporazum, o katerem se pogajamo, bi seveda moral temeljiti tudi na spoštovanju človekovih pravic in demokracije, in menimo, da mora to biti temeljna sestavina. V zvezi s tem sta Rusija in EU, kot je dejal gospod Vondra, sprejeli enake obveze v ZN, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) ter v Svetu Evrope. Naša pogodba bi morala poudarjati spoštovanje teh skupnih obvez in interesov. Seveda sama ne more rešiti sporov v Evropi, vendar bi morala zagotoviti okvir za reševanje sporov.

Vzporedno s pogajanji bomo nadaljevali z našim delom v obstoječih forumih, na pogovorih o Gruziji v Ženevi, na pogovorih v sestavi 5+2 o Pridnjestrski republiki in na procesu v Minsku o Nagorno Karabahu. Kot sem rekla, sta področji pravosodja in notranjih zadev pomembni za obe pogajalski strani in v njih vidim velik potencial za obojestransko koristno sodelovanje, zlasti v boju proti organiziranemu kriminalu in tudi pri izboljšanju pogojev za dobroverne potnike. Vendar pa bo možnost odprave zahteve po vizumu, k čemur je pozvala Rusija, realna samo, če bo prišlo o nadaljnjih izboljšav na drugih področjih. Na primer, naše sodelovanje bi bilo lahko na splošno uspešno, če bi Rusija izpolnjevala višje standarde v zvezi z varstvom podatkov; raziskave, izobraževanje in kultura prav tako nudijo številne možnosti za sodelovanje, kar je v interesu naših državljanov, zato jih je treba pri novem sporazumu upoštevati.

Poročilo, o katerem govorimo danes, seveda vključuje tudi mnoge druge predloge, o katerih zdaj nimam časa govoriti, ki pa bodo seveda omenjeni v teku razprave. Še enkrat bi želela poudariti, da posebej pozdravljam smer, ki jo je gospod Onyszkiewicz zastavil v poročilu in v predlaganem osnutku resolucije. Če bodo po današnji razpravi potrebne dodatne informacije, bom seveda z veseljem o tem v celoti seznanila na primer Odbor za zunanje zadeve, kot sem to storila tudi lani.

Na koncu bi želela poudariti, da je zame pomembno, da se pogajanja končajo uspešno, zato imajo mojo polno podporo. Upam, da bo dobra pogodba ustvarila trdno in predvidljivo podlago za odnose med EU in Rusijo v bližnji prihodnosti, s tem pa dala pomemben prispevek k stabilnosti in varnosti naše celine.

 
  
MPphoto
 

  Cristina Gutiérrez-Cortines, pripravljavka mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko. (ES) Gospod predsednik, vsem nam, Odboru za industrijo, raziskave in energetiko, ter vsej Evropi je jasno, da je energija postala orodje zunanje politike, element spremembe, ki lahko zaneti spor ali nas združi, in prav to je tema, s katero se ukvarjamo danes.

Evropa je od nekdaj povezana z Rusijo. Naša zgodovina priča o tem, da je na razvoj Belorusije očino vplival zahod, ruska tradicija v smislu religije, vseh oblik izobraževanja in večine vrednostnih sistemov pa je sledila evropskemu načinu razmišljanja, ki je Rusijo obogatil. Našo kulturo je prav tako obogatila tradicija znanstvenikov iz Rusije, veliki matematiki iz Kazana in drugih krajev, enako pa velja tudi za književnost.

Mislim, da bi napetosti socialistične dobe morali razumeti kot začasno prekinitev, ki je ne smemo pozabiti, ki pa ni nobena stalnica. Naša stalna izkušnja z Rusijo je izkušnja enotnosti; zato pravim, da moramo na energetskem področju, kjer ima Evropa določene pomanjkljivosti, Rusiji dati vedeti, da se mora naše prijateljstvo nadaljevati, vendar z jasnimi pravili, kakršna so vedno veljala med kavalirji in tudi med nami, samo da so ta pravila zdaj zapisana na papirju.

Ne moremo živeti v stalni negotovosti glede tega, ali bodo našim državljanom spet prekinili oskrbo, in tudi Rusija mora spoznati, da energije ne more uporabljati kot orodje, da bi se izognila priznanju suverenosti sosednjih držav. Danes so tu narodi, ki so dosegli neodvisnost in ki v celoti izvajajo demokracijo, nad katerimi moramo bedeti in nad kateremi je dolžna bedeti tudi Rusija, tako kot je dolžna zagotoviti jasna pravila za izmenjavo energije in enotnost v energiji.

 
  
MPphoto
 

  Josef Zieleniec, v imenu skupine PPE-DE. – (CS) Gospod predsednik, želel bi se zahvaliti gospodu Onyszkiewiczu za to pomembno, dobro napisano in celovito poročilo. Kot poročevalec v senci skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov sem vesel, da poročilo kaže tudi glavne prednostne naloge v zvezi z Rusijo, kot je pragmatično sodelovanje, ki temelji na zdravem tržnem okolju, ter poudarek na človekovih pravicah, delovanje pravne države in demokracije, kar so vse temeljne družbene vrednote za EU, kakor tudi poudarek na spoštovanju suverenosti vseh sosednjih držav ter enotnosti EU.

Novi sporazum, o katerem potekajo pogajanja, mora vključevati vse vidike sodelovanja, biti mora pravno zavezujoč in mora odražati kakovost naših odnosov z Rusijo. Vendar če želimo, da bodo pogovori odražali naša stališča in naše vrednote, potem ne smemo pozabiti vloge, ki jo je Rusija odigrala lani v vojni z Gruzijo ali v krizi s plinom januarja. Ne moremo dovoliti, da bi v Evropi nastala nova področja vpliva. Ne moremo sprejeti obstoječega stanja ali, bolje, nespremenjene situacije na Kavkazu. Zato se od Rusije zahteva, da jasno zagotovi, da ne bo uporabila sile proti nobeni svoji sosedi in da bo spore v našem skupnem sosedstvu reševala skupaj z EU. Menimo, da je popolnoma normalno, da Rusijo pozovemo, da sprejme prvi neposredni korak pri gradnji zaupanja.

Mnogi kolegi poslanci danes upravičeno poudarjajo potrebo po enotnosti EU v zvezi z Rusijo. Vendar pa lahko zares enotno stališče dosežemo le postopoma, zato predlagam, da v okviru Sveta oblikujemo posvetovalni mehanizem, ki bo državam članicam omogočil, da se vnaprej posvetujejo med seboj o vseh dvostranskih vprašanjih, ki vključujejo Rusijo in ki imajo vpliv na drugo državo članico ali na EU v celoti. Samo tako bomo oblikovali zares enotno stališče do Rusije in samo tako bomo v celoti izkoristili našo največjo prednost v zvezi z Rusijo, to pa je naša lastna enotnost.

 
  
MPphoto
 

  Csaba Tabajdi, v imenu skupine PSE.(HU) Skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu Rusijo razume kot ključno strateško partnerko. Evropska unija in Rusija sta odvisni druga od druge, kar je potrdila tudi komisarka Ferrero-Waldner.

Rad bi povedal, da smo, kar zadeva oskrbo s plinom, odvisni drugi od drugih, saj Rusija plina ne bi mogla prodati nikomur drugemu. To nam mora biti jasno. Zelo pomembno je, da se izdela in sklene nov sporazum o partnerstvu in sodelovanju. To poročilo bi moralo služiti temu namenu, vendar ni tako.

Poročilo gospoda Onyszkiewicza, ki je bilo sprejeto v Odboru za zunanje zadeve in katerega ton je včasih izredno nevljuden, lahko povzroči resno škodo mreži odnosov med EU in Rusijo. Skupina socialdemokratov se strinja, da bi Parlament moral izraziti upravičeno kritiko do Rusije. Skupina socialdemokratov trdno obsoja kršenje človekovih pravic. Zahtevamo spoštovanje demokratičnih pravic in temeljnih vrednot.

Rusijo pozivamo, da spoštuje načelo neodvisnosti pisnih in elektronskih medijev. Rusko vlado pozivamo, da sprejme vse možne ukrepe za namen preiskave napadov in umorov, katerih žrtve so bili novinarji. Ruska zakonodaja o nevladnih organizacijah ogroža neodvisno delovanje teh organizacij.

Skupina socialdemokratov z zaskrbljenostjo sprejema potek zadnjih volitev v rusko dumo in predsedniških volitev. Kritični smo do ruske strani v plinskem sporu med Rusijo in Ukrajino ter v sporu med tema državama. Obenem pa smo kljub vsemu prepričani, da morajo priporočila Parlamenta služiti izboljšanju odnosov med EU in Rusijo ter oblikovanju novega strateškega partnerstva. To poročilo ne služi temu namenu. Prav zato ga v Odboru za zunanje zadeve nismo podprli.

Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov ter Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo ravnata v nasprotju z razmišljanjem, ki ga je izrazila Komisija. Sta v navzkrižju s politiko Združenih držav, če menita, da je administracija predsednika Obame, zlasti v izjavah podpredsednika Joea Bidena, spremenila svoj slog, kajti potem bo Evropska unija zaostala za novo ameriško politiko, to pa ne bi bilo v našem interesu. Torej nas ne skrbi kritika, temveč slog.

Ne potrebujemo didakticizma, temveč utemeljeno kritiko. Evropska unija ni dolžna igrati vloge učiteljice in Rusiji nuditi lekcije. Zato bo za Skupino socialdemokratov ta osnutek poročila sprejemljiv samo, če bo Parlament potrdil vseh šest sprememb, ki smo jih predložili; v nasprotnem primeru bo to samo eno kontraproduktivno poročilo, ki ne služi strateškemu partnerstvu med EU in Rusijo. V interesu Evropske unije pa je, da vzpostavi uspešno sodelovanje z Rusijo.

 
  
MPphoto
 

  Graham Watson, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, za zunanje zadeve sta potrebni diplomacija in načelo in to poročilo o novem sporazumu EU/Rusija nudi oboje. Moja skupina priporoča njegovo vsebino in Januszu Onyszkiewiczu čestita za njegovo delo.

Zgodovina nas uči, da nič ne jezi Rusije bolj, kot če ji nekdo obrne hrbet, zato je v interesu Rusije kakor tudi Evropske unije, da komuniciramo, sodelujemo in trgujemo tako, da bomo pri tem zgradili zaupanje. Prav tako je nepošteno, da se pretvarjamo, da si ravnanje Rusije ne zasluži graje. Rusija je država, ki svoje zaloge energije uporablja kot orožje, država, katere brezobzirno ravnanje na Kavkazu in Baltiku spravlja njene sosede ob živce, in država, kjer se načela pravne države prilagajajo tako, da prinašajo koristi tistim, ki podpirajo Kremelj, ter privijajo tiste, ki ga ne podpirajo, kar potrjuje tudi današnji nov proces proti Mihailu Hodorkovskemu.

Volitve, kot vemo, niso nikakršna izjema. Fizične zlorabe, ustrahovanje zagovornikov človekovih pravic, umori neodvisnih novinarjev – gospod Tabajdi, vse to je značilno za današnjo Rusijo.

(Aplavz)

Z žalostjo opažamo, da so nekatere članice odločile ublažiti kritiko dosedanje politike Rusije na področju človekovih pravic. Preseneča me, da nekateri vztrajajo pri opredelitvi novega sporazuma kot strateškega samo zato, ker tako želi Moskva. Da, moramo graditi mostove, vendar ne smemo biti nekritični do stvari, ki so nezaslišane.

Obstajajo trije razlogi, ki pojasnjujejo, zakaj nekateri radi ugajajo gospodu Putinu. Najprej so tisti, ki so nekoč simpatizirali s Sovjeti in ki so še vedno čustveno navezani na Kremelj. Potem imamo tiste, ki mislijo, da se Rusija nekako razlikuje od drugih držav in da zanjo zato ne morejo veljati enaki standardi, ter tiste, ki mislijo, da je Rusija enostavno preveč strašna, da bi bili do nje preveč kritični. Niti eden od teh argumentov ne vzdrži. Za skrajno levico Evrope je značilna trmasta ignoranca človekovih pravic v sovjetski dobi. Ni narobe samo z moralnega vidika, temveč je tudi politično nesmiselno, da iščejo izgovore za Rusijo zdaj, ko se nagiba proti avtoritarni desnici. Poleg tega človekove pravice nimajo nikakršnega pomena, če niso splošne in nedeljive, zato bi morala Unija samozavestno zagovarjati naše vrednote znotraj in zunaj naših meja.

Število prebivalcev današnje Evrope je tri in pol krat večje od števila prebivalcev Rusije. Naša poraba za vojsko je desetkrat večja, gospodarstvo pa petnajstkrat večje. Nobenega razloga nimamo, da bi pokleknili pred Kremljem, prav vse razloge pa imamo, da se postavimo za naše vrednote. Zato podpiramo nov sporazum, toda naj Evropa stopi v ta odnos enotna, močna in z odprtimi očmi.

 
  
MPphoto
 

  Adam Bielan, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, Kremelj izkorišča zaloge energije kot politični instrument skupaj z načelom „deli in vladaj“, da bi podkupil vsako evropsko državo posebej, od Cipra do Nizozemske. Izkazalo se je, da je ta pristop zelo uspešen. Nasprotno pa je Evropska unija bila presenetljivo pasivna med napadom na suvereno Gruzijo. Voditelji EU so zbujali pozornost s svojo odsotnostjo. Gospoda Solane in komisarke Ferrero-Waldner ni bilo nikjer videti. Medtem je bil gospod Sarkozy, predsednik Francije, globoko ponižan, ko so Rusi v celoti ignorirali mirovni sporazum, o katerem se je pogajal. Iz tega sledi, da je šibkost Evrope v njenih odnosih z Rusijo posledica njene lastne naivnosti in kratkovidnosti.

Avstrijska, nemška in italijanska energetska podjetja poslujejo s Kremljem na dvostranski ravni. To vodi naravnost k političnemu pritisku Moskve na posamezne države članice. Nemčija gradi plinovod na dnu Baltskega morja, da bi se izognila Poljski, Rusija pa je večkrat prekinila oskrbo z energijo Litvi, Češki republiki in drugim državam EU. Če podjetje Nord Stream izvede svoj projekt, bo ista usoda doletela mojo državo, Poljsko. Politika EU do Rusije mora temeljiti na načelih enotnosti in solidarnosti. Če torej hočemo, da bodo naši odnosi z Rusijo uspešni, se moramo obvezno posvetovati z drugimi državami članicami, ki bi lahko čutile posledice zaradi tega, še preden sklenemo kakršen koli dvostranski sporazum s Kremljem.

 
  
MPphoto
 

  Marie Anne Isler Béguin, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospod predsednik, tudi jaz bi se želela zahvaliti poročevalcu, ker je sprejel naše spremembe in postavil vprašanje o človekovih pravicah v središče pogajanj z Rusijo. Svet in Komisijo bi prosila, da na tem področju ne popustijo, prav tako pa bi prosila tudi poročevalca, da podpre naše druge spremembe o spoštovanju pravic manjšin in Čečeniji, ki so bile v tem poročilu nekako pozabljene.

Podpiramo tudi kritičen odnos do Rusije, kajti kljub temu, da Rusija zdaj daje neke pozitivne signale, predvsem v zvezi s svojo pripravljenostjo do sklenitve mednarodnega sporazuma o zmanjšanju jedrskega orožja, ki je nedvomno v teh časih krize predrago, še vedno kaže nepripravljenost do kakršnega koli kompromisa pri drugih vprašanjih, zlasti kar zadeva politiko do sosed, kjer Evropski uniji očita vmešavanje na področje njenega vpliva. Želim vas spomniti, da je gospod Lavrov v Bruslju pred kratkim kritiziral vzhodno partnerstvo, ki smo ga vzpostavili na vrhu spomladi, gospod Putin pa se je prav tako negativno odzval na sporazum o plinu med Evropsko unijo in Ukrajino.

Kot veste in kot so povedali vsi, je problem Gruzije še vedno najbolj aktualen in še vedno kamen spotike med nami in Rusijo, ki nenehno izkorišča svojo pravico do veta, da bi preprečila kakršen koli napredek mednarodnih mirovnih sil in celo dostop naših civilnih opazovalcev do ozemelj, ki jih je zasedla in jih nadzoruje. S tem torej krši šest točk sporazuma, ki ga je EU sklenila z Rusijo 12. avgusta, in še vedno ni ustavila nasilna dejanja vzdolž upravne meje Abhazije in Osetije.

Poleg tega nihče ne verjame v odvisnost držav članic, kot je bilo omenjeno, od Rusije, kar zadeva energijo, ali v politično ceno, ki jo moramo plačati.

Gospod predsednik, v času, ko se soočamo s svetovno krizo, ki ne prizanaša nikomur, tudi Rusiji ne, bi želela, da bi se pojavile nepričakovane rešitve, da bi Rusijo prepričali, da privoli v konstruktivno partnerstvo in da EU prevzame več bremena kot enotna partnerka.

 
  
MPphoto
 

  Vladimír Remek, v imenu skupine GUE/NGL. – (CS) Gospod predsednik, gospe in gospodje, govorimo o naših priporočilih Svetu v zvezi z novim sporazumom z Rusijo. Vendar pa se mi besedilo poročila ne zdi podobno priporočilom za diplomatska pogajanja. Dokument v glavnem izraža in poudarja potrebo po zahtevanju, vztrajanju, poudarjanju, pozivanju in tako dalje. Gre za leksikon diktata in zelo sem vesel, da ne igram vloge pogajalca, ki naj bi ga takšna priporočila usmerjala. Obenem priznavamo, da EU poleg vsega drugega prejema četrtino svojih zalog nafte in zemeljskega plina iz Rusije. Včasih se mi zdi, da poskušamo prositi za varno, zanesljivo dobavo življenjsko pomembnih surovin, obenem pa vihtimo z gorjačo. In kaj na pogajalsko mizo prinašamo mi, EU? Kakšno je naše stališče o človekovih pravicah, za katerim se skrivamo, ko gre na primer za rusko govoreče manjšine, ki živijo na ozemlju držav članic EU? Kakšno je naše mnenje o srečanjih in dejanjih nekdanjih članov enot SS v državah EU? Ali je mogoče, da jim ne nasprotujemo, temveč jih podpiramo, kar je na primer v nasprotju z ugotovitvami ZN? Zanima me tudi, kako je mogoče, da Odbor za industrijo, raziskave in energetiko lahko obe državi, Ukrajino in Rusijo, označi kot odgovorni za probleme v zvezi z oskrbo z zemeljskim plinom v EU, medtem ko naša priporočila veljajo samo za Rusijo? To v celoti spominja na igranje nogometa s samo enimi vrati. Zagotovo se boste strinjali, da to ni pravilna igra. Zato ne smemo pričakovati čudežnih rezultatov.

Osebno mi je težko podpreti ta dokument v njegovi trenutni obliki. Celo v Odboru za zunanje zadeve ena tretjina poslancev ni bila zadovoljna z osnutkom. Medtem je Odbor za mednarodno trgovino sprejel veliko bolj realističen pristop pri odnosih z Rusijo ob upoštevanju tega, kar Evropa zares potrebuje.

 
  
MPphoto
 

  Bastiaan Belder , v imenu skupine IND/DEM.(NL) Gospod predsednik, nobenega dvoma ni, da je svetovna gospodarska kriza zdaj močno prizadela tudi Rusijo. Danes zjutraj sem na radiu slišal predirljivo poročilo iz St. Peterburga o zdravilih, ki si jih povprečni ruski državljan ne more privoščiti, zato so mu nedosegljiva. Zadnje napovedi Svetovne banke kažejo na še večja neurja v ruskem gospodarstvu. Kako naj razumemo mračne napovedi, po katerih naj bi do konca tega leta več kot 20 milijonov Rusov lahko prišlo pod eksistenčni minimum v višini 4 600 RUB (približno 185 USD)?

Tako Evropa kot Rusija se dejansko soočata z nujno potrebo po odločnem ukrepanju za reševanje krize. Zato je treba dati prednost skupnim prizadevanjem, da bi izboljšali svetovno gospodarsko ozračje. Vendar pa to zahteva obojestransko zaupanje, nekaj, kar želim poudariti v času, ko zunanja politika Kremlja na žalost temu stoji trdno na poti. En primer je kriza v Moldaviji, ki se nadaljuje in čedalje bolj zapleta, Igor Smirnov pa pri tem ne pomaga. Drug primer je obnovljen hud spor v Ukrajini prejšnji teden. Na kratko, pomanjkanje medsebojnega zaupanja stoji na poti skupnim prizadevanjem.

S tem poročilom Parlament pošilja iskreno in jasno sporočilo Svetu in Komisiji v zvezi s pogajanji z Moskvo in iskreno upam, da se bo z Rusijo soočil z visoko dvignjeno glavo.

 
  
MPphoto
 

  Jana Bobošíková (NI). – (CS) Gospe in gospodje, v osnutku priporočil tega Parlamenta Svetu o novem sporazumu EU-Rusija, o katerem danes razpravljamo, sta mogoče samo dve dejstvi, s katerima se je mogoče strinjati. Prvo je to, da je Rusija izredno pomembna za stabilnost in napredek Evrope in sveta, drugo pa, da moramo vzpostaviti strateško partnerstvo z Rusijo na temelju demokratičnih vrednot. Sicer pa moram reči, da je besedilo napisano v jeziku zmagovalne sile iz obdobja hladne vojne in da nasprotuje vsem temeljnim pravilom diplomacije in mednarodnih odnosov. Ta pravila bolj zadevajo kompromis, vljudnost, ravnovesje in spoštovanje nasprotne strani ob pogajalski mizi. Ne zadevajo diktatorskih zahtev in strogih obsodb. Terminologija in oblika poročila spominjata na pismo nadutega sultana zaporoškim Kozakom, ki so mu nato dali ustrezen odgovor. Neprimerno rusofobijo, ki se kaže v besedilu, delno umirja objektivna izjava Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, ki bi morala postati smernica za oblikovanje novega dokmenta. Po mojem mnenju trenutno poročilo škodi tako EU kot Ruski federaciji in s tem interesom vseh državljanov evro-azijskega območja.

Gospe in gospodje, upam, da se na vrhu EU-Rusija, ki bo potekal pod češkim predsedstvom in pod vodstvom češkega predsednika Václava Klausa, takšna rusofobna retorika ne bo uporabljala. Nenazadnje tudi zato, ker češki predsednik ne deli splošnega mnenja EU o sporu med Rusijo in Gruzijo. Trdno sem prepričana, da bi v interesu naših državljanov Svet moral upoštevati, da Rusija je in da bo še naprej potrebna, koristna in enakovredna partnerka v našem geopolitičnem prostoru. Kot je bilo že omenjeno, četrtina vseh zalog nafte in zemeljskega plina v EU prihaja iz Rusije, polovica ruske nafte in zemeljskega plina pa gre v EU. Če nič drugega, potem je to dejstvo zadosten argument, da si moramo prizadevati za ohranitev dobrih sosedskih odnosov med EU in Rusko federacijo.

 
  
MPphoto
 

  Ria Oomen-Ruijten (PPE-DE).(NL) Gospod predsednik, zadnji dve leti in pol sem se kot predsednica delegacije za odnose z Rusijo zelo intenzivno ukvarjala z Rusijo in Evropo. Nisem se osredotočila samo na incidente, temveč sem bila tudi odprta za dolgoročno strategijo. Zato ne morem razumeti, kaj je pravkar rekel gospod Watson, predsednik Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo. V nobeni izmed teh razprav nisem uveljavljala enostranskega stališča in tega niso storili niti moji kolegi poslanci. Obravnavali smo številne probleme, ki zadevajo Rusijo.

Vendar ne smemo pozabiti, da sklepanje sporazuma o partnerstvu pomeni tudi, da sami postajamo partnerji. To pomeni, da se bosta obe strani skupaj posvetovali o težkih vprašanjih. Sporazum o partnerstvu je dejansko mogoč samo v duhu medsebojnega zaupanja in ne če samo ena stran vidi probleme. Združene države imajo trenutno drugačno strategijo. Ali moramo res kazati hladna čustva zdaj, ko Združene države odpirajo vrata? To ni smiselno početje.

Potrebujemo sporazum o partnerstvu, strateškem partnerstvu, saj imamo samo eno veliko sosedo. Od te sosede smo odvisni, ko gre za oskrbo z energijo, ona pa je odvisna od nas, ko gre za sredstva. Ker pa imamo v Evropi vrednote, ki jih moramo braniti, s to sosedo govorimo tudi o skupnih vrednotah in človekovih pravicah. Govoriti samo o negativnih vidikih ni dober začetek za novo strategijo, ki jo res potrebujemo, ko gre za našo veliko sosedo. Zato bi se želela zahvaliti komisarki za njen odgovor, saj ta vsebuje pozitivne elemente, ki nam bodo pomagali, da prav res dosežemo nekaj, kar bo koristilo 500 milijonom evropskih državljanov.

 
  
MPphoto
 

  Jan Marinus Wiersma (PSE).(NL) Gospod predsednik, na začetku bi želel pozdraviti besede gospe Oomen-Ruijten. V celoti se strinjam z njenimi argumenti in tudi upam, da bodo vplivali na jutrišnje glasovanje njene skupine o naših spremembah tega poročila. Pri tem ji želim veliko uspeha.

Moja skupina je imela velike težave s tem poročilom gospoda Onyszkiewicza, zato ga na Odboru za zunanje zadeve tudi nismo podprli. Poročilo je celovito, kar je pravilno; agenda o odnosih med EU in Rusijo je zares obsežna. Res je, da si je poročevalec prizadeval za vključitev vseh teh področij v svoje poročilo, kar tudi pozdravljam. Vendar pa je poročilo zapisano v napačnem tonu. Ne moremo reči, da so ti odnosi pomembni, kot to pravi poročevalec, potem pa samo vključiti primere vsega, kar je v Rusiji napačno ali kar gre v napačno smer, ne da bi omenili tudi napake, ki smo jih sami naredili v preteklosti – v zadnjih 20 letih – v odnosu do Ruske federacije.

Rusija ni država kandidatka, temveč strateška partnerka, ki želi sodelovati na področjih skupnega interesa. To zahteva konstruktivno, razumsko ravnanje in v celoti se strinjam z gospodom Vondro, da je treba na tem tudi utemeljiti naš pristop. V nasprotju z vtisi, ki so pri tem nastali, se köbenhavnska merila tukaj ne uporabljajo. Podpiram pragmatični pristop, ki temelji na soodvisnosti. Oni potrebujejo nas in mi potrebujemo njih. Bodisi na področju trgovine, energetskega sodelovanja, podnebja ali neširjenja jedrskega orožja, lahko rešitve najdemo samo, če bomo sodelovali. To je strateški interes – vztrajamo pri uporabi besede „strateški“ v tej razpravi – za pogajanji o novem sporazumu. Pogajanja moramo opraviti pošteno in obenem tudi spoštovati interese Rusije.

Naš poročevalec upravičeno usmerja veliko pozornosti sosedam Evropske unije, ki so tudi sosede Rusije. Tudi tukaj velja načelo, da je sodelovanje produktivnejše od spopadov. Za vsako ceno se želimo izogniti bojevanju za območja vpliva. Evropska unija bi se namesto tega morala osredotočiti na oživljanje oslabljene Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). V tem okviru lahko potem razmotrimo izboljšanje pristopa do zamrznjenih sporov, ki jih še imamo v Evropi, bodisi v Gruziji, Azerbajdžanu ali Moldaviji.

Seveda odnosi med EU in Rusijo niso vedno izvrstni. Poročilo o tem tudi upravičeno govori. Vdor Rusije v Gruzijo smo obsodili in pri tem ostajamo. Zaskrbljeni smo zaradi avtoritarnih teženj v Rusiji. Dialog torej ne more biti samo pozitiven in Rusija se kot članica Sveta Evrope lahko bolje izkaže. Kljub temu, ob vsem spoštovanju do poročevalca, bi bilo dobro, če bi pritisnil gumb za ponastavitev. Vztrajanje pri polarizirajočem odnosu v času, ko vlada Združenih držav ubira drugačen pristop do Rusije, bi bilo kontraproduktivno. Naši problemi so globalni in vsi se morajo vključiti, da bi jih rešili.

 
  
MPphoto
 

  István Szent-Iványi (ALDE). - (HU) V svojem nastopnem govoru je predsednik Medvedev izjavil, da je njegova najpomembnejša naloga varovati svobodo in obnoviti pravno državo. Na žalost mora to obljubo še izpolniti. Naša dolžnost je, da ga spomnimo na njegovo obljubo in da damo še več podpore neodvisnim medijem, civilni družbi in žrtvam kršitev človekovih pravic.

Prizadevamo si za pragmatično partnerstvo z Rusijo, sporazum o partnerstvu pa je v našem interesu. To pa je uresničljivo samo, če bo Rusija na svoji strani pokazala, da lahko ravna konstruktivno, odgovorno in da lahko sodeluje.

Januarja se je zaupanje v zanesljivost Rusije kot dobaviteljice energije omajalo. Zato mora biti osrednji element tega sporazuma prav energetsko partnerstvo. Zaupanje se bo povečalo tudi, če bo Rusija končno ratificirala evropsko energetsko listino ter tranzitni protokol. Pričakujemo, da bo Evropska unija sprejela enotne in odločne ukrepe v imenu tistih držav članic, ki so v veliki meri odvisne od ruske oskrbe z energijo.

 
  
MPphoto
 

  Inese Vaidere (UEN). - (LV) Hvala vam, gospod Onyszkiewicz, za vaše zelo uravnoteženo poročilo. Rusija je zelo pomembna partnerka Evropske unije. Skupni ukrepi lahko pozitivno vplivajo na premagovanje gospodarske in finančne krize. Vendar pa nam to ne dovoljuje, da lahko spremenimo naša načela in vrednote. Od Rusije moramo zahtevati, da ponovno vzpostavi človekove pravice v Rusiji, da ponovno vzpostavi svobodo tiska, svobodo govora in svobodo združevanja. Vztrajati moramo, da se program Rusije za podporo ruskih sorojakov ne sme zlorabljati kot instrument za okrepitev njenega političnega vpliva v nekaterih državah članicah EU. Da bi se nov sporazum podpisal, mora Rusija izpolnjevati svoje zaveze glede ozemeljske celovitosti Gruzije. Širok sporazum bi moral vključevati strategijo za energetsko varnost, ki temelji na ratifikaciji energetske listine. Zahtevati moramo tudi ustrezno oceno vpliva severnega plinovoda na okolje. Hvala lepa.

 
  
MPphoto
 

  Milan Horáček (Verts/ALE).(DE) Gospod predsednik, gospa komisarka, predsednik Sveta, gospod Onyszkiewicz je zelo jasno govoril o pomenu človekovih pravic pri sodelovanju z Rusijo, za kar se mu zahvaljujem. Mislim, da je zlasti pomembno, da popolnoma jasno povemo, da Evropa gospodarskih povezav, torej plinskih povezav, ne ceni bolj kot človekove pravice. Običajna partnerstva temeljijo na medsebojnem zaupanju dveh zanesljivih strani. Pri strateških partnerstvih obstaja nevarnost zgolj omejene možnosti utemeljitve in zanesljivosti in prav zato se mora EU zavarovati pred nezanesljivostjo. Dokler bo Rusija še naprej tako resno zlorabljala človekove pravice in dokler ne bo dosegla najnižje ravni demokracije in pravne države, kot na primer kažeta primera Ane Politkovske ali gospoda Hodorkovskega in gospoda Lebedeva, ne moremo imeti dobrega, običajnega partnerstva.

 
  
  

PREDSEDSTVO: GOSPA  KRATSA-TSAGAROPOULOU
podpredsednica

 
  
MPphoto
 

  Jiří Maštálka (GUE/NGL). – (CS) Poročilo gospoda Onyszkiewicza je nedvomno eden izmed najpomembnejših dokumentov pred koncem našega volilnega mandata. Poudariti moram, da sem izredno nezadovoljen s tem, kar piše v poročilu. Ena izmed manj pomembnih točk, s katero se lahko strinjam, je, da so dobri odnosi z Rusijo za vse nas glavno vprašanje. Po mojem mnenju zasnova poročila ni uravnotežena in trdno sem prepričan, da v tej izvirni obliki ne bo pomagalo izboljšati naših medsebojnih odnosov. Vljudno rečeno se mi zdi, da gre za nesporazum, da poročilo želi pristojnosti posvetovanja zaupati visokemu predstavniku EU. Če naj bi to bil gospod Solana, potem, vsaj, kar zadeva mene, temu možu, ki je pred desetimi leti dovolil brezumno, tako imenovano humanitarno bombardiranje Jugoslavije in ki v nasprotju z mednarodnim pravom organizira odcep dela suverene države, ne gre zaupati. Pomanjkanje ravnovesja opažam tudi ravno pri dejstvu, da poročilo Rusijo kritizira zaradi njenega programa za podporo ruskih državljanov, ki živijo v tujini, obenem pa ostaja tiho glede položaja rusko govorečih nedržavljanov v EU. Po mojem mnenju je poročilo tudi namerno tiho glede tako imenovanega problema Poljske listine, ki krši mednarodno pravo.

 
  
MPphoto
 

  Francisco Millán Mon (PPE-DE). - (ES) Rusija je zelo pomembna mednarodna akterka, stalna članica Varnostnega sveta in G8 ter pomembna vojaška sila. Evropska unija bi iz teh preprostih razlogov morala poskušati z Rusijo vzpostaviti odnos, ki temelji na dialogu in sodelovanju. Poleg tega so mnoge države članice odvisne od Rusije, kar zadeva energijo, in z njo veliko trgujejo.

Vendar pa bi ta odnos moral iti še dlje in bi moral biti bolj velikopotezen. Rusija je evropska država in članica Sveta Evrope; sprejela je zaveze na področju človekovih pravic in demokratičnih svoboščin in bi morala imeti enake vrednote in načela kot mi, vključno s spoštovanjem mednarodnega prava ter suverenosti in ozemeljske celovitosti držav.

Kljub temu nedavni dogodki kažejo na zaskrbljujočo smer razvoja v Rusiji; na primer, uporaba virov energije kot orodja za izvajanje pritiska, vključno s prekinitvijo oskrbe, ali kriza v Gruziji lansko poletje ter dogodki, ki so ji sledili.

Vse to je pripeljalo do porušenja zaupanja v Rusijo kot evropsko partnerko. Zdaj moramo poskusiti to zaupanje obnoviti. Želimo si konstruktivnega odnosa z Rusijo kot pravo evropsko partnerko, a da bi se to zgodilo, se mora sprememniti ravnanje Rusije.

V Evropski uniji si države članice iz mnogih razlogov, izmed katerih so nekateri tudi zgodovinski, različno predstavljajo naše odnose z Rusijo in zato ni lahko oblikovati skupnega stališča. To je ena izmed naših slabosti in eden izmed naših problemov. A skupaj s pristopi, ki jim lahko pravimo pragmatični ali realni, je v tem Parlamentu čedalje več vere v idejo, da morajo te partnerke, s katerimi si želimo vzpostaviti zelo tesne povezave, ravnati v skladu z mednarodnim pravom in spoštovati temeljne pravice in svoboščine, zlasti če gre za partnerke, ki so del velike evropske družine.

Parlament se je zelo razveselil zaveze predsednika Medvedeva v zvezi s človekovimi pravicami in pravno državo, ki jo je sprejel na začetku svojega mandata, toda svoje besede mora podpreti z dejanji.

Gospe in gospodje, rad bi verjel, da bo v prihodnosti Evropska unija v Rusiji našla stalno, konstruktivno partnerko, ki ima enake vrednote kot mi, toda danes mi je jasno, da je takšna prihodnost še precej daleč.

 
  
MPphoto
 

  Hannes Swoboda (PSE).(DE) Gospa predsednica, na začetku bi se želel najprisrčneje zahvaliti gospodu Vondri in komisarki Ferrero-Waldner za njune prispevke, ki so bili veliko realnejši in po našem mnenju bolj konkretni od poročila gospoda Onyszkiewicza v njegovi trenutni obliki, kar zelo obžalujem, saj gospoda Onyszkiewicza osebno zelo cenim. Zato ne morem v celoti razumeti, zakaj je pred nami poročilo, ki ne uporablja te skupne podlage – kritike na eni strani in pripravljenost na sodelovanje na drugi – kot skupni imenovalec, kot sta storila Svet in Komisija.

Dovolite mi, da še enkrat omenim naše očitke, s čimer mislim naše očitke Rusiji, da ne bo pomote.

Kar zadeva sosedstvo, ne razumemo in smo kritični do ravnanja Rusije v Gruziji, vendar se svet že dolgo časa zaveda, da Rusija ni edini krivec v tej zadevi. Problem je le v tem, da nekateri krogi tukaj tega ne želijo sprejeti. Upoštevati moramo obe strani. Ko pogledam od gospe Zurabišvili do gospe Birjanadze, kako so nekdanji zavezniki predsednika Gruzije zdaj v opoziciji predsedniku Sakašviliju in kako človekove pravice tudi tam niso ravno zelo visoko cenjene, se vprašam, zakaj je kritik deležna samo Rusija in ne tudi Gruzija. Kar zadeva energetsko krizo, ki vključuje Ukrajino, se zdaj zelo dobro zavedamo, in vi to veste tako dobro kot mi, da so do neke mere zanjo odgovorne tudi Ukrajina in njene notranjepolitične razmere, toda kritik je vedno deležna samo Rusija.

Čeprav gospod Horáček, ki zdaj očitno želi rešiti krizo v vladi Češke republike, pravi, da energetskemu vprašanju ne bi smeli dati prednosti pred človekovimi pravicami, tega v resnici ne počne nihče. Povejte mi točno, ali želite, da zdaj rečemo, „nočemo vašega plina, dokler ne boste začeli spoštovati človekovih pravic“? Odkrito, pošteno in jasno povejte, kaj hočete in nas ne obremenjujte s frazami.

Moja tretja točka se nanaša na človekove pravice. Močno smo razočarani nad odnosom do človekovih pravic v Rusiji; seveda je to za nas nesprejemljivo. Vedno se bomo odzvali, ko se bodo kršile človekove pravice. Kot sem pravkar rekel, o kršenju človekovih pravic moramo jasno spregovoriti, kjer koli do tega pride, bodisi v Gruziji, Rusiji ali naših državah članicah. To vključuje tudi pravice ruskih državljanov ali nedržavljanov, izmed katerih se nekateri na žalost v določenih državah članicah EU soočajo s problemi. To je samoumevno, vendar se moramo povsod enako odzvati; enako in z enakimi merili.

Četrtič, globoko me žalosti, da Rusija – in njeno vodstvo – ne oblikuje nekakšnega pogleda na lastno zgodovino, kot so ga oblikovale mnoge naše države članice. Pri tem imam v mislih razpravo, ki smo jo že imeli, in jutrišnje glasovanje o resoluciji o zgodovini. Podoba Rusije bi se v veliki meri izboljšala, če bi Rusija sprejela bolj kritičen odnos do svoje zgodovine, ali z drugimi besedami, če stalinizma ne bi opisovala kot velikega nacionalnega dosežka, temveč kot zločin, s katerim se mora soočiti. Seveda smo tudi mi bili zelo jasni, vendar moramo reči, kar velja za vse države in vse totalitarne režime, da totalitarnih režimov nismo pripravljeni sprejeti in da nismo pripravljeni sprejeti nereševanja zgodovinskih vprašanj.

Še vedno bi torej lahko obstajala možnost, če bi bili sprejeti vsaj ena ali dve izmed sprememb, ki smo jih predlagali in s katerimi poskušamo obnoviti ravnovesje ter slediti natanko tej dvojni strategiji: veliki kritiki Rusije, vendar tudi pripravljenosti, da z Rusijo oblikujemo partnerstvo.

 
  
MPphoto
 

  Henrik Lax (ALDE). - (SV) Gospa predsednica, poročevalec ima popolna prav, ko pravi, da mora EU enoglasno spregovoriti o pomembnih vprašanjih, ki se nanašajo na Rusijo. Na žalost pa se zdi, da ruski voditelji odnose s tretjimi državami vidijo kot igro ničelne vsote. Preprosto povedano, če vas jaz ne sunem v brado, boste sunili vi mene. Globlje sodelovanje med EU in Rusijo bi dejansko koristilo obema stranema in v to moramo prepričati Ruske voditelje. Obstaja nevarnost, da bo huda gospodarska kriza v Rusiji še bolj zaostrila odnos njenega vodstva do tesnega sodelovanja z EU. Zato je še posebej pomembno, da EU spregovori enoglasno. Kadar koli je EU namreč spregovorila jasno in brez ovinkov, so ruski voditelji otrpnili. Spor z Gruzijo, kriza s plinom med Rusijo in Ukrajino v začetku leta in provokacije okrog spomenika Bronasti vojak v Estoniji kažejo, da enotna EU lahko spodbudi rusko vodstvo k ponovnemu premisleku.

 
  
MPphoto
 

  Hanna Foltyn-Kubicka (UEN).(PL) Gospa predsednica, poročilo, o katerem razpravljamo, vsebuje dokaj podroben opis zadnjih kršitev človekovih pravic na ozemlju Ruske federacije. Ti primeri jasno kažejo, da se Rusija ne meni za nobene standarde, ki veljajo po vsem svobodnem svetu. Zato pozivam Svet in Komisijo, da naj od Rusije zahtevata, da izpolni dane zaveze v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic. To bi moral biti predpogoj za nadaljevanje pogovorov o sporazumu.

Na skupnih zasedanjih z rusko stranjo sem člane ruske dume pogosto slišala reči, da ne bi smeli zapravljati več časa za človekove pravice in da bi morali govoriti o bistvenih vprašanjih, natančneje, trgovini. Takšnega pristopa ne moremo sprejeti. Nič ni pomembnejšega od svobode, zdravja in življenja samega. Te vrednote so v Rusiji pogosto spregledane, medtem ko se denarju vedno daje priznanje.

 
  
MPphoto
 

  Tunne Kelam (PPE-DE). – Gospa predsednica, želel bi čestitati gospodu Onyszkiewiczu za opravljeno trdo delo in odlične rezultate.

Mimogrede, to je zadnja razprava odhajajočega Evropskega parlamenta o odnosih z Rusijo, največje sporočilo tega Parlamenta pa je doslednost, ki temelji na naših skupnih evropskih vrednotah.

Zato je prav, da ne pozabimo, da je temelj naših odnosov z Rusijo še vedno poročilo naše kolegice Malmström izpred nekaj let; poročilo, katerega predlogi še niso bili izpeljani.

Medtem smo obtičali v nekakšnih vicah in nenehno ponavljamo, kako so odnosi z Rusijo pomembni. To je res, vendar tega ni treba ponavljati. Začeti moramo zaupati v svojo moč, svoje vrednote in potencial, kot je dejal Graham Watson, ter te vrednote izpolnjevati.

Priznati moramo tudi, da so se v Rusiji zgodile vrednostne spremembe na slabše. Lani avgusta je Rusija skoraj zasedla suvereno sosednjo državo. Ni dovolj, da samo kritiziramo ali obžalujemo stalno kršenje človekovih pravic v Rusiji. Vprašanje je, kako naj povežemo te človekove pravice in vrednote z našim ravnanjem v praksi. V nasprotnem primeru bomo nosili isto breme odgovornosti, vsaj posredno, ker smo uplinili človekove pravice in demokratične vrednoste v Rusiji, da bi dobili plin iz ruskih plinovodov.

 
  
MPphoto
 

  Ioan Mircea Paşcu (PSE). - Gospa predsednica, ko gre za Rusijo, imamo v tem Parlamentu očitno dve doktrini, ki odražata protislovno držo držav članic.

V bistvu sploh ne gre za Rusijo – kajti mnogi se strinjajo, da je ta sila neizogibno naša strateška partnarka –, temveč za to, kako se odzvati na njeno ravnanje, ki ni vedno v skladu z našimi standardi. Medtem ko prva doktrina predlaga, da bi Rusijo morali imeti za odgovorno za vsak odmik od teh standardov – in poročilo gospoda Onyszkiewicza očitno sodi v to kategorijo – je druga bolj prilagodljiva ter jo motivira predvsem pragmatizem.

Vprašanje je torej, katera izmed teh drž zagotavlja boljše reševanje naših skupnih vprašanj (gospodarstvo, trgovina, energetika, varnost, raziskave in izobraževanje) in bolje zadovoljuje naše interese, medtem ko se hkrati izogiba odrekanju našim standardom. Katera bo imela večji vpliv na ravnanje Rusije? Čeprav osebno dvomim, da je kdor koli zmožen zares tako ali drugače vplivati na ravnanje Rusije, kljub temu zagovarjam stališče EU, ki združuje pragmatizem z integriteto. To poročilo v osnovi sicer govori o Rusiji, vendar v resnici zadeva tudi nas.

 
  
MPphoto
 

  Andrzej Zapałowski (UEN).(PL) Gospa predsednica, vsem je znano, da se bo vsebina vseh sporazumov z Rusijo dolgoročno bolj izkazala kot seznam želja in ne kot niz pravno zavezujočih ukrepov. Kljub temu je pomembno, da si še naprej prizadevamo za ureditev naših odnosov z Rusijo na najboljši možen način. Seveda tega ni mogoče doseči v trenutnih pogojih, v katerih mora prebivalstvo Evropske unije, ki šteje skoraj 500 milijonov posameznikov in ki ustvarja več kot 20 % svetovnega BDP, podleči veliko šibkejši in ne tako gosto naseljeni partnerki. To omenjam zato, ker so interesi določenih držav članic EU pogosto v nasprotju z notranjo solidarnostjo Evrope. Rusija izkorišča takšne razmere z mirno vestjo. Seveda je treba gospodarsko sodelovanje z Rusijo poglobiti, vendar moramo od naše partnerke zahtevati, da spoštuje iste standarde, ki so zavezujoči za vse države članice EU. O dopuščanju kršenja človekovih pravic ne more biti nikakršnega govora.

 
  
MPphoto
 

  György Schöpflin (PPE-DE). - Gospa predsednica, moje čestitke poročevalcu. Mislim, da je to izredno pomembno poročilo.

Strateško razmišljanje Rusije je po mojem mnenju eden izmed največjih problemov, pred katerimi se je ta trenutek znašla Evropska unija. Če ne bomo razumeli, kako se Rusija vidi v svetu, potem prav res ne bomo mogli razumeti, kaj Kremelj govori in počne. Za dejanji Rusije je dejansko neka logika, vendar ta ni enaka naši. Medtem ko je EU mirno reševanje sporov postavila v središče svojega razmišljanja, Rusija z mirno vestjo uporablja silo, čemur smo bili lani priča v Gruziji.

Torej je ključ v tem, kako Rusija razume moč. Evropska tradicija določa, da morajo moč nadzorovati demokratične institucije. Za Rusijo se mora moč združiti v prepričanju, da bo s takšno združitvijo postala še bolj učinkovita.

To je zelo nevarno za države, ki jih ima Rusija za šibke. Te avtomatično postanejo tarče širjenja ruske moči. Nedavni prikrit nakup velikega deleža v madžarski energetski družbi MOL s strani ruskega podjetja je tako več kot zgolj posel; je prikaz tega, kako Rusija vstopa v nezaseden prostor.

Z vidika moči sta Evropska unija in evropska integracija za Rusijo nerazložljiva, nepomembna procesa. V očeh Rusije je prenos suverenosti velika sramota in ne način zagotovitve miru. Torej je za Rusijo – in pomembno je, da to spoznamo – Evropska unija problem. Njen uspeh je uganka, predvsem pa je ovira za skrajno povečanje moči Rusije. Prihodnji uspeh Evropske unije je torej odvisen od spoznanja, kako Rusija razume moč. Čisto drugače kot Evropa. In o tem si ne smemo delati utvar.

 
  
MPphoto
 

  Richard Howitt (PSE). - Gospa predsednica, prejšnji mesec sem v imenu Parlamenta obiskal upravno mejo Gruzije, ki so jo vzpostavili osetijski separatisti po vdoru ruske vojske. Ko sem si ogledal kontrolno točko, kjer ni bilo na nobeni strani nikakršne formalne komunikacije, je bilo vse skupaj res podobno prizoru iz hladne vojne. Če ne želimo iti nazaj, bi Rusija lahko naredila pravi korak in pomagala omogočiti popoln dostop za zelo uspešno evropsko policijsko misijo na obeh straneh meje, da bi lahko ustrezno izpolnili svojo nalogo spremljanja prekinitve ognja. To bi bil majhen, vendar pravi korak h gradnji zaupanja in pozivam jih, da to storijo.

Prav tako se strinjam z mnogimi v tem Parlamentu, da bodo odnosi med Evropo in Rusijo boljši, če bomo imeli več evropske solidarnosti. To dejstvo je ta teden ponovno poudaril poskus Rusije, da sklene ločene, ne skupne, sporazume z državami EU o standardih za uvoz sadja in zelenjave. V tej zvezi obžalujem današnji govor vodje liberalnih demokratov, ki je hotel stališče socialdemokratov opisati kot zagledanost v človekove pravice. Seveda bomo podprli kritiko Rusiji zaradi kršenja mednarodnih volilnih standardov, zaradi spodkopavanja svobode govora, zaradi zapiranja političnih zapornikov in zaradi ustrahovanja in nadlegovanja zagovornikov človekovih pravic, vendar pa govor preprosto prikazuje prav to zbiranje točk v zvezi z Rusijo, ki je samo po sebi primer pomanjkanja solidarnosti, ki nas ovira.

Rusijo je – kot vse države – prizadela gospodarska kriza, ki je povzročila hud padec cen nafte, devalvacijo rublja za eno tretjino in 75-odstoten padec na njihovi borzi. Predsednik Medvedev igra danes veliko vlogo na srečanju G20 v Londonu. Mislim, da je prišel pravi čas, ko Rusija potrebuje naše sodelovanje in je lahko bolj odprta za spremembe, vendar samo, če bomo v Evropski uniji odločeni in enotni, da si bomo zanje prizadevali.

 
  
MPphoto
 

  Giulietto Chiesa (PSE).(IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, ko človek bere besedilo tega dokumenta, dobi vtis, da tisti, ki ga je napisal, ne išče izboljšanja, temveč poslabšanje odnosov med Evropsko unijo in Rusijo. Če je to cilj Evrope, potem je ta dokument odličen; če ni, potem je obupen. Če vprašate mene, je obupen. Kako si lahko predstavljamo prihodnost z novimi napetostmi z državo, ki jo imamo za nepogrešljivo, ko gre za naše lastne interese? V naslednjih 40 letih se bomo morali zanašati na tradicionalne vire energije, ki jih je Rusija polna. Lahko storimo drugače? Ne moremo.

Drugič, gre za način in ton. Na teh straneh Evropa govori z osvajalskim jezikom, ne z jezikom nekoga, ki spoštuje svojega sogovornika. To je v nasprotju z našo sosedsko politiko in takšnega jezika ne bi smeli uporabiti, tudi če bi imeli opravka z majhno državo, kaj šele z veliko, ki povsem upravičeno zahteva spoštovanje. Gre predvsem za dejstva.

Bojim se, da Evropski parlament namerava sprejeti dokument, ki je bil napisan v duhu hladne vojne – ki je zastarel, nesmiseln, škodljiv in kontraproduktiven –, in sicer ravno v času, ko novi predsednik ZDA vzpostavlja nov dialog z Moskvo. S takšnim pristopom Evropa ne more zahtevati vodstva. Upam, da Komisija teh priporočil ne bo sprejela.

 
  
MPphoto
 

  Romana Cizelj (PPE-DE). - (SL) V tej razpravi ste omenili že številne politične probleme. Želela pa bi opozoriti še na en izziv, ki ni omenjen v našem poročilu. To je področje podnebnih sprememb, s katerim so se res v večini ukvarjali znanstveniki. Ampak, če želimo biti uspešni, potem moramo to ukrepanje podpreti tudi z močnimi, močnimi in odločnimi političnimi ukrepi

To je globalen izziv. To je izziv, ki terja tudi skupno odgovornost. Zato mislim, da bi morali izkoristiti vsako priložnost, da Rusijo pozovemo, da prevzame svoj del odgovornosti tako za omilitev podnebnih sprememb, kot tudi za ustrezno prilagajanje nanje, in da jo pozovemo, da naj bo bolj aktivna pri mednarodnih pogajanjih, saj smo vendarle tik pred konferenco v Köbenhavnu.

Dragi kolegi, rada bi vas opozorila, da je ustrezno ukrepanje na področju podnebnih sprememb tudi vprašanje zagotavljanja človekovih pravic.

 
  
MPphoto
 

  Monika Beňová (PSE). – (SK) Bom zelo kratka, kajti večino tega, kar sem želela reči, so že rekli moji kolegi iz stranke Evropskih socialnih demokratov.

Po mojem mnenju poročilu primanjkuje ravnovesja in je rusofobno. Prihajam iz države, ki je mnoga leta živela pod režimom, ki za večino ljudi ni bil lahek, a ravno zato ne razumem, zakaj modri možje in ženske v tem spoštovanem Parlamentu želijo zdaj sprejeti dokument, prek katerega bomo spet na nekoga kazali s prstom in ga za nekaj obtoževali.

Predvidevala sem, da je ta Parlament sposoben razumeti trenutno stanje v svetu. V celoti zavračam zamisel, da si kdor koli tukaj želi zamenjati zemeljski plin in nafto za zaščito človekovih pravic. Evropski socialni demokrati želijo varovati človekove pravice in so jih tudi vedno varovali, vendar so po drugi strani pred nami tudi neka očitna dejstva. Ta so pred EU, pred ZDA, pred Rusijo in pred celim svetom. S temi dejstvi se bomo lahko soočili samo na temelju dobrih skupnih sporazumov.

 
  
MPphoto
 

  Andrzej Wielowieyski (ALDE).(FR) Gospa predsednica, Rusija je naša največja soseda, velika država, ki je v zadnjem stoletju živela v utvari imperializma, obenem pa doživela tudi nekaj strašnih izkušenj.

Za rešitev iz takšnega pretresa sta potrebna čas in vztrajnost in tudi mi moramo biti potrpežljivi. Pogajanje o novem sporazumu bo zato težko in boleče. Poročilo je zahtevno, toda pošteno. Skladnost med uspešnim partnerstvom z našimi šestimi sosedami na vzhodu ter dobrim vzajemnim sodelovanjem z Rusijo predstavlja največji izziv za evropsko politiko. Napredek bo odvisen od tega, ali bomo resnično sprejeli način življenja drug drugih in razumeli temeljne vrednote, ki se jih ne sme izdati.

 
  
MPphoto
 

  Ewa Tomaszewska (UEN).(PL) Gospa predsednica, glavne ovire, ki vplivajo na naše stike z Rusijo, so uporaba nafte kot političnega izsiljevanja s strani Rusije, njena grožnja neodvisnosti Gruzije, genocid v Čečeniji in neuspeh izvajanja pravičnih procesov v zvezi z umoroma Ane Politkovske in Aleksandra Litvinenka. Rusija na žalost ni naredila niti enega koraka v smeri k vzpostavitvi demokracije in spoštovanju človekovih pravic, kar ni dobra napoved za prihodnja pogajanja in sodelovanje. Če želimo, da bodo naša pogajanja uspešna, moramo voditi eno samo skupno politiko solidarnosti. To je zelo pomembno, ko gre za tako pomembno sosedo Evropske unije.

 
  
MPphoto
 

  Gerard Batten (IND/DEM). - Gospa predsednica, kako lahko gospa Ferrero-Waldner govori o Rusiji kot o partnerki in kako lahko gospod Vondra išče zagotovila za demokracijo in človekove pravice?

Rusija je gangsterska država, kjer se težavne politične nasprotnike, disidente in novinarje preprosto umori. Rusi imajo celo zakon, ki jim dovoljuje, da umorijo kogar koli – ruskega državljana ali državljana druge države – na tujih tleh, za kogar menijo, da predstavlja grožnjo ali je nadležen. Žrtev takšnega umora je bil moj volivec Aleksander Litvinenko v Londonu leta 2006, kar je bilo teroristično dejanje, ki ga je podprla država. Njegova družina še vedno čaka na pravico in na kazen ali sojenje njegovim morilcem v Angliji.

Osebno si ne želim, da bi se Evropska unija pogajala o sporazumih s komer koli o čemer koli. Toda če Komisija misli resno, zakaj potem ni zahtevala izročitve osumljenih v znak dobre volje in kot predpogoj za začetek pogajanj?

 
  
MPphoto
 

  Alexandru Nazare (PPE-DE) . – (RO) Možnost trdnega sodelovanja z Rusko federacijo je neposredno sorazmerna z izzivi in težavami, s katerimi se moramo soočiti. Rusija je že pred nekaj časa izbrala obliko razprave in način ukrepanja, ki možnost pragmatičnega sodelovanja postavljata na drugo mesto in spodbujata trden pristop do mednarodnih odnosov, s čimer se ne moremo na noben način strinjati.

Po sporu v Gruziji smo obstali na točki, na kateri so med nami vidne razlike v stališčih o ključnih temah. Ruska federacija meni, da je prisotnost njenih enot v državah v regiji sprejemljiva in da imajo celo pravico posegati, ko se Moskvi to zdi potrebno. Vpletenost Rusije v nerešene spore se čuti celo na meji z EU in vpliva na vse nas Evropejce.

Spomniti vas moram na to, kar sem dejansko predlagal v svojih spremembah. Prisotnost ruskih enot v separatistični regiji Pridnjestrske republike vpliva na Republiko Moldavijo že skoraj dve desetletji na njeni poti proti napredku in svobodi, da izbere lastno prihodnost. Ruska federacija mora umakniti svoje enote iz Pridnjestrske republike, da bi zagotovila temelje za to partnerstvo.

 
  
MPphoto
 

  Alexandr Vondra, predsednik Sveta. Gospa predsednica, vsem bi se želel zahvaliti za to zanimivo razpravo. Mislim, da je zelo pomembna za naše prihodnje odnose z Rusijo in da je zajela številne pomembne točke. Večino tega, kar je bilo tu izrečeno, lahko podprem.

Kar zadeva tiste, ki govorijo o potrebi po dejanjih, mislim, da je jasno, da je novi sporazum zelo pomemben za nadaljnji razvoj in okrepitev sodelovanja med EU in Rusijo. Jasno je tudi, da je treba novi sporazum izboljšati glede na trenutni sporazum o partnerstvu in sodelovanju. Odražati mora dejstva današnjega sodelovanja z Rusijo. Naši odnosi so danes precej globlji in obsežnejši, kot so bili pred desetletjem.

Kar zadeva tiste, ki govorijo o energiji, je treba jasno reči, da si EU želi okrepiti sodelovanje z Rusijo s pomočjo instrumentov, ki jih imamo – zasedanja v okviru dialoga o energiji ter stalnega partnerskega sveta za energijo. Zasedanje stalnega partnerskega Sveta za energijo bo potekalo v času tega predsedstva. Cilj je okrepiti zaupanje in povečati preglednost v odnosih med EU in Rusijo na področju energetike. Ne moremo si privoščiti še ene prekinitve oskrbe z energijo. Okrepiti moramo tudi mehanizem zgodnjega opozarjanja in ga narediti učinkovitejšega.

Kar zadeva tiste, ki govorijo o človekovih pravicah, menim, da so uporaba načel pravne države, neodvisno sodstvo in popolno spoštovanje človekovih pravic – vključno s svobodnimi in neodvisnimi mediji – potrebni za spodbujanje stabilnosti in napredka v Rusiji. EU z zaskrbljenostjo spremlja stanje na področju človekovih pravic v Rusiji in o tej zaskrbljenosti govorimo – in bomo govorili še naprej – na naših zasedanjih EU-Rusija. Na primer, vodenje primerov, kot je ponovno odprtje postopka proti Hodorkovskem, bo za nas nekakšen lakmusov papir, kar zadeva pravno državo v Rusiji.

Kar zadeva tiste, ki govorijo o finančnih vzvodih, se zelo strinjam, da moramo biti v naših pogovorih z Rusijo enoglasni in da potrebujemo takšno razpravo, da bi oblikovali to enoglasnost. Enotnost in solidarnost sta bistvenega pomena in močno si bomo prizadevali, da to dosežemo. Pomembno je, da se države članice med seboj čim več obveščajo in posvetujejo o dvostranskih vprašanjih z Rusijo, ki bi lahko imela posledice za druge države članice in EU v celoti. Predloge Parlamenta v zvezi s tem bi zato bilo treba razmotriti, čeprav glede na trenuten ustroj Sveta nisem povsem prepričan, da je vzpostavitev formalnega posvetovalnega mehanizma najbolj praktičen način, da se pomaknemo naprej. Vendar pa trdno verjamem, da sta nekakšen mehanizem ali skupni pristop potrebna za dopolnitev obstoječega okvira odnosov med EU in Rusijo.

Zagotovo obstaja nekaj prostora za izboljšave v naši politiki do Rusije, enotnost in solidarnost pa sta dejansko ključni besedi v tem okviru. V Svetu že imamo dokaj intenzivno politično posvetovanje, ko je treba pokazati solidarnost, toda to je tudi vprašanje politične volje. Strinjam se, da potrebujemo večje zaupanje in razumevanje med EU in Rusijo. Preseči moramo nezaupanja preteklosti in začeti moramo graditi na pravih in čvrstih odnosih, ki so se razvijali več let, toda to je zagotovo dvostranski proces in za tango sta potrebna dva.

Nov sporazum je en način, kako lahko to storimo. Drug način je boljši dialog. Parlament mora odigrati pomembno vlogo in zato se lahko strinjam s predlogi, da je treba vlogo parlamentarnega Odbora za sodelovanje v okviru novega sporazuma okrepiti. Parlamentarna dimenzija – kot so stiki s civilno družbo – lahko ponudi veliko v smislu komuniciranja in spodbujanja temeljnih demokratičnih načel in vrednot, na katerih temelji EU. Zato se veselimo, da bomo z vami ohranili dialog v nadaljevanju pogajanj.

 
  
MPphoto
 

  Benita Ferrero-Waldner, članica Komisije. − Gospa predsednica, nikoli ni preprosto razpravljati o Rusiji. Rusija je na eni strani pomembna svetovna partnerka, na drugi pa tudi velika soseda in tukaj imate po mojem mnenju dve plati, ki le stežka prideta skupaj.

Ker je Rusija svetovna partnerka, vidimo na eni strani v njej pravo partnerko, kot sem že povedala. Na primer na Bližnjem vzhodu, pri iskanju rešitve za Izrael in Palestino, kakor tudi pri številnih drugih vprašanjih. Rusija je igrala pomembno vlogo tudi včeraj, na konferenci v Haagu, v zvezi z Afganistanom in Pakistanom; prav tako v zvezi z Iranom ali vprašanji o neširjenju orožja ali velikimi svetovnimi vprašanji, kot so podnebne spremembe, ki so bile tudi omenjene, ali v zvezi s trenutno finančno in gospodarsko krizo. Vpliv tega čutimo vsi. To velja za vse nas, velja pa tudi za Rusijo in za mnoge druge svetovne partnerke. Mislim, da nam to mora biti zelo jasno, vendar pa moramo obenem Rusijo razumeti kot veliko sosedo, ki včasih nima enakih pogledov na skupno sosedstvo kot mi. Skupno sosedstvo pa imamo, kot ste omenili že nekateri, pa naj gre za Moldavijo, Nagorno Karabah ali, seveda, Gruzijo. Poskrbeti moramo, da se bomo na tej točki približali drug drugim, vendar pa moramo tudi odkrito govoriti o težavah in obstoječih razlikah.

Eno izmed vprašanj je „vzhodno partnerstvo“, o čemer smo še prejšnji teden govorili v Parlamentu. Glavni cilj vzhodnega partnerstva, ki zadeva šest naših sosednjih držav, je pomagati tem državam, ki se želijo veliko bolj uskladiti z Evropsko unijo pri določenih ključnih vprašanjih, kot so vladni standardi, prostejša trgovina in drugo. Pri tem je po mojem mnenju pomembno, da te države postanejo naše partnerke. Toda obenem smo na večstranski platformi rekli tudi, da smo načeloma odprti za tretje države, kot je Rusija, in sicer po meri oziroma kakor je primerno; Rusija je seveda tudi polnopravna članica Sinergije Črnega morja, v okviru katere se obravnavajo regionalne zadeve.

Torej obstaja tudi možnost za sodelovanje, da presežemo nekatere obstoječe težave. Na drugi strani je tu plin. Kar zadeva plin, vemo – to sem prej že jasno povedala in bom zdaj ponovila –, da smo medsebojno odvisni. To vemo. Vemo tudi, da je kriza s plinom zmanjšala zaupanje v naše partnerje. Izpostavila je pomen določb o energiji v prihodnjih sporazumih EU/Rusija in EU/Ukrajina in te določbe bodo zato v njih tudi vključene.

Pospešiti moramo prizadevanja za oblikovanje notranjega energetskega trga, vendar moramo tudi povečati učinkovitost in razvejati oskrbo. Novi sporazum z Rusijo bi zato moral, kot vedno rečemo, določati pravno zavezujoče vzajemne obveznosti. In kot sem že rekla, vzporedno z novim sporazumom si z Rusijo kratkoročno prizadevamo tudi za učinkovitejši sistem zgodnjega opozarjanja. Predvideti bi morali tudi spremljanja in preprečevanje sporov ter rešitev, to pa bi moralo vključevati tudi Belorusijo in Ukrajino.

Vemo, da je Rusija zelo pomembna energetska partnerka, ki prispeva 40 % plina, ki ga uvažamo, in 20 % plina, ki ga porabimo. To je, kot sem že rekla, razmerje medsebojne odvisnosti. Ker predstavljamo več kot dve tretjini njihovih prihodkov od izvoza – kar je bistveno prispevalo h gospodarskem razvoju Rusije - je bistveno, da se januarski dogodki ne ponovijo, zato sodelujemo z Ukrajinci in Rusi, da bi to preprečili.

Kar zadeva človekove pravice, nimamo vedno enakih pogledov. Na eni strani, kot sem rekla, imata EU in Rusija skupne mednarodne zaveze, ki jih določajo instrumenti, ki smo jih podpisali skupaj v ZN, OVSE in na Svetu Evrope. V teh zavezah se odražajo vrednote, vključujejo pa tudi obveznost do spoštovanja odločitev organov, ki jih ti sprejmejo. To še zlasti drži za Evropsko sodišče za človekove pravice, je pa tudi očitno, da EU in Rusija zaveze različno tolmačita.

Evropska unija in Rusija sta pri teh vprašanjih izbrali pot dialoga in ta pot je prava. To pomeni, da moramo prisluhniti tudi pomislekom, ki jih ruska stran včasih izrazi v zvezi z nekaterimi okoliščinami znotraj Evropske unije, vključno z na primer vprašanjem rusko govorečih manjšin.

Res pa je tudi, kot je rekel predsednik Sveta, da obstaja jasna zaskrbljenost v zvezi z nespoštovanjem človekovih pravic v Ruski federaciji, nenehni napadi na zagovornike človekovih pravic, novinarje in druge pa mečejo slabo luč na Rusijo.

Ta vprašanja redno odpiramo v pogovorih z visokimi organi: sama sem jih odprla pred Sergejem Lavrovom, predsednik Barroso pa pred svojimi sogovorniki. To počnemo tudi v okviru naših posvetovanj o človekovih pravicah, ki potekajo dvakrat letno. Ostra razprava o človekovih pravicah je potekala tudi 6. februarja v okviru dvostranskega srečanja med predsednikom Barrosom in predsednikom Medvedevom.

Predsednik Medvedev je sam predlagal, naj se ta razprava nadaljuje na vrhu, ki bo potekal 21. in 22. maja, in pri tem ga bomo podprli. Na primer, sinočnji napad na borca za človekove pravice Leva Ponomareva je najnovejši opomnik, v kako težkem položaju so zagovorniki človekovih pravic v Rusiji. A dovolite mi, da povem, da sta se v mandatu za pogajanja, ki ga je Svet podelil Komisiji, jasno pokazali dve niti. Obe sta tu in to je vsebina našega mandata. Zato mislim, da je pravi način, da nadaljujemo na tem mandatu in pripravljeni smo, kot sem rekla, da poročamo o nadaljnjem poteku naših pogajanj, kar smo storili tudi zdaj.

 
  
MPphoto
 

  Janusz Onyszkiewicz, poročevalec. − (PL) Gospa predsednica, kritike tega poročila bi rad spomnil, da to ni poročilo o Rusiji. Namen poročila je predlagati Komisiji, katera vprašanja naj odpre v dvostranskih pogovorih in pogajanjih in na katera področja naj se zlasti osredotoči. Zato se tudi ne sklicuje na Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) niti na načrte predsednika Medvedeva. Vsako takšno sklicevanje bi bilo zares neprimerno. To je povsem drugo vprašanje. O njem bi bilo treba premisliti v okviru OVSE in Združenih držav, ne pa v okviru dvostranskih odnosov z Rusijo. Poleg tega predlogi te vrste ne morejo obseči na primer naše lastne kritike in ocene položaja človekovih pravic v Evropski uniji. Ta vprašanja je treba torej odpreti v pogovorih z Rusi in sčasoma se bodo v njih odrazile naše skrbi. To je ena stvar, ki sem jo želel poudariti.

Druga stvar je bolj splošna in zadeva dejansko naravo pogovorov. Rad bi poudaril, da se to poročilo izogiba izrazom, kot je strateško partnerstvo. Za to obstaja dober razlog, in sicer, da sprejet dokument, ki se nanaša na Evropsko varnostno in obrambno politiko (EVOP), v delu, ki govori o Rusiji, vsebuje naslednje besedilo: (poslanec je citiral besedilo v angleščini).

„no strategic partnership is possible if the values of democracy, respect for human rights and the rule of law are not fully shared and respected; [therefore] calls on the Council to place those values at the core of the ongoing negotiations for a new Partnership and Cooperation Agreement“. [nikakršno strateško partnerstvo ni mogoče, če nam vrednote demokracije, spoštovanje človekovih pravic in načela pravne države ne bodo skupni in če jih ne bomo spoštovali; [zato] poziva Svet, da postavi te vrednote v središče tekočih pogajanj o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju].

(PL) Stališče je torej popolnoma jasno. Mislim, da ne smemo pozabiti, kakšen je namen tega poročila in kakšno sporočilo želi poslati Komisiji. Na koncu bi želel gospe Bobošíkovi povedati še to, da so bili Kozaki tisti, ki so pisali sultanu, in ne obratno.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. – Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri, v četrtek, 2. aprila 2009.

Pisne izjave (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Călin Chiriţă (PPE-DE), v pisni obliki.(RO) Poročilo gospoda Janusza Onyszkiewicza o odnosih med EU in Rusijo pozdravljam. Mislim, da je treba odnose EU z Moskvo opredeliti na pragmatični podlagi in se izogniti vsem predsodkom.

Prvič, potrebujemo ustrezno sodelovanje na področju oskrbe z energijo, kar je v našem skupnem interesu. Vendar moramo, da bi to dosegli, ustvariti solidarnost med državami članicami EU, da bodo lahko predstavljale enotno fronto v teku pogajanj z Moskvo o uvozu plina. To je samo en način, s katerim lahko evropskim državljanom zagotovimo zanesljivost oskrbe z energijo po sprejemljivih cenah. Naša naloga je, da se izognemo nastanku nove krize s plinom.

Drugič, sodelovati moramo z Moskvo, tako da bomo skupaj reševali probleme, ki zadevajo naše skupno sosedstvo in odnose z Republiko Moldavijo, Ukrajino, Gruzijo, Armenijo in Azerbajdžanom. Ta pristop mora temeljiti na pravilih mednarodnega prava ob spoštovanju celovitosti in suverenosti držav, s čimer se bomo izognili avtoritarnim težnjam. Doseči moramo napredek pri reševanju nerešenih sporov, kot so spori v Pridnjestrski republiki, Osetiji in Abhaziji.

 
  
MPphoto
 
 

  Filip Kaczmarek (PPE-DE), v pisni obliki. (PL) Rusija je pomembna partnerka Evropske unije. EU od svojih partnerk pričakuje, da bodo z njo sodelovale zanesljivo in iskreno.

Medsebojna odvisnost je lahko koristna za obe strani, vendar pa to ni nujno. Lahko se zgodi tudi nasprotno in se vse skupaj pokaže kot vir nemira in sporov. Storiti moramo vse, kar je v naši moči, da bi zagotovili, da gospodarsko sodelovanje, varnost, energetska varnost, spoštovanje načel človekovih pravic in demokracije postanejo pozitivna in konstruktivna lastnost naših odnosov. Ali se bo to tudi res zgodilo, je v veliki meri odvisno od ruske strani. Rusija se lahko odloči za vrednote in strandarde zahoda. Nihče je ne bo silil h kakršni koli izbiri. Rusija mora izbrati sama. Vendar pa se zavedam, da Evropa ne bo spremenila svojih vrednot, ker bi tako zahtevala Rusija ali katera koli druga država. Smo dosledni ali celo trmasti, vendar ne zato, ker bi drugačno ravnanje pomenilo, da se odrekamo svojim vrednotam.

Če bi se Evropa poslovila od svojih temeljnih vrednot, potem ne bi več mogla biti Evropa. Zato bomo vedno na primer priznavali ozemeljsko celovitost Gruzije. Tako ne ravnamo zato, ker bi do prebivalcev Gruzije čutili kakšno posebno naklonjenost. Naša drža temelji na zvestobi načelom, na katerih temelji naš svet. Če bi ravnali v škodo temu svetu, bi to bil samomor. EU si zagotovo ne želi, da bi do tega prišlo, in menim, da si tega ne želi niti Rusija.

 
  
MPphoto
 
 

  Marian-Jean Marinescu (PPE-DE), v pisni obliki.(RO) Zagotovo lahko rečemo, da sta nedavna kriza s plinom in spor v Gruziji ustvarila nove napetosti v odnosih z Rusko federacijo.

Rusija mora prenehati izrabljati te okoliščine na način, ki ni v skladu z mednarodnimi postopki, in se vzdržati ustvarjanja novih področij vpliva.

Obenem si mora EU na vso moč prizadevati, da čim bolj zmanjša svojo energetsko odvisnost od Rusije.

Vendar pa je tudi res, da je Rusija ena izmed sosed EU in ključna akterka na mednarodnem prizorišču. V odnosih EU z Rusijo obstaja velik gospodarski potencial in Evropska unija si ne more privoščiti, da ga ne bi izrabila, zlasti v trenutnem svetovnem ozračju.

Zato moramo še naprej vlagati v dialog in sodelovanje z Rusko federacijo ter oblikovati dosledno strategijo, ki temelji na skupnih, obojestransko koristnih zavezah.

To sodelovanje je lahko uspešno samo, če bo EU enoglasna in če se bo zavezala dialogu, za katerega veljajo določeni pogoji, ki pa je obenem tudi konstruktiven, utemeljen na skupnih vrednotah, spoštovanju človekovih pravic, temeljnih svoboščinah in veljavnih mednarodnih pravilih.

 
  
MPphoto
 
 

  Katrin Saks (PSE), v pisni obliki. (ET) Odnosi med EU in Rusijo so lani utrpeli močan udarec. Danes, po dogodkih, ki so se zgodili v Gruziji, in po ruskem priznanju enklav Abhazije in Južne Osetije, se Ruska pripravljenost za oblikovanje skupnega varnostnega območja z Evropsko unijo ter stališča strani o zadevah, ki se nanašajo na Kosovo, razhajajo bolj kot kdaj koli prej. Nadaljevanje sporov z dobavitelji plina in politizacija energetskih virov ne povečujeta zaupanja.

Veseli me, da poročilo mojega kolega, gospoda Onyszkiewicza, poziva Rusijo, da potrdi svoje obveznosti, ki jih je sprejela na mednarodni ravni, zlasti kot članica Evropskega sveta in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, in da ruski vladi sporoča zaskrbljenost zaradi stanja človekovih pravic in krčenja civilne družbe v Rusiji. Parlament v svojem poročilu opozarja tudi na položaj manjšin, ki živijo v Ruski federaciji, ter ruske vladne agencije poziva, naj zagotovijo preživetje in trajnosten razvoj kultur in jezikov avtohtonih narodov v Ruski federaciji.

Odnosi Evropske unije z Rusijo morajo temeljiti na partnerstvu in ne na sporih. Naši odnosi z Rusijo so prav zares odločilnega pomena z vidika pragmatičnega sodelovanja, naše sodelovanje pa je do danes koristilo mednarodni stabilnosti. Obenem morajo partnerstva temeljiti na naslednjih vrednotah: demokraciji, tržnem gospodarstvu, spodbujanju človekovih pravic in svobode govora; ne samo na komercialnih interesih in gledanju na stvari z vidika teh interesov, medtem ko trmasto zapiramo oči pred drugimi stvarmi.

 
  
MPphoto
 
 

  Toomas Savi (ALDE), v pisni obliki. – Odnosi med Rusko federacijo in Evropsko unijo so bili v preteklih letih soočeni z nekaterimi izzivi. Po sporu med Rusijo in Gruzijo, ki se je sprožil lani avgusta, bi nekdo lahko pomislil, da brez dobrih ograj ni dobrih sosedov. V tem primeru sem vesel, da to ne drži in da je prejšnji predsednik Evropskega sveta Nicolas Sarkozy uspešno posredoval v tej krizi.

Po padcu železne zavese je Evropska unija skovala tesno medsebojno odvisnost z Rusko federacijo, ki bi jo bilo treba izkoristiti, da bi se uvedlo skupno razumevanje demokracije, človekovih pravic in načel pravne države ob sočasnem spodbujanju zanesljivih gospodarskih odnosov. Pogoste razprtije v preteklih letih so nas odvrnile od tega, da bi napredovali proti temu cilju, dialog med dvema subjektoma pa se je dejansko precej ohladil in prevzel obliko „pragmatičnega sodelovanja.“

Močno podpiram priporočilo, da bi morala Svet in Komisija še naprej vztrajati na sporazumu, ki temelji na skupnih zavezah človekovim pravicam, kot je navedeno v poročilu, saj bomo brez skupnih vrednot verjetno končali v še eni nepričakovani krizi, ki zahteva nujne ukrepe.

 
  
MPphoto
 
 

  Richard Seeber (PPE-DE), v pisni obliki.(DE) Celovit nov sporazum o parterstvu med Evropsko unijo in Rusijo je po mojem mnenju zelo dobrodošel.

Rusija je tretja največja trgovinska partnerka EU in ima poleg tega tudi velik strateški pomen v smislu oskrbe Evrope z energijo. Sporazum z Rusko federacijo postavlja temelje za izboljšano sodelovanje med dvema stranema.

Glede na to, kako pomembna sta EU in Rusija ena za drugo, pa ta sporazum ne sme ostati zgolj dejanje politične volje; zagotoviti moramo tudi, da se bo izvajal. Priporočilo Parlamenta Evropskemu svetu v prvi vrsti poudarja pomen zaščite človekovih pravic in svobode medijev v Rusiji. Ker je naš namen postopna gradnja naših odnosov v gospodarskem smislu ter v smislu varnostne in izobraževalne politike, je skrajno pomembno, da vsi naši partnerji spoštujejo evropske vrednote. Samo tako se bo lahko razvilo partnerstvo med Rusijo in Evropsko unijo v zadovoljstvo obeh strani.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Siekierski (PPE-DE), v pisni obliki. – (PL) Zagotovitev novega sporazuma med EU in Rusijo je eden izmed glavnih izzivov, s katerimi se soočajo diplomati Evropske unije. Vloga Evropskega parlamenta je dati aktivni prispevek k naravi in vsebini sporazuma. Poročilo nudi podrobno analizo glavnih vidikov odnosa med EU in Rusijo. Predvsem vsebuje poglobljeno študijo problemov, povezanih z našim trenutnim odnosom.

Menim, da bo sprejetje poročila pomenilo pomemben korak proti novemu sporazumu o partnerstvu med Evropsko unijo in Rusijo. Ključni elementi takšnega sporazuma bi morali biti tema podrobnega posvetovanja in tudi trdnih pogajanj med obema stranema v novem sporazumu. Poročilo navaja niz problemov, katerih rešitev je zlasti pomembma za posamezne države. Želel bi opozoriti na težave v zvezi s trgovinsko izmenjavo med Poljsko in Rusko federacijo. Takšni problemi se lahko rešijo samo, če EU sprejme enotno držo.

Poročilo vsebuje obsežen seznam vprašanj, ki jih je treba rešiti. V kratkem roku ne bo mogoče doseči kompromisa o vseh teh vprašanjih, delno tudi zaradi kulturnih in družbenih razlik.

 
  
MPphoto
 
 

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki.(PL) Rusija je država, v kateri temeljna načela demokracije niso vedno spoštovana. Razvpita je po kršenju človekovih pravic in omejevanju svobode izražanja, vključno s svobodo mnenja. Predsednik Medvedev in predsednik vlade Putin uveljavljata svoj vpliv prek ruskih medijev. Slednji zato ne morejo služiti svojemu temeljnemu namenu, torej ne morejo širiti informacij na zanesljiv način.

Kljub temu ne smemo pozabiti, da je Rusija ena izmed naših glavnih partnerk. Rusija igra vodilno vlogo na mednarodnem prizorišču. Je tudi glavna dobaviteljica energije in pomembna trgovinska partnerka.

Mislim, da bi se o Rusiji morali izreči jasno in glasno. Kritizirati bi jo morali zaradi njenih pomanjkljivosti v smislu demokracije, zaradi njenega nespoštovanja državljanskih svoboščin in zaradi kršenja ozemeljske celovitosti in suverenosti drugih držav. Pozvati bi jo morali, naj začne spoštovati pravice nacionalnih manjšin in ravnati v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki jih je podpisala. S tem mislim na Listino Združenih narodov, Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in Pogodbo o energetski listini. Obenem pa ne smemo pozabiti, da je partnertsvo z Rusijo zelo pomembno vprašanje za Evropsko unijo in celotno Evropo.

 
Zadnja posodobitev: 22. junij 2009Pravno obvestilo