Predsednik. - Naslednja točka je kratka predstavitev poročila (A6-0125/2009) o izobraževanju otrok migrantov, ki ga je v imenu Odbora za kulturo in izobraževanje predstavil gospod Takkula (2008/2328(INI)).

  Hannu Takkula, poročevalec. − (FI) Gospod predsednik, etična obveznost Evropske unije je, da vsem, vključno otrokom migrantov, zagotovi pravico do dobrega izobraževanja. Vsak otrok mora imeti pravico do izobraževanja, ki mora biti brezplačno in obvezno vsaj na osnovni stopnji. Otroci bi morali dobiti splošno izobrazbo, ki spodbuja enake možnosti, da bi razvili svoje sposobnosti – svojo individualno moč razsodnosti in smisel za moralno in družbeno odgovornost –, da bi lahko nekoč postali nepristranski, odgovorni člani družbe.

Tisti, ki so odgovorni za izobraževanje in vodstvo otrok, bi morali kot vodilno načelo sprejeti to, kar je najbolje za otroke. To se seveda začne doma in pri starših, vendar morajo tudi šole in družba odigrati podporno vlogo pri vzgoji otrok in učencem omogočiti, da celoviteje razvijejo svojo osebnost.

Zaskrbljen sem bil zaradi nedavno objavljenih študij o otrocih migrantov. Pravijo namreč, da je v nekaterih krajih tem otrokom zelo težko iti v šolo in da so se v nekaterih družbenih okoljih zavzemali za to, da se odprejo šole, ki bi bile namenjene izključno otrokom migrantov. Rezultat je bil seveda ta, da so družine takoj izpisale svoje otroke iz lokalnih šol, da jim ne bi bilo treba hoditi v isto šolo kot otroci migrantov. To je zelo žalostno in je med otroki migrantov pripeljalo do zelo nizkih izobraževalnih standardov ter učnih rezultatov. Poleg tega je prišlo tudi do zelo hitre reorganizacije učiteljev v šolah z visokim številom otrok migrantov.

To ni nekaj, kar smo si želeli, saj moramo vzpostaviti pogoje, v katerih se bodo otroci migrantov lahko na najboljši možen način vključili v družbo. Zagotoviti moramo tudi, da bodo šole imele ustrezna sredstva, s čimer mislim na kvantitativna sredstva v smislu učiteljskega osebja in tudi finančna sredstva, prevzeti pa moramo tudi odgovornost za razvoj usposabljanja učiteljev ter izobraževanja in usposabljanja na delu. Da bi lahko poskrbeli za otroke migrantov na celovit, trajen način, potrebujemo celovit pristop. Potrebujemo tudi posebne naložbe in dodatna sredstva za usposabljanje učiteljev in celoten izobraževalni sistem.

Vem, da je to vprašanje, ki spada v pristojnost vsake države članice, vendar pa moramo tudi prek pregledne koordinacije s strani Evropskega parlamenta in Evropske unije države članice spodbujati k ukrepanju, saj sem prepričan, da si vsi želimo, da bi bili otroci migrantov deležni dobre izobrazbe in da bi se lahko vključili v družbo. Tako se bomo lahko izognili obžalovanja vrednemu trendu socialnega izključevanja, ki smo mu danes priča pri mnogih otrocih migrantov. Dejstvo je, da to pogosto vodi k brezposlenosti in, še več, kriminalu, kakor tudi številnim drugim neželenim posledicam.

Razlog za skrb z vidika prostega pretoka delovne sile v Evropski uniji je tudi ta, da se ljudje, ki živijo v državi članici EU, ne bodo hoteli preseliti v drugo državo ali delati v tujini, saj tam ne bo mogoče poskrbeti za dobro, ustrezno šolanje in kakovostno poučevanje njihovih otrok. Zato moramo temu vprašanju nameniti vso svojo pozornost in zagotoviti, da bomo v vsaki državi članici Evropske unije imeli ustrezen sistem kakovostnega izobraževanja na visoki ravni za vsakega otroka in mlado osebo.

Otroci in mladi ljudje so naša prihodnost – so najbolj dragoceno premoženje, ki ga imamo. Njihovo ime je „Danes“, ne „Jutri“, zato upam, da jim bomo Evropski uniji lahko delili skupno načelo, po katerem bo imel vsak otrok pravico do odprtega, varnega jutri in dobre izobrazbe.

  Günter Verheugen, podpredsednik Komisije – (DE) Gospod predsednik, spoštovani poslanci, pozdravljam to poročilo na lastno pobudo in predvsem bi se želel v svojem imenu in v imenu mojega kolega, komisarja Figela, zahvaliti poročevalcu, gospodu Takkuli, ter Odboru za kulturo in izobraževanje za delo, ki so ga opravili.

Evropska komisija je enakega mnenja kot spoštovani poslanec, da čedalje večje število otrok iz okolja migrantov predstavlja precejšenj izziv izobraževalnim sistemom večine naših držav članic.

Izobraževanje je ključno vprašanje v procesu integracije. Pridobitev kvalifikacij je nepogrešljiva, če želimo zagotoviti prihodnost naših državljanov v družbi, ki temelji na znanju, v družbi, ki je čedalje bolj izpostavljena konkurenci. A vendar je enako pomembno, da šole kot družbeni eksperiment zagotovijo temelj skupnega znanja in skupnega razumevanja, ki je ključnega pomena za izboljšanje našega sobivanja.

Vendar pa se učenci iz okolja migrantov v Evropi trenutno soočajo z velikimi problemi. Otroci migrantov pogosto naletijo na dvojni izziv: na eni strani je to pomanjkljivo znanje jezika države gostiteljice, na drugi pa nizek socialno-ekonomski položaj. V primerjavi z domačimi učenci številni otroci migrantov v šoli dosegajo slabe rezultate, število izpisov iz šole med njimi je višje, vpisovanje na višje šole pa nižje.

Zato to poročilo upravičeno poudarja pomen zagotavljanja ustrezne pomoči otrokom migrantov pri učenju jezika države gostiteljice in obenem širjenja njihovega jezika in kulture. Pomembna je tudi udeležba predšolskih otrok, da bi že na zgodnji ravni dosegli uspešno vključitev v izobraževalne sisteme in odpravili socialno-ekonomske in jezikovne ovire. Učitelji bi morali v vsakem primeru imeti ustrezno izobrazbo, ki je tako zelo pomembna za večkulturno okolje. Tudi mobilnost bi morala biti ključni sestavni del usposabljanja učiteljev in njihovega poklicnega razvoja.

Vesel sem, da smo pri teh vprašanjih dosegli tako široko soglasje. Prepričan sem, da se strinjamo tudi v tem, da moramo zdaj vse svoje dobre namere tudi uresničiti in prav zares izboljšati možnosti izobraževanja otrok migrantov. Na ta način bi morali podpreti države članice, da bi zagotovili visoko kakovostno izobraževanje za vse in obenem aktivno preprečevali socialno-ekonomsko segregacijo učencev. Državam članicam moramo pomagati, da šolam omogočijo reševanje različnih zahtev, da bi prvotni izziv večkulturne družbe in večjezičnosti spremenili v prednost teh šol.

Seveda sta vsebina in organizacija šolskih sistemov v celoti v pristojnosti držav in Komisija se v te pristojnosti nikakor ne namerava vtikati. Vendar pa moram reči, da je uspešno vključevanje otrok migrantov nekaj, kar zadeva Evropo v celoti. Veliko se še moramo naučiti drug od drugega in veliko se tudi lahko naučimo. Prepričani smo, da vaše poročilo predstavlja pomemben korak proti ukrepom, ki jih je mogoče sprejeti, da bi pomagali državam članicam na tem področju.

  Predsednik. – Točka se je zaključila.

Glasovanje bo potekalo jutri.

Pisne izjave (člen 142)

  Nicodim Bulzesc (PPE-DE), v pisni obliki. – Temi o izobraževanju in migracji sta tesno povezani, saj sta se tako migracija znotraj Evropske unije in priseljevanje v EU v zadnjih letih močno povečali in obstajajo številna vprašanja, ki bi jih morali v prihodnosti podrobneje obravnavati.

Strinjam se tudi z mnenjem, da je Direktiva 77/486/ES zastarela. Spomnimo se, da je ta direktiva nastala leta 1977 in da se je Evropska unija od takrat ves čas spreminjala. Naj vam podam samo en primer: moja država (Romunija) se je pridružila EU več kot 20 let pozneje, zato menim, da ta direktiva ne nudi rešitve za naše probleme. Vprašanja povezana z migracijo so v zadnjih letih postajala čedalje pogostejša, zato podpiram idejo gospoda Takkule, da je treba to direktivo spremeniti. Sam bi šel celo korak dlje in predlagal novo direktivo o izobraževanju otrok migrantov.

  Corina Creţu (PSE), v pisni obliki. – (RO) Naraščanje migracije v EU, tudi znotraj, ima številne pomembne posledice s kulturnega, gospodarskega in socialnega vidika. V tem smislu je zelo pomembno, da migrantom zagotovimo enake možnosti in namenimo večjo pozornost boju proti diskriminaciji teh migrantov. O tem sam zase govori položaj Romov, katerih problemi predstavljajo poseben primer in posebne težave.

Želela bi opozoriti tudi na posledice za mobilnost delovne sile, ki jih povzročajo težave, s katerimi so soočeni otroci tistih, ki delajo v tujini, in sicer pri vključevanju v tuje izobraževalno okolje.

Zato lahko podpiranje najhitrejše možne vključitve otrok igra pomembno vlogo pri preprečevanju getoizacijo migrantov, zlasti ker je bilo na ravni izobraževanja opaziti, da sta stopnja izobrazbe ter socialni in gospodarski položaj otrok migrantov slabša kot pri drugih otrocih: zato je na tem področju potrebno nekaj spodbude. Če jim bomo zagotovili boljše pogoje za čim hitrejše vključevanje v tuje izobraževalno okolje, bodo večje njihove možnosti za uspeh pri izobrazbi in na trgu delovne sile.

Obenem pa učenje jezika države gostiteljice in lokalna asimilacija ne smeta pomeniti odrekanja lastne kulturne dediščine.

  Gabriela Creţu (PSE), v pisni obliki. – (RO) Eno izmed osnovnih načel Evropske unije je svoboda gibanja, ki državljanom omogoča, da delajo in študirajo v drugi državi ter vanjo potujejo. Pomembno je, da socialno vključevanje notranjih migrantov razumemo kot odgovornost za celotno družbo. Izobraževanje otrok migrantov je korak v to smer.

Na njihovo izobraževanje je treba gledati z vidika boljšega vsakodnevnega delovanja evropske družbe in kot kulturno obogatitev. S tem v mislih menim, da je treba vzpostaviti sodelovanje med državo gostiteljico in državo izvora, v okviru katerega bo država izvora aktivno vključena v ohranjanje svojega jezika in kulture.

Podpiramo uvedbo učenja maternega jezika priseljencev kot drugega tujega jezika v učni načrt države gostiteljice, v kateri so velike priseljenske skupnosti. Zaposlovanje učiteljev iz ustreznih skupnosti je en način, kako lahko zagotovimo, da bodo ti otroci ohranili stik s kulturo svoje države izvora in da bodo delili izkušnje priseljeništva.

  Ioan Lucian Hămbăşan (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Zelena knjiga Komisije odpira številna vprašanja o enem izmed večjih problemov, s katerimi se države članice trenutno soočajo: to je izobraževanje otrok migrantov. Obstaja veliko število romunskih otrok, ki živijo s svojimi družinami v drugi državi članici, za katere je pomembno, da ohranijo svojo identiteto in da se jim ponudi možnost, da se učijo tako jezika države, v kateri živijo, kot svojega maternega jezika. Podpreti moramo strpnost in razumevanje ter skupaj poiskati rešitve, da bi izobraževanje potekalo v maternem jeziku migrantov. Ti otroci morajo imeti enake pravice kot ostali otroci. Vemo, da negotov gospodarski položaj lahko odpelje v osamitev, izpisovanje iz šol in nasilje. Ravno zato moramo pomagati državam članicam pri iskanju rešitev. Otroci so najbolj dragoceno premoženje, ki ga imamo. Predstavljajo prihodnost naše družbe, ne glede na okolje, iz katerega izhajajo.