Predsednik. – Naslednja točka je skupna razprava o naslednjih poročilih:

– poročilo Salvatoreja Tatarella v imenu Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o sistemu Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje (COM(2008)0401 - C6-0279/2008 - 2008/0152(COD)), in

– poročilo Linde McAvan v imenu Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (COM(2008)0402 - C6-0278/2008 - 2008/0154(COD)).

  Salvatore Tatarella , poročevalec. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, na začetku bi se rad zahvalil vsem, ki so tako učinkovito sodelovali pri pripravi tega poročila: poročevalcem v senci iz Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane; češkemu predsedstvu; uradnikom Evropske komisije in nenazadnje občudovanja vrednim uradnikom iz vseh političnih skupin. Vsem sem hvaležen za odlično delo. Njihov dragocen prispevek je omogočil, da je bil dosežen sporazum na prvi obravnavi.

Ko sem prevzel odgovornost v imenu Evropskega parlamenta za pregled dokumenta o kakovosti sistema za podeljevanje znaka za okolje, sem ukrepal, da bi bil sistem hitrejši. Nenehno posodabljanje okoljskih zahtev za proizvode, ki ne izpolnjujejo standardov, sili podjetja v trajno uspešen cikel, ki dviguje splošne standarde ekološke kakovosti proizvodov, danih na trg. S povečevanjem proizvodnje in prometa proizvodov in storitev z znakom za okolje, bomo pridobili pomembne stalne in vedno večje okoljske koristi pri varčevanju z energijo, zmanjševanju onesnaženosti zraka in varčevanju z vodo. Znak za okolje je prostovoljna oznaka ekološke kakovosti, ki je usmerjena v pospeševanje distribucije proizvodov in storitev, ki imajo v celotnem življenjskem ciklu majhen vpliv na okolje, in ponuja potrošnikom natančne, nezavajajoče in znanstveno ustrezne informacije.

Naš pregled te uredbe je del širšega evropskega akcijskega načrta za trajnostno proizvodnjo in porabo in je tesno povezan s pregledom sistema EMAS in direktive o okoljsko primerni zasnovi. Zakonodaja Skupnosti že predvideva ta pregled uredbe z navedbo, da je treba sistem pregledati v smislu pridobitve in izmenjave izkušenj, da bi se povečala učinkovitost, izboljšalo njegovo načrtovanje in poenostavilo delovanje. Namen označevanja je usmerjati potrošnike k proizvodom, ki lahko zmanjšajo vpliv na okolje. Do zdaj so bile naše izkušnje z znakom za okolje neenotne. Na pozitivni strani je naraščajoče število podjetij iz najrazličnejših sektorjev, ki se prijavljajo za certifikacijo kakovosti. Ta podjetja torej priznavajo njegovo selektivno in vodilno vrednost – to certifikacijo zelo cenijo potrošniki, ki se bolj zavedajo družbene odgovornosti podjetij. Na negativni strani pa lahko poročam o nekaterih problemih: splošna javnost komaj pozna to oznako; merila hitro zastarijo, ker se trgi tako hitro spreminjajo; in birokratski jezik odvrača izvajalce od udeležbe. Novi znak za okolje bo prevzel novo podobo po videzu in vsebini. Postal bo privlačnejši in njegov obseg se bo razširil na nove proizvode. Do leta 2015 načrtujemo povečanje števila skupin s sedanjih 25 na dvakratno število, to je 40–50 skupin. Načrtovane so promocijske kampanje. Za proračun za trženje smo namenili 9,5 milijonov EUR in za novo internetno stran 15.000 EUR.

Načelo, ki je najbolj zanimalo poročevalce v senci, in so z njim soglašale druge institucije, je bilo dejstvo, da znak za okolje ne sme preprosto potrditi doseženega rezultata, temveč mora biti dinamično orodje, ki se nenehno razvija, gonilna sila, ki stalno spodbuja proizvajalce in proizvode k višjim standardom kakovosti okolja z nenehnim vrednotenjem tržnih meril uspešnosti in oblikovanjem novih meril na tej podlagi. Naš cilj je zajamčiti nadzor v celotnem življenjskem ciklu proizvoda, ki nam bo omogočil, da bomo v celoti upoštevali vpliv na okolje v vseh stopnjah proizvodnje in da bomo vsem izvajalcem v sektorju, pa tudi nevladnim organizacijam, omogočili dejavno vlogo v procesu pregleda kompromisnih meril.

(Predsednik je prekinil govornika)

  Predsednik. − Gospod Tatarella, poslušajte! Pet minut imate zdaj in dve minuti na koncu razprave; če boste porabili sedem minut zdaj, ne boste imeli na koncu razprave nič. Seveda pa se sami odločite, ali hočete porabiti sedem minut zdaj ali pa boste zdaj porabili pet oziroma šest minut, ki ste jih že imeli, in si boste pustili eno minuto za odgovor na pripombe kolegov poslancev.

  Salvatore Tatarella , poročevalec. − (IT) Sprejemam vaš poziv.

  Linda McAvan , poročevalka. − Gospod predsednik, tako kot gospod Tatarella, bi se na začetku rada zahvalila ljudem, ki so tesno sodelovali z nami in nam pomagali doseči soglasje o poročilu EMAS danes na prvi obravnavi. Rada bi se zahvalila poročevalcem v senci, ki so danes tukaj, Komisiji, ki je veliko pomagala pri doseganju sporazuma in češkemu predsedstvu, ki ga danes ni tukaj, da bi slišalo mojo zahvalo. Zahvala gre tudi osebju Parlamenta in skupinam ter moji pomočnici Elizabeth, ki je veliko pripomogla, da smo danes tukaj. Od takrat, ko smo se začeli o tem pogovarjati, pa do danes je vse potekalo zelo hitro, tako da imamo zdaj sporazum pred volitvami.

EMAS je prostovoljni sistem, ki zagotavlja okvir za pomoč podjetjem in organizacijam pri izboljšanju okoljske uspešnosti. Začel se je pred 14 leti in je imel nekaj zmernega uspeha pri približno 4.000 udeležencih, kar, če pomislite, niti ni tako veliko število za celotno Evropsko unijo. Komisija je postavila cilj, da se število udeležencev poveča na 35.000. To je zelo ambiciozen cilj. Gre za skoraj 10-kratno povečanje.

Mislim, da bi bilo prav, da se potrudimo izboljšati sprejemanje sistema EMAS, drugače bo njegov vpliv ostal omejen. A, če hočemo izboljšati vpliv, moramo ohraniti tudi okoljsko celovitost programa. Mislim, da sporazum, ki smo ga dosegli danes, dosega to ravnovesje, zaradi česar bo, upam, privlačnejši za ljudi, hkrati pa bo ohranil okoljsko celovitost.

Naredili smo nekaj sprememb, za katere smo se dogovorili s Komisijo, in mislim, da so pomembne. Prva je registracija družb, tako da se lahko družba ali organizacija z več kot eno lokacijo dejansko registrira samo enkrat v eni državi, kar je zelo pomembno. Ta parlament se je moral registrirati trikrat, v Luksemburgu, Franciji in Belgiji, da je dobil EMAS. Po tem, kar slišim od osebja, to ni bilo enostavno narediti. Zato je takšna sprememba pomembna. Poleg tega registracija skupin za organizacije, ki delujejo na istem sektorju; zmanjšanje pristojbin in lažje zahteve za poročanje MSP (mislim, da je EMAS nekoliko preveliko breme za male organizacije, zato se mora spremeniti) ter boljša usklajenost z ISO 14001. Zame je posebno pomembna uvedba dokumentov o sektorski podpori. Mislim, da se bo Komisija veliko ukvarjala s tem in pomagala organizacijam, da se bodo primerjale s podobnimi organizacijami. Uvedeni bodo tudi glavni kazalniki. Ti so zelo pomembni za izboljšanje programa in pomoč ljudem pri zunanjem pogledu na organizacijo in da vidijo, koliko so uspešni.

Resnično upam, da bo to spodbudilo ljudi, da bodo sodelovali pri sistemu EMAS, ne zato, ker bi si želela igrati igro številk in videti, da EMAS tekmuje z ISO, temveč ker menim, da je sistem dober in bi nam lahko pomagal izpolniti naša trajnostna merila.

Danes so oči sveta obrnjene v London, kjer so se zbrali svetovni voditelji, da bi se pogovorili o finančnem nazadovanju in globalni bančni krizi. Nedvomno se bodo nekateri spraševali, zakaj sedimo tu in govorimo o okoljski presoji v času, ko organizacije in družbe čutijo finančno obremenitev. V tovrstni pobudi Komisije bodo videli motnjo. Vendar menim, da je to narobe. Zame in za moje kolege socialiste je zeleni program v veliki meri del rešitve za izhod iz finančne krize, v kateri smo se znašli. Vlagati moramo v energijo in obnovljive vire ter zmanjšati svoj okoljski odtis. Čeprav je EMAS zelo zmeren program v velikem sistemu o podnebnih spremembah, za katerega je Komisar res trdo delal, menim, da kljub temu igra svojo vlogo pri pomoči Evropski uniji in preostalemu svetu, da bi se zmanjšal naš okoljski odtis.

  Stavros Dimas, član Komisije. − (EL) Gospod predsednik, za začetek bi se zahvalil in čestital poročevalcema, gospe McAvan in gospodu Tatarellu, za njuni odlični poročili o predlaganem pregledu znaka Skupnosti za okolje in sistema za okoljsko ravnanje in presojo.

To sta dva pomembna ukrepa okoljske politike, ki tvorita sestavni del akcijskega načrta za trajnostno porabo in proizvodnjo. Pozitivno je, da je bilo mogoče sporazum doseči na prvi obravnavi. Prispevek poslancev Evropskega parlamenta je bil odločilen in uspelo nam je, da je okoljski cilj predloga Komisije ostal nedotaknjen, hkrati pa smo postavili ambicioznejše cilje za številne pomembne točke.

Dejstvo, da je bil sporazum dosežen pri prvi obravnavi, potrjuje voljo institucij, da se neposredno lotijo problemov, ki sta jih ustvarila netrajnostna poraba in proizvodnja. Pregled sistema za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) daje organizacijam in družbam po vsem svetu možnost za učinkovitejše upravljanje okoljskega vpliva njihove dejavnosti. EMAS prispeva k stalnim izboljšavam okoljske uspešnosti organizacij in družb, vključno seveda z usklajenostjo z ustrezno okoljsko zakonodajo. Organizacijam in družbam ponuja tudi dodatne koristi, ne le z neposrednim prihrankom denarja, ampak tudi z omejevanjem birokratskih postopkov pri vlaganju poročil in možnostjo, da pristojni organi v državah članicah odobravajo spodbude.

Z revidiranim sistemom se bomo lahko lotili vedno večjih zahtev potrošnikov po objektivnih, nepristranskih in zanesljivih informacjah o okoljskem vplivu proizvoda, ki ga kupujejo. Revidirani sistem nam bo dal možnost za povečanje raznolikosti proizvodov z znakom za okolje na trgu in spodbujanje družb za izboljšanje njihove okoljske uspešnosti. Poleg tega bo logotip znaka za okolje omogočil številne konkurenčne prednosti, kot so nižji davki, strožji okoljski standardi, izločitev nevarnih snovi in preprostejša merila za javna naročila ter druge politike Evropske unije.

Tudi obseg revidirane uredbe o znaku za okolje je bil razširjen. Uredba je prožnejša in zmožna izpolniti nove okoljske izzive in prednosti. Glede na to, da je uredba o znaku za okolje okvirni zakonodajni akt, ne postavlja posebnih meril za proizvode. Namesto tega določa okoljska merila, ki jih je treba postaviti za izbrane kategorije proizvodov, da se bo lahko logotip podeljeval najboljšim proizvodom v vsaki kategoriji.

Danes je na trgu izjemno širok prodor okoljskih znakov, podob in besedil, ki lahko zmedejo potrošnike, od slik gozdov na pločevinkah, ki vsebujejo nevarne snovi, do trditev na živilih z nevtralnim ogljikovim odtisom in celo ekoloških avtomobilov. Potrošniki zato nimajo pojma, komu zaupati. Kompromisni predlog za uredbo o znaku za okolje bo pomagal odpraviti te dvome.

Pred določitvijo meril in kategorij proizvodov za hrano in pijačo bo izvedena študija o dodani vrednosti, ki jo lahko zagotavlja oznaka. Ko bo ta študija opravljena in bo Komisija izdala odločbo po postopku soodločanja, se bo lahko znak za okolje podeljeval proizvodom z najboljšo okoljsko uspešnostjo.

Verjamem, da bo Parlament v celoti podprl ta sveženj pozitivnih predlogov. Znak za okolje je eden od redkih kanalov za resnično in neposredno komunikacijo med državljani in Evropsko unijo o okoljskih vprašanjih. Zaradi znaka za okolje bodo imeli državljani boljšo izbiro proizvodov in bodo poleg tega neposredno in dejavno sodelovali v boju proti netrajnostni porabi.

Evropska komisija lahko sprejme sveženj kompromisnih predlogov v celoti, da bo dosegla soglasje o obeh uredbah na prvi obravnavi.

Še enkrat hvala poročevalcema za njuno odlično delo.

  Nikolaos Vakalis, pripravljavec mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko. − (EL) Gospod predsednik, na začetku bi želel čestitati poročevalcu in vsem, ki so sodelovali pri pogajanjih s Svetom. Menim, da je besedilo, dogovorjeno med Parlamentom in Svetom, zelo uravnoteženo, kar krepi naše zaloge v boju proti podnebnim spremembam.

Ne bom skrival pred vami, da sem bil rahlo razočaran nad začetnim besedilom predloga Komisije, ne le ker ni bilo dovolj ambiciozno, temveč tudi, ker ni znalo popraviti niti tistih slabosti, ki so se pojavile med dosedanjo uporabo sistema podeljevanja znaka za okolje.

Vendar pa besedilo, o katerem bomo glasovali, pomirja moje začetne strahove. Če sem natančen, zadovoljen sem, da sektor občutljivih proizvodov, kot sta hrana in krma, ne bo vključen, dokler ne bo končana študija izvedljivosti uvedbe zanesljivih meril, meril, ki bodo pokrila okoljski vpliv proizvoda v celotnem življenjskem ciklu.

Še posebno sem bil vesel, ko sem opazil, da je Komisija zdaj dolžna uvesti ukrepe za opredelitev posebnih meril za podeljevanje znaka za okolje za vsako kategorijo proizvodov v devetih mesecih od začetka posvetovanj s Svetom o znaku za okolje.

Ta rok je bistvenega pomena, ker smo v preteklosti na tej stopnji videli hude zamude. Podpiram izključitev proizvodov, ki so rakotvorni, strupeni ali škodljivi za okolje, iz sistema podeljevanja znaka za okolje in sklicevanje na zmanjšanje preskusov na živalih.

Tudi dejstvo, da je postopek usklajevanja prožnejši, ni pa opuščen, je pozitiven razvoj. Veseli me tudi pogosta omemba malih in srednje velikih podjetij, ki so, kot vsi vemo, hrbtenica evropskega gospodarstva, zlasti danes, ko se soočamo z največjo gospodarsko krizo preteklih let.

Za konec, ne bom vam prikrival dejstva, da sem glede javnih naročil upal na drzejše, pogumnejše stališče. Bojim se, da doseženi kompromis v teh okoliščinah ni dovolj. Kljub temu bi rad še enkrat poudaril, da smo dosegli zadovoljiv rezultat.

  Anders Wijkman, v imenu skupine PPE-DE. – Gospod predsednik, kar dolgo smo čakali na načrt Komisije za trajnostno porabo in proizvodnjo. Pred nekaj meseci smo prejeli predlog. Čeprav je obsežen, moram na žalost reči, da je vsebina na splošno precej omejena in revna. Ker sem prebral nekaj prvotnih osnutkov predlogov Komisije, vem, da so bili zlasti v GD za okolje na začetku precej bolj ambiciozni načrti. Zato je očitno, da se mora delo pri teh vprašanjih nadaljevati in se v prihodnje poglobiti.

Danes razpravljamo o sistemu podeljevanja znaka za okolje. Revizija ponuja dobro priložnost za to oznako, da se odmakne iz obrobja trga, da zajame veliko večji delež trga in pomaga pritisniti na povpraševanje po okolju prijaznih proizvodih. Nova pravila pomenijo znatno izboljšanje. So bolj dinamična, uporabljala bodo pristop življenjskega cikla in morala bi pritegniti znatno večjo pozornost in zanimanje pri podjetjih in potrošnikih. Kot je rekel gospod Dimas, lahko bodo pomagala utrditi oznake za okolje in odpraviti številne prostovoljne sheme, ki zelo pogosto begajo potrošnike.

Vendar imamo še vedno problem, namreč, kako informirati potrošnike in trge o oznaki. Tržna podpora za to oznako je bila v preteklosti zelo omejena. Dodeljena sredstva so bila majhna v primerjavi s sredstvi za trženje blagovnih znamk na trgu na splošno. Upam, da se bo to spremenilo, predvsem s podjetji, ki vidijo v znaku za okolje pomemben instrument v prihodnosti. Upam tudi, kot je rekel gospod Vakalis, da se bodo javna naročila v prihodnje razširila na zelena področja in za platformo uporabljala znak za okolje.

Upam tudi, da bo Komisija dejavnejša v podpori temu sistemu. Zahvaljujem se tistim, ki so sodelovali pri delu. Mislim, da smo v nekaj tednih naredili kar veliko. Uspeli smo razčistiti nekaj zmede v zvezi z živilskimi proizvodi, v zadnjih urah zlasti z ribiškimi proizvodi.

Nazadnje bi se rad še enkrat vrnil h gospe McAvan, ki se je spomnila na finančno krizo in današnji sestanek v Londonu. Mislim, da je omemba zelo primerna. Danes se soočamo z najmanj tremi vzporednimi krizami, finančno krizo, podnebno krizo in, kot bi jo sam imenoval, krizo eko-sistema ali pretirano uporabo naravnih virov. Samo z reševanjem vseh temeljnih vzrokov skupaj, se pravi, netrajnostne uporabe virov, z vlaganjem v okolju prijazno proizvodnjo in v proizvode z nizkimi emisijami ogljika, bomo sposobni zgraditi boljšo prihodnost. Mislim, da je sistem podeljevanja znaka za okolje eden od številnih instrumentov, ki nam lahko pomagajo to storiti.

  Gyula Hegyi, v imenu skupine PSE. – Gospod predsednik, obstajajo različna orodja za potrditev okoljsko ozaveščenega obnašanja v naših družbah. Obstajajo uredbe, direktive, resolucije. Prepovemo lahko nekatere materiale in dejavnosti. Uradno lahko prepovemo nevarne snovi in subvencioniramo zeleno tehnologijo.

A v tržnem gospodarstvu so tudi druga orodja. Na potrošnike se lahko usmerimo prek proizvodov, ki jih kupujejo, in priporočamo tiste, ki so okolju prijazni in izpolnjujejo zahtevo po trajnostnem razvoju.

Ta direktiva sprejema pomemben korak v pravi smeri, s tem ko poenostavlja prehod k pridobitvi znaka za okolje. Skupina socialdemokratov podpira poročilo. S tovariši smo predložili številne spremembe in te spremembe so bile bodisi všeč Odboru za okolje bodisi so bile smiselno upoštevane v kompromisnem paketu. Zato bo naša skupina v današnjem končnem glasovanju glasovala za poročilo.

Menimo, da mora biti v EU okoljski vpliv proizvodov zelo pomembno vprašanje in celotna zamisel znaka za okolje daje potrošnikom zelo uporabno orientacijo.

Seveda bi se moral znak za okolje dodeliti proizvodom, ki so za okolje najprijaznejši, informacije pa bi morale biti jasne in pravilne. A v teh težkih časih gospodarske krize bi morali upoštevati tudi interese proizvajalcev in prepričan sem, da je to poročilo uravnotežilo interese potrošnikov in industrije.

Zelo pomembno je, da se v proces podeljevanja znaka za okolje vključijo mala in srednje velika podjetja, zato stroški odobritve ne smejo biti previsoki. Kot poročevalec v senci skupine socialdemokratov sem si pri poročilu prizadeval za nižje stroške in zahvaljujem se poročevalcu, da je sprejel naše argumente.

Očitno je, da moramo za MSP, ki sem jih omenil, odpraviti birokratske težave pri odobravanju. Poenostaviti moramo postopek pridobitve znaka za okolje, ker je postopek odločanja v sedanji obliki zelo počasen in birokratski.

Manjša podjetja večinoma nimajo dovolj denarja, časa in energije za počasen proces pridobivanja znaka za okolje. Zelo pomembno je, da se analizira celoten življenjski cikel proizvoda od proizvodnje do uničenja. Ni dovolj, da se presodijo okoljske značilnosti izdelanega proizvoda. Preden se dodeli znak za okolje, je treba preučiti tudi snovi, iz katerih je proizvod, proces izdelave, prevoz blaga in način njegovega uničenja ali razgradnje.

Očitno je, vsaj za nas socialdemokrate, da proizvodi, ki pridobijo znak za okolje, ne smejo vsebovati nevarnih snovi. To je bilo med našo razpravo izredno težko vprašanje, vendar smo na koncu sprejeli zelo dober kompromis glede nevarnih snovi.

Glavno pravilo je, da proizvodi z znakom za okolje ne smejo vsebovati nevarnih snovi, vendar sme biti nekaj izjem. Izjema je lahko specifično blago, ki nima ustreznega nadomestka in ima v primerjavi z drugim blagom iz iste kategorije višjo celovito okoljsko uspešnost. Najboljši in najbolj znan primer je energetsko varčna sijalka, ki ima številne okoljske prednosti, vendar vsebuje živo srebro.

Tudi o vprašanju živil je tekla široka razprava. V tem primeru bo treba merila še dodelati. Znak za okolje ima resnično dodano okoljsko vrednost. Upošteva celotni življenjski cikel proizvoda in uporaba znaka za okolje ne bi smela povzročati zmede v mislih potrošnikov, kadar jo primerjajo z drugimi oznakami hrane. Komisija bo sprejela ukrepe za vzpostavitev posebnih meril za znak za okolje za vse skupine proizvodov, tudi za živila. Najpozneje v treh mesecih po končnem poročilu in osnutku meril se bo Komisija posvetovala o osnutku predloga o tem vprašanju z odborom Evropske unije za znak za okolje.

Kot sem že rekel, znak za okolje bo temeljil na okoljski uspešnosti v celotnem življenjskem ciklu najboljših proizvodov na notranjem trgu. Zato poročilo dovoljuje, da se postavijo ambiciozna merila za znak za okolje na podlagi posameznih primerov od 10 do 20 % proizvodov z najboljšo uspešnostjo na trgu in s tem zagotovi, da bo sistem nagradil le okolju najprijaznejše proizvode, pa vendar omogočil potrošnikom zadostno izbiro.

  Johannes Lebech, v imenu skupine ALDE. – (DA) Gospod predsednik, najprej bi se rad zahvalil poročevalcu in poročevalcu v senci za konstruktivno sodelovanje. Mislim, da smo dosegli zelo dober rezultat. Preteklo jesen je Svetovni sklad za naravo objavil poročilo, ki je razkrilo, da bomo do sredine tridesetih let tega stoletja potrebovali dva planeta, če bomo še naprej uporabljali zemeljske vire tako, kot to počnemo zdaj. Preprosto dejstvo je, da na našem planetu preveč porabimo. Vire uporabljamo hitreje, kot se lahko sami obnavljajo. To je treba spremeniti, če hočemo preprečiti okoljsko krizo. Način, kako uporabljamo vire, se mora spremeniti in tu nimajo odgovornosti samo politiki, ampak tudi proizvajalci in potrošniki.

Znak za okolje, ki se trenutno revidira, je orodje, namenjeno spodbujanju proizvodnje in prodaje trajnostno proizvedenega blaga. Ena od slabosti znaka je, da ga potrošniki slabo poznajo in v tem pogledu se strinjam z gospo Wijkman in zato tudi ni posebno privlačen za proizvajalce. Če proizvajalci ne morejo uporabljati znaka za trženje dobrega proizvoda, zakaj bi se potem trudili izdelati najbolj trajnosten proizvod v določeni skupini proizvodov? To je tudi eden od problemov, ki smo jih skušali popraviti z novimi zamislimi. Zdaj obstaja jasna zahteva za države članice in Komisijo, da pripravijo akcijski načrt za pospeševanje ozaveščenosti o znaku za okolje z različnimi kampanjami.

Imeli smo dolgo razpravo o živilih in mislim, da smo dosegli razumno rešitev. Predlog Komisije, da upoštevamo samo predelano hrano in zgolj prevoz, pakiranje in predelavo, ni konec zadeve. Namesto tega smo prosili za podrobno preučitev, kako lahko živila najbolje vključimo v sistem podeljevanja znaka za okolje tako, da bo zagotovljeno, da smo storili pravilno vse od začetka in da ne bomo povzročili zamenjave z drugimi oblikami ekološkega označevanja.

Nazadnje bi rad poudaril, da je znak zdaj koristen tudi za blago, ki je proizvedeno za dolgotrajno in ponovno uporabo. Z drugimi besedami, spremeniti moramo način, kako proizvajamo in porabimo izdelke, če hočemo, da bodo naša gospodarstva trajnostna. Pogledati moramo celoten življenjski cikel proizvoda, da bomo lahko izboljšali način ravnanja s surovinami med izdelavo proizvoda in zlasti način, kako bomo odstranili proizvod po uporabi. Upam, da bo orodje, ki smo ga tu izboljšali, dobro za spodbujanje bolj trajnostnega planeta.

  Liam Aylward, v imenu skupine UEN. – Gospod predsednik, tudi sam bi rad čestital poročevalcu in poročevalcu v senci. Podnebne spremembe so ena od prednostnih nalog za Evropo, pa tudi za preostali svet. Včasih se kot posamezniki čutimo nemočni pred tem velikanskim svetovnim izzivom, a na koncu dneva je treba ljudi spodbuditi, da opravijo svojo dolžnost, kajti prispevki kot je „Moč enega“ se resnično seštevajo. In morda je Moč enega nekaj, česar nismo dovolj spodbujali.

Danes glasujemo o prostovoljnem sistemu, ki potrjuje, da lahko podjetja označujejo svoje proizvode kot okolju prijazne. To omogoča ljudem, da neposredno pomagajo okolju in zmanjšajo emisije v svojem vsakdanjem življenju in nakupovanju. Označevanje je jasen in preprost ukrep za pospeševanje energetske učinkovitosti, etične proizvodnje in razvoja bolj zelenih tehnologij. Tudi z zdravstvenega stališča ta sistem varuje ljudi pred potencialno rakotvornimi, mutagenimi, za razmnoževanje strupenimi ali biokumulativni proizvodi, ki se lahko včasih zasledijo v tekstilu.

Sistem kategorizira proizvode in storitve, ki se razvrščajo od vpojnega papirja do obutve za kampiranje. Zagotavlja tudi sredstva za zmanjšanje preskusov na živalih in dela otrok. Poudarjam delo otrok, ker sem pred kratkim sodeloval pri poročilu s tega področja in se tega zelo zavedam.

Irska in Evropa imata lahko korist od nadaljnjega pospeševanja in uporabe sistema. Trenutno je na Irskem 13 podjetij, večinoma iz sektorja namestitve, ki jim je dodeljen znak za okolje, vendar moramo spodbuditi nadaljnjo udeležbo. Potrebujemo tudi zelo resno informacijsko kampanjo, ki bi jo sponzorirala Evropska unija.

  Satu Hassi, v imenu skupine Verts/ALE. – (FI) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zahvaljujem se obema poročevalcema za njuno odlično delo. Zelo me veseli, da bomo dobili končno odločitev glede zakonodaje o obeh vprašanjih pred volitvami.

Glede znaka za okolje menim, da sta obe načeli bistvenega pomena. Prvič, znak mora biti dinamičen, z drugimi besedami, njegova merila bi morala postajati strožja z razvojem znanja, spretnosti in tehnologije in takrat, ko bi opazili, da prihaja na trg več okolju prijaznih proizvodov. Drugi bistveni dejavnik je, da mora biti ta znak samo za okoljsko nadpovprečne proizvode. Predvsem kemična industrija se je zavzemala za politiko, pri kateri bi se znak za okolje uporabljal za proizvode, ki izpolnjujejo zgolj sedanje zakone. Pred časom je na primer poskušala omogočiti podelitev znaka za okolje tekstilu, v katerem so bile ognjevarne kemikalije, ki so že prepovedane v električni opremi. Ta poskus je bil na srečo pravočasno preprečen in zdaj bomo imeli zakonodajo, ki je glede tega jasna.

Imeli bomo zakonodajo, ki bo omogočila, da bodo potrošniki prepričani, da proizvod ne vsebuje rakotvornih kemikalij ali kemikalij, ki lahko škodljivo vplivajo na njihovo zmožnost imeti otroke. Izjema se lahko odobri le ob upoštevanju strogih meril, če ni nobenega nadomestka v dani skupini proizvodov in če je tista snov, ki je škodljiva za zdravje, potrebna za proizvod, njegov skupen okoljski vpliv pa je znatno manjši kot vpliv drugih proizvodov iz iste skupine. To je pomembno za verodostojnost znaka za okolje. Pomembno je tudi, da so merila znaka dinamična, tako da bodo postajala strožja, če in ko bomo lahko izdelali okolju prijaznejše proizvode.

Naslednje pomembno vprašanje v razpravi je bilo, ali bi znak za okolje lahko razširili na hrano. Vesel sem, da je bila zdaj sprejeta odločitev, da se bo izvedla študija uporabnosti in izvedljivosti, preden se bo znak za okolje uporabljal za hrano, da bi se izognili kakršnim koli zamenjavam potrošnikov med znakom za okolje in ekološkim označevanjem ekološko pridelane hrane. Če in ko se bo nekoč v prihodnosti znak za okolje razširil na hrano, na primer za ribe, bo pomembno, da merila ne bodo zajemala samo načina, kako je bila hrana pridelana, temveč tudi druge z njo povezane okoljske učinke, na primer prevoz.

Gospe in gospodje, več ali manj enaka vrsta razprave o dinamični naravi meril, kot smo jo videli pri znaku za okolje, je potekala na področju energijskega označevanja. Po mojem mnenju je zelo pomembno, da se znak za okolje in energijska oznaka držita enakega načela, to je, da postanejo merila strožja, ko se naše znanje, spretnosti in tehnologija izboljšajo.

  Roberto Musacchio, v imenu skupine GUE/NGL. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, tudi jaz bi se rad zahvalil poročevalcema. Znak, ki je ekološki, vendar tudi trajnosten, to je izziv nove okvirne uredbe o znaku za okolje. Uredba je prvi korak. Evropski parlament in Svet sta izpeljala donosna in konstruktivna pogajanja, vsaj v zvezi z vidiki, ki se nanašajo na kemične snovi. Zdaj je na vrsti Komisija, da bo v enem letu operativno razvila vzpostavljena merila, izvedla delovni načrt in opredelila začetni seznam proizvodov. Posamezne države članice morajo organizirati pristojne nacionalne organe, se povezati z evropskim organom in sprejeti trajnostna merila kot zavezujoča.

Kaj pa okoljska trajnost sploh pomeni pri znaku za okolje? Pomeni uporabo inovativnih proizvodnih meril v celotnem proizvodnem ciklu: od zmanjšanja emisij v proizvodnih metodah do zmanjšanja porabe energije za osnovna sredstva, kot je voda, ter namestitev proizvodnih središč blizu končnih potrošnikov. Vse to pomeni nič manj kot revolucijo. To je izziv, potreben za zanesljiv poskus boja proti podnebnim spremembam, vendar tudi prava revolucija v proizvodnih metodah. Da bi se razvila ta merila, bi morala Komisija in novi organ Skupnosti zagotoviti dejavno vključitev vodilnih nosilcev in najboljših praks tako, da bi se inovacije, ki so jih ti nosilci poskusili in preskusili v svojih proizvodnih ciklih, lahko uporabile in postale s tem dostopne in pregledne.

Spoštovanje socialnih delovnih standardov je sestavni del teh meril, čeprav uredba, zaradi nerazumljivega pritiska Sveta v končnih pogajanjih, še vedno vsebuje zakonodajno nesprejemljiv izraz. Uporabljeni izraz je „po potrebi“. V trajnostnem razvoju socialne klavzule in redno delo ne morejo biti možnost, ki se uporabi le „po potrebi“. Izključitve, ki bodo uporabljene pri oznaki ekološke kakovosti za proizvode, ki še vedno vsebujejo strupene kemične snovi, škodljive za okolje, rakotvorne ali škodljive za razmnoževanje, pa so jasne in učinkovite. A opozorilo za previdnost: nadzor Evropskega parlamenta nad tem bo povsem neobvezujoč.

  Luca Romagnoli (NI). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, poročilo gospoda Tatarella o sistemu Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje je pomembno čtivo. Čestitam poročevalcu in odboru in verjamem, da je treba proizvodne metode in poreklo jasno in nedvoumno navesti. To se seveda nanaša na proizvodnjo za potrošnika, vendar se zahteva tudi zaradi podjetij, da bodo obravnavana pošteno in da se bo preprečila nelojalna in nepoštena konkurenca, ki jo pogosto izvajajo tisti, ki ne spoštujejo socialnih in ekoloških dejavnikov pri izdelavi proizvoda, da ne bo še naprej škodovala trgu in ga izkrivljala, kot se to dogaja danes.

Z drugimi besedami, gre za spoštovanje pravil varstva okolja in očitnih socialnih pravic delavcev, naše institucije pa bi morale biti odgovorne za zagotavljanje, da se to vzdružuje. Čestitke še enkrat poročevalcu za njegovo odlično poročilo.

  Martin Bursík, predsednik Sveta. – (CS) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje ter gostje, najprej bi se rad opravičil, ker nisem prišel pravočasno, in bi se zahvalil, da ste mi dali možnost, da spregovorim takoj po prvem krogu govorov strank.

Zelo cenim to razpravo, kajti govori, ki so bili podani do zdaj, očitno spoštujejo delo poročevalcev, Komisije in Sveta. Zdi se, da načeloma pričakujemo soglasje k obema predlogoma v prvi obravnavi in to me veseli. Oba predloga sta del šestega akcijskega programa Skupnosti in priloženega paketa, kot ga je objavila Komisija julija 2008. Iz predlaganega akcijskega načrta zelo jasno izhaja, da obstaja potreba po spremembi vzorcev obnašanja, vzorcev porabe in vzorcev proizvodnje in da so naše metode proizvodnje in porabe netrajnostne. Škodujemo podnebju, škodujemo človekovemu zdravju in izrabljamo naravne vire na netrajnosten način.

Ta zadeva je ena od prednostnih nalog češkega predsedstva in trdno verjamem, da bomo s potrditvijo in revizijo obstoječih uredb o ekološkem označevanju in o okoljskem ravnanju in presoji v glavnem uspeli obvladati to prednostno nalogo. Rad bi se zahvalil Evropski komisiji in državam članicam za njihovo delo pri teh uredbah in rad bi se zahvalil tudi za pomembno delo, ki ga je opravil Evropski parlament s poročevalko Lindo McAvan za EMAS in poročevalcem Salvatorejem Tatarellom za znak za okolje ter vsem drugim, ki so sodelovali pri tem delu.

V zvezi z podeljevanjem znaka za okolje je bilo doseženo kompromisno besedilo zahvaljujoč kombiniranemu delu Sveta in Parlamenta skupaj s Komisijo in to besedilo izboljšuje prostovoljni sistem za označevanje proizvodov, zlasti s poenostavitvijo sistema za podeljevanje znakov za okolje. Zelo pomembno je, da bo znak za okolje zdaj privlačnejši za potrošnike. Omogočili bomo, da se sistem razširi na druge proizvode in uspeli smo tudi rešiti problem v zvezi s potencialnim označevanjem živilskih proizvodov, zato bodo imeli potrošniki možnost preučiti in upoštevati vpliv proizvodov ali storitev na okolje, ko se bodo odločali o nakupu in to je zelo pomembno.

Kompromisno besedilo, ki se uporablja za EMAS, bo omogočilo organizacijam, ki se bodo prostovoljno pridružile sistemu, še večjo prepoznavnost in s tem še povečalo njegovo privlačnost. Po mojem mnenju je zelo pomembno, da se zmanjša upravno breme za velika, mala in srednje velika podjetja. Veliko se je razpravljalo o stroških tega sistema in mislim, da smo našli razumen kompromis o minimalnim stroških, ki bodo še pokrili stroške transakcije za uvedbo teh oznak.

Po mojem mnenju je pomembno poudariti, da je revidirani sistem EMAS odprt tudi za organizacije zunaj Evropske unije. To pa bo dalo sistemu večjo veljavo s spodbujanjem prijav v širšem, bolj globalnem obsegu.

Trdno verjamem, da bo sprejetje teh uredb resnično koristno za evropske države in da bo ustvarilo nove priložnosti, primerne za trenutno krizo in reševanje največjega svetovnega okoljskega problema, to je globalnih podnebnih sprememb.

Še enkrat bi se rad zahvalil Evropskemu parlamentu, poročevalcema in poslancem EP za njihovo produktivno sodelovanje pri kompromisu in z veseljem pričakujem nadaljevanje razprave.

  Amalia Sartori, (PPE-DE). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, prepričana sem, da je današnja razprava do zdaj poudarila dejstvo, da je bilo opravljenega veliko dela in da obstaja široko soglasje o tej zadevi. Dejstvo, da bo EMAS tudi po posvetovanju s Svetom verjetno sprejet s sporazumom na prvi obravnavi in zgolj z enim trialogom, pomeni natančno to. Kaj lahko torej rečemo in dodamo k temu, kar je bilo že rečeno? EMAS in znak za okolje sta nedvomno instrumenta, ki lahko spodbujata informirano izbiro med podjetji, združenji in institucijami na eni strani in potrošniki na drugi. Seveda pa moramo izboljšati komunikacijo. Številni drugi poslanci, ki so govorili pred menoj, so to poudarili, in tudi jaz bi to ponovila, ker menim, da je to bistveni korak.

Imamo mednarodni sistem ISO, ki ga vsi poznamo. To potrjujejo številne registracije. Kot Evropska unija moramo poskrbeti, da bodo podjetja razumela, zakaj bi izbrala evropski sistem namesto mednarodnega. Povečanje okoljske ozaveščenosti vseh z vključitvijo zgolj 4.000–5.000 podjetij znotraj Evropske unije, kar smo dosegli do zdaj, ni dober rezultat. To moramo izboljšati in izboljšanje pomeni predvsem informacije, informacije in spet informacije.

Mestni sveti na primer se ne zavedajo, da bi lahko imeli certifikat EMAS in bi bili dober zgled. Uradi so verjetno dobili obvestila, vendar še niso prodrla v razmišljanje in zavest upravnega osebja. EMAS zato potrebuje večjo udeležbo. Vsi zaposleni v organizacijah, ki imajo certificiran EMAS, imajo pomembno vlogo v okoljski uspešnosti: uporabljajo manj vode, manj energije, sortirajo odpadke. To bi moral postati cilj, ki ga je treba doseči, v prvi vrsti za tiste, ki so lahko zgled drugim, in potem za tiste, ki verjamejo, da so sposobni pridobiti koristi zase, za podjetja, skupnost in potrošnike, ki opažajo, da jim je z uporabo tega načina ponujeno boljše jamstvo.

  Richard Howitt (PSE). - Gospod predsednik, dovolite, da podprem kolegico Lindo McAvan in čestitam poslancem Odbora za okolje, da so predložili to poročilo. Kot poročevalec Parlamenta o družbeni odgovornosti podjetij bi rad prispeval k tej razpravi s tem, da umestim razpravo o podeljevanju znaka za okolje in sistemu EMAS v zvezi s poročanjem podjetij v širši kontekst, ker skušamo doseči odgovornost podjetij in se dotakniti zlasti vprašanja, ali so prostovoljni sistemi v primerjavi z obveznimi prava pot pa tudi ali bi morali imeti sisteme, ki so osredotočeni na Evropo, ali globalen pristop.

Problem s stališča odgovornosti podjetij je, da je lahko širjenje prostovoljnih sistemov dražje in bolj nejasno in lahko dejansko vodi v tekmovalnost, ki je potratna za podjetja, potrošnike in pravzaprav za vse zainteresirane strani. Zato so nekatera podjetja v skušnjavi, da bi uporabila najmanj zahtevno in najcenejšo, vendar tudi najmanj učinkovito orodje.

Problem prostovoljnosti je morda tudi v tem, da ob današnjih podnebnih spremembah to preprosto ne bo dovolj. Ko je bil Zakon o podnebnih spremembah potrjen v domačem Parlamentu v moji državi članici, v Združenem kraljestvu, sem bil presenečen nad tem, ko je zveza britanskih delodajalcev, CBI, dejansko rekla, da želi zavezujoče obvezno poročanje podjetij o podnebnih spremembah. Glede na to, kar pravimo v Evropski uniji o tem, kaj se mora zgoditi s podnebnimi spremembami, je vprašanje, ali bo prostovoljnost dovolj, tudi če se v tem poročilu strinjamo s spremembami.

Nazadnje, vprašanje globalnega nasproti evropskemu. V sistemu EMAS je 4.000 podjetij, v ISO 14001 pa jih je 35.000. Je to zato, ker je ISO manj nadležen ali zato, ker naša podjetja delujejo na svetovnih trgih, ne le na evropskih, in želijo globalni pristop?

  Mojca Drčar Murko (ALDE). - Gospod predsednik, evropska zakonodaja je bila vzpostavljena za spodbujanje podjetij, da bi izboljšala svoje proizvode in dosegla višje standarde energetske učinkovitosti in okoljske skladnosti.

Podeljevanje znaka za okolje, kot del akcijskega načrta EU o trajnostni proizvodnji, porabi in industrijski politiki, je takšno orodje. In prav tako tudi EMAS, sistem za okoljsko ravnanje in presojo. Gre za iskanje ravnotežja med regulativnimi in tržnimi instrumenti, s ciljem razvoja prostovoljnih standardov za različne proizvode in storitve ali pomoč pri optimiziranju proizvodnih procesov in oblikovanju učinkovitejše uporabe virov.

Problem je, kako se lahko sodobne tehnologije uporabijo za varovanje okolja in se lahko pomaga industriji ali storitvam pri spodbujanju okoljske vrednosti proizvodnje. Cilj ekoloških certifikatov je vzpostaviti sinergijo z drugimi zakonodajnimi akti, ki obravnavajo okoljske vidike proizvodov. EMAS ohranja vire, med drugim vodo.

Iz preteklih izkušenj vemo, da certifikati na različnih ravneh niso dovolj usklajeni. Obstoječi prostovoljni in regulativni instrumenti niso povezani drug z drugim, da bi vzpostavili sinergije. Prva revizija sistema EMAS ni bila spodbudna. Začetna pričakovanja so bila, da bodo imela podjetja, ki so registrirana v sistemu EMAS, boljše rezultate, ker so okoljske zahteve EMAS strožje v primerjavi s starejšimi in bolj znanimi certifikati, kot je ISO 14001. Pa vendar podjetja, ki so registrirana v sistemu EMAS, niso bila uspešnejša in njihov sistem okoljske odličnosti je bil v primerjavi z ISO 14001 šibkejši.

Komisija je ugotovila, da je razlog v pomanjkanju uspeha, sistem je namreč prestrog, predrag in preveč zapleten, in je predlagala sprejemljive poenostavitve.

Poročevalka gospa McAvan je dodala dragocene spremembe. Med njimi je razmejitev opredelitve EMAS, ki se mi zdi še posebno pomembna. Organizacijam bo pomagala, da bodo lažje napredovale s standardov ISO na EMAS.

Prepričana sem, da je predlog Komisije za uredbo zaradi naših sprememb boljši in da smo ga približali uporabnikom. Menimo, da bodo nepristranski sistem certificiranja cenili tudi potrošniki.

Upam, da bo to pomagalo organizacijam, da bodo za medsebojno povezavo različnih področij varovanja okolja izbrale najrazumnejši sistematičen pristop.

  Roberta Angelilli (UEN). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej bi rada čestitala poročevalcu za odlično opravljeno delo. V eno sem prepričana: to bo dalo dodatno spodbudo za širjenje proizvodov z znakom za okolje po Evropi. V času, ko je okolje vroča tema in narašča povpraševanje po zelenih proizvodih celo v neevropskih državah, kot so Združene države in Kitajska, bo znak za okolje eno od orodij, zaradi katerih bodo evropskih proizvodi na mednarodnem trgu vedno konkurenčnejši. Dejansko je znak za okolje več kot zgolj oznaka za okoljsko kakovost. Z nenehnim zviševanjem prilagoditve proizvoda zahtevam okoljske odličnosti bo postal znak za okolje pobuda za trajno izboljševanje in inovacije.

To poročilo bo omogočilo večje širjenje proizvodov z znakom za okolje in spodbujalo njihovo poznavanje, ne da bi na kakršen koli način zmanjšalo jamstva za varovanje zdravja potrošnikov. Za konec, moja država, Italija, se uvršča med vodilne države v Evropi po številu podeljenih licenc in veliko jih je v turističnem sektorju, ki ima lahko korist od te certifikacijske oznake evropske okoljske kakovosti, ki jo evropska javnost ceni in jamči zanjo.

  Eva-Britt Svensson (GUE/NGL). - (SV) Gospod predsednik, prostovoljni sistem za okoljsko ravnanje in presojo EMAS načeloma pomeni, da podjetje ali organizacija izvaja okoljski pregled, preučuje lastni vpliv na okolje, načrtuje okoljsko politiko, določa cilje in pripravi akcijski načrt. Na žalost EMAS do danes ni imel preveč uspeha in od njegove ustanovitve leta 1993 se je vanj registriralo samo 4.200 organizacij, kar je slab rezultat v primerjavi s 35.000 organizacijami v EU, ki so dosegle certifikacijo za ISO 14001.

Pri pogajanjih med Svetom in Parlamentom so bili okrepljeni številni vidiki sistema EMAS. Na primer, Komisija zdaj zahteva, da se pripravi obsežen referenčni dokument za čim več sektorjev na podlagi prednostnega programa. Besedilo tudi jasno navaja, da se logotip EMAS ne sme v nobenih okoliščinah zamešati s katero koli drugo oznako okoljskega proizvoda. To je resničen napredek.

Pred časom je moj kolega Jens Holm vprašal Komisijo, ali se morajo vsi generalni direktorati Komisije registrirati v sistemu EMAS tako kot Parlament. Človek bi mislil, da imajo institucije EU obveznost, da dajejo dober zgled, a odgovor je bil, da Komisija ne upravlja nobenih notranjih emisijskih ciljev in da se je samo pet generalnih direktoratov Komisije registriralo v sistemu EMAS. Po mojem mnenju je to več kot zaničevanja vredno in bi rada izrabila to priložnost, da ponovno postavim Komisiji to vprašanje. Kdaj namerava Komisija zagotoviti, da se bodo vsi njeni generalni direktorati pridružili sistemu EMAS?

  Roberto Fiore (NI). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, popolnoma razumem poročevalčeve dobre namene, vendar sem prepričan, da je ta znak za okolje v nasprotju z glavnimi problemi, ki trenutno pestijo kmetovanje in proizvodnjo, zlasti v tem času krize. Predvsem sem prepričan, da je bistveno zavarovati nacionalno proizvodnjo pred nepošteno konkurenco. Mislim na države, kot je Kitajska, kjer nekatero blago dejansko proizvedejo v suženjskih razmerah; mislim na laogai, koncentracijska taborišča, kjer potekata kmetijska pridelava in proizvodnja, mislim pa tudi na nekatere dobro znane pijače, ki so v široki potrošnji po vsem svetu, kljub temu, da ne vemo, kaj vsebujejo. Z drugimi besedami, zavarovati proizvodnjo pred nepošteno konkurenco in potem sprejeti ukrepe za zagotovitev, da se izpolnijo nacionalne potrebe. Zavedamo se, da je današnja pridelava žita in drugih kmetijskih proizvodov v Evropi na splošno nizka in še sploh v teh časih krize. Skrbi me, da bi to utegnilo povzročiti povečevanje stroškov za naše proizvajalce, čeprav nima vpliva na nepošteno konkurenco, ki je velik problem in bistvo krize in evropskega nacionalnega gospodarstva.

  Avril Doyle (PPE-DE). - Gospod predsednik, na začetku bi rada čestitala obema poročevalcema, gospe McAvan in gospodu Tatarellu za poročili o sistemu EMAS in o znaku za okolje. Poročili se ukvarjata z zelo pomembnimi področji okoljskega ravnanja in podeljevanja znaka za okolje, s celotnim področjem zmanjševanja odpadkov, zmanjševanja porabe vode in, upajmo, zmanjševanja odpadkov hrane.

Dovolite, da posebej omenim nekaj, kar me zelo jezi: v EU se dejansko zavrže 30 % vse hrane. Tako imenovani „datumi uporabnosti“ so pogosto mnogo preveč previdni in povzročajo neupravičene odpadke z odmetavanjem sicer povsem užitnih proizvodov. To je del označevanja; poskusimo ga razjasniti in videti, kaj s tem počnemo.

Imam tudi vedno večje pomisleke, da ima morda naša vnema za boljše informiranje potrošnika pri izbiri, pravzaprav nasprotni učinek od tega, kar je bilo mišljeno z direktivo o zdravstvenih zahtevah, označevanjem GSO in informacijami za potrošnike o hrani in to vprašanje je treba še razčistiti. In potem je tu še vsa zgodba okrog podeljevanja znaka za okolje. Vsi si tako prizadevajo za status na sprednji strani embalaže, pa tudi na zadnji. A kako bodo vse te informacije, od katerih je vsaka posebej pomembna, postavljene na etiketi na proizvodu v čitljivi velikosti črk in kako bodo na koncu dejansko pomagale informirati navadne državljane pri izbiri? To me skrbi.

Če se lahko za trenutek postavim v vlogo podpredsednice Odbora za ribištvo, bi rada, da pogledamo, kar se zdita dva vzporedna procesa pri podeljevanju znaka za okolje pri ribiških proizvodih. Leta 2005 je Komisija sprejela sporočilo o začetku razprave o pristopu Skupnosti glede programov podeljevanja znaka za okolje za ribiške proizvode. Potem je leta 2006 Evropski parlament sprejel poročilo moje kolegice Carmen Fraga Estévez, s katerim je pozvala Komisijo, naj predstavi predlog za sistem Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje za ribiške proizvode. Leta 2008 je GD za pomorske zadeve in ribištvo objavil predlog uredbe za podeljevanje znaka Skupnosti za okolje za ribiške proizvode, njeno sprejetje pa je bilo predvideno za marec 2009. Ta predlog je še vedno v pripravi, čeprav mislim, da so nam ga zdaj obljubili do konca leta.

Medtem je GD za okolje poslal Evropskemu parlamentu horizontalni predlog o sistemu Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje, ki zajema vse proizvode, vključno z ribiškimi in ribogojnimi proizvodi, pa tudi predelanimi kmetijskimi proizvodi. Kljub pisnima protestoma predsednikov obeh odborov, to je odbora za ribištvo in odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, ta odbora nista vključena.

Vendar z veseljem potrjujem za današnji zapisnik, da so se Svet, Parlament in Komisija pred kratkim dogovorili o nadaljevanju izjave, ki navaja, da Komisija neodvisno od sprejetja uredbe o znaku za okolje potrjuje, da namerava do konca leta predlagati uredbo o podeljevanju znaka za okolje ribiškim proizvodom. Nadaljuje, da študija, predvidena v členu 6(5)(a) uredbe o znaku za okolje o obravnavi dodatnih vidikov, kot so predelava, predpakiranje, pakiranje in prevoz, ki bo preučila izvedljivost razširitve obsega uredbe o znaku za okolje na hrano, vključno z ribiškimi in ribogojskimi proizvodi, ne bo vplivala na sprejetje te uredbe ali ga vnaprej obsojala. Ta izjava tudi pojasnjuje, da bo znak za okolje dopolnitev k uredbi o posebnih ribiških proizvodih.

  Daciana Octavia Sârbu (PSE). – (RO) Zmanjševanje porabe energije in učinkovito gospodarjenje z viri sta danes temeljni načeli za veliko družbenogospodarskih subjektov. Dejansko se je od uvedbe sistema Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo v letu 1993 v tem programu registriralo približno 4.200 organizacij. Zdi se mi, da je treba ta sistem konsolidirati s povečanjem števila organizacij, ki ga uporabljajo in ga priznati kot merilo za sistem okoljskega ravnanja.

Palača romunskega parlamenta porabi prav toliko energije kot mesto z 20.000 prebivalci. Predlagala sem že vodstvu institucije, da bi se čim prej pridružili temu sistemu. Posebna pozornost, osredotočena na male organizacije, kot so MSP in lokalni organi, je po mojem mnenju pomemben korak k razširitvi okoljske uspešnosti v največjem možnem obsegu.

Rada bi spodbudila Komisijo in države članice, naj si prizadevajo spodbujati EMAS, zlasti z dodeljevanjem spodbud v zameno za sodelovanje. Kar zadeva spremljanje napredka, ki ga je dosegel EMAS, bo to vodilo v sprejetje sistema in oblikovanje razmer za pozitiven razvoj na tem področju.

Mislim, da bo predlog poročevalke, da bi uvedli priročnik, dobrodošel takrat, ko bodo jezik in postavljene zahteve postali dostopnejši prek tega dokumenta. V tem trenutku se uporablja letni cikel poročanja, ki se mi zdi ustrezen in ne vidim, zakaj bi bilo potrebno uvajati še novi triletni cikel, kar bi povzročilo zmedo. Čeprav mora EMAS še dokazati svojo sposobnost za preživetje in učinkovitost, podpiram nadaljevanje njegove uporabe, dokler bo to potrebno, kajti glavni cilj je, da se ohranja celovitost okolja. Hvala lepa.

PREDSEDSTVO: DIANA WALLIS
Podpredsednica

  Holger Krahmer (ALDE). – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, načeloma pozdravljam evropski znak za okolje. Prav je, da še najprej poskušamo razširiti znak Skupnosti za okolje. Menim tudi, da je prav, da v prihodnje ohranimo prostovoljno naravo sistema.

V prihodnje se bo sistem znaka izvajal le tam, kjer se bodo uporabljala jasna merila, ki jih bo treba izpolniti, preden se bo smel uporabiti znak za okolje. V tem smislu pozivam Komisijo, da pripravi smiselna, jasna in obsežna merila. Bistveno je, da bodo pritegnila ljudi k sistemu. Bila bi velika sramota, če bi vzpostavitev znaka za okolje propadla zaradi birokratskih ovir.

Na koncu bo potrošnik tisti, ki bo odločil, ali bo znak za okolje uspel ali propadel, kajti potrošniki so tisti, ki morajo sprejeti sistem. Čeprav sem privrženec znaka za okolje modri angel, ki ga imamo v Nemčiji, navsezadnje to ne sme biti vprašanje osebne naklonjenosti, ampak gre predvsem za to, da se potrošniku v enem samem bežnem pogledu posredujejo posebne kakovosti, ki jih ima proizvod. Če države članice ne uporabljajo lastnih simbolov, bo to za potrošnike le dodana vrednost in na koncu bomo imeli enoten simbol na evropski ravni. Zmeda simbolov potrošnike bolj odvrača kot informira. En simbol, en sklep – to je tisto, za kar bi si morali vsi skupaj prizadevati.

  Antonio De Blasio (PPE-DE). - (HU) Sistem prostovoljnega znaka za okolje je bistvenega pomena, ker je njegov namen, da pospešuje širjenje proizvodnje in porabe okolju prijaznih proizvodov po vsej Evropi. Rad bi opozoril na pomembnost reformiranja sistema znaka za okolje in potrebo, da se sistem poenostavi z zmanjšanjem upravnih bremen pri uporabi oznake in da se razširijo kategorije proizvodov, ki so udeleženi v sistemu. Po mojem mnenju pa vendar vse to samo po sebi ne bo jamstvo za uspeh reforme.

Če bo rezultat teh dogovorov, da bodo proizvodi, ki imajo znak cveta, spadali v višjo cenovno kategorijo, kakor to velja za ekološke proizvode, potem bodo poskusi, da bi pospeševali porabo teh proizvodov, propadli.

Prepričan sem, da moramo preprečiti, da bi dodana vrednost uporabe znaka za okolje na evropski ravni povzročila višje cene teh proizvodov. Dolgoročno bo zagotavljanje in spodbujanje širše distribucije teh proizvodov možno le, če jo bodo spremljali ukrepi za omejevanje cen ter davčne in druge ugodnosti.

Poleg tega, da skrbimo za stabilne cene, pa ne smemo pozabiti na potrebo po obsežnem informiranju potrošnikov in proizvajalcev, zato morajo institucije EU in vlade držav članic zagotoviti informacije o prednostih, ki jih jamči znak, in naboru proizvodov, ki sodelujejo v sistemu. Obširne promocijske in informacijske kampanje so bistvene za to, da bi potrošniki spremenili nakupovalne navade.

Rad bi poudaril tudi pomen priprave podrobnega delovnega programa za doseganje novih ciljev, ki naj bi zagotovil, da bodo imele vse zainteresirane stranke priložnost sodelovati v njegovi pripravi. Te cilje, ki bodo rezultat nenehno spreminjajočega se okolja zagotavljanja storitev, bo treba vsako leto revidirati.

Razumeti moramo, da imamo vsi, ne glede na našo nacionalnost ali nacionalne obveznosti, skupno nalogo, da varujemo naše okolje in s tem ustvarjamo priložnosti za razširjanje teh ciljev in vrednosti, ki jih Evropska unija razglaša za svoje in za katere sem prepričan, da so bistveni predpogoj za človekovo polno življenje. Ta obveznost na naši strani pomeni tudi, da moramo imeti možnost, da med različnimi proizvodi v isti cenovni kategoriji izberemo tiste, ki so bili proizvedeni z okolju prijaznim postopkom.

Zahvaljujem se poročevalcu za njegovo sodelovanje v zvezi z mojimi predlogi za spremembe. Zahvaljujem se mu za pripravo poročila in zahvaljujem se vam, da ste me poslušali.

  Justas Vincas Paleckis (PSE). – (LT) Rad bi čestital poročevalcema za njuno odlično delo. Mislim, da sta kolega poslanca Linda McAvan in Salvatore Tatarella pripravila poročili, ki bosta pomagali Evropski uniji ohraniti eno okolju najprijaznejših regij na svetu. Ljudje se včasih pošalijo, včasih pa pravijo tudi z vso resnostjo, da so strogi in jasni standardi najpomembnejši izvoz EU. Podjetja z različnih celin, ki so sprejela visoke evropske zahteve, se jih pogosto držijo na drugih svetovnih trgih.

Trenutno so nacionalni znaki za okolje bolj razširjeni in znani kot znaki EU za okolje. Zato se strinjam s poročevalcem, da je potrebno večje prizadevanje, da bo ta znak bolj prepoznaven za vse potrošnike v Evropi in zunaj nje. Tu morajo institucije Evropske unije, nacionalne vlade in posamezne družbe pokazati več pobude. Z globljim povezovanjem s trgi držav EU, je oblikovanje evropskega znaka in uskladitev zahtev neizogiben proces, ki bo koristil vsem udeležencem na trgu.

Tudi obnovitev sistema za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) je dobrodošla. Trenutno njegova priljubljenost zaostaja za mednarodnim standardom ISO 14001. Soglašam z mnenjem, da bo potem, ko bodo zahteve EMAS in ISO usklajene, možno pritegniti več organizacij in da bosta to postala standarda, ki se medsebojno dopolnjujeta, ne pa konkurirata drug drugemu.

Prepričan sem, da bo v prihodnje večja pozornost namenjena varovanju okolja in omejevanju brezmejne porabe. Po mojem mnenju obe poročili prispevata h gibanju v tej smeri.

  Dorette Corbey (PSE). – (NL) Gospa predsednica, hvaležna sem gospe McAvan in gospodu Tatarellu za njuno odlično delo na področju znakov za okolje in sistema za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS). Okoljsko ozaveščeni potrošnik lahko izbira med različnimi znaki za okolje, od katerih se številni nanašajo na ekološke prozvode. Evropski znak za okolje se nanaša na vse proizvode in je zelo cenjen dodatek.

Evropski znak za okolje pa je več let propadal. Majhen cvet obkrožen z zvezdami poznam le iz znamke toaletnega papirja. Zato pozdravljam nova pravila, ki naj bi izboljšala znak za okolje in ga naredila bolj znanega. Države članice morajo zagotoviti, da bo znak za okolje dobil priznanje v javnosti na splošno.

Evropski znak za okolje potrebuje jasna merila in bi lahko končal širšenje vseh vrst dobronamernih znakov. Široko podprt in v trenutku prepoznaven znak za okolje bi bil lahko pobuda proizvajalcem, da izboljšajo svoje proizvode, prihranijo material in energijo ter veliko več reciklirajo. Za to pa so seveda potrebna nedvoumna merila. Proizvajalci bodo morali prav zares izpolnjevati nova in stroga merila, da bodo upravičeni do znaka za okolje. Merila bodo temeljila na znanstveni analizi tistega celotnega življenjskega cikla proizvodov, ki je odličen. Sčasoma bo znak za okolje dodeljen le najboljšim 10 % do 20 % proizvodov v kategoriji.

Poročevalec in poročevalci v senci predlagajo tudi, da se razišče, ali bi lahko tudi hrana in pijače spadali v obseg znaka za okolje. Zdi se mi, da je čas bistven, ne le v ribiški panogi, temveč tudi v številnih drugih sektorjih. Navsezadnje sta hrana in prehranska industrija znatno breme za okolje in znak za okolje bi lahko vsekakor prinesel rešitev v tem pogledu.

Strinjam se tudi s tem, kar sta rekla gospa McAvan in gospod Wijkman na začetku te razprave: pomembno je, zlasti zdaj, da se oblikujejo pobude za okolju prijazno proizvodnjo za energetsko učinkovito uporabo in ta zakonodaja bo pri tem odigrala svojo vlogo.

  Martí Grau i Segú (PSE). - (ES) Gospa predsednica, podpiranje trajnostne proizvodnje je koristno, ker je ugodno za konkurenčnost podjetij in interese potrošnikov v smislu kakovosti življenja in posameznikove obveznosti do okolja.

V tem pogledu je znak za okolje dobro orodje in zato bi morali biti zadovoljni z ukrepi za okrepitev, o katerih se danes tu pogovarjamo. Znak za okolje se še vedno uporablja pri zelo omejenem številu proizvodov, potrošnikom je še vedno malo znan, kljub temu pa ga velikokrat kopirajo brez resnične odobritve. Zato verjamem, da bo revizija, ki jo izvajamo v evropskih institucijah, pomagala pri preverjanju teh problemov.

Moramo se zavedati še enega osnovnega dejstva: znak za okolje ne sme odražati standardne prakse znotraj trajnostne proizvodnje, znak za okolje mora odražati odličnost znotraj trajnostne proizvodnje, ki mora postajati vedno bolj prevladujoča. Izziv, s katerim se soočamo, je, da bi moralo naše gospodarstvo postati zeleno, znak za okolje pa bi moral biti zato najvišji izraz priprave dobrih praks v zvezi s spoštovanjem okolja.

Ta teden smo imeli v Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov začetno izmenjavo pogledov glede poročila o imenih tekstilnih proizvodov in s tem povezanega označevanja, za katerega sem poročevalec. Po mojem mnenju je tekstilni sektor dober primer dejstva, da bi morali imeti ne le prilagodljivejše postopke odobritve za nove proizvode, v tem primeru za nova vlakna, temveč si prizadevati tudi za okrepitev znaka za okolje skupaj z obširnejšimi ukrepi, tako da bi se lahko sektor kot celota premaknil v smeri trajnosti. Samo na ta način bomo sposobni konkurirati drugim trgom, ki proizvajajo z manjšo diskriminacijo, in le na ta način bomo sposobni zadovoljiti zahteve potrošnikov, ki so na srečo vedno strožje.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Gospa predsednica, kar je trenutno potrebno pri zakonodaji EU, je, da se poenostavi, tako da bodo zakoni jasni in razumljivi vsakemu državljanu. Podeljevanje znaka za okolje pomeni informacije za potrošnike o okoljskih vprašanjih, vključno z informacijami o proizvodu, ki olajšujejo odločitev o tem, ali ga kupiti ali ne. Uvedba sistema bo prispevala k izboljšanju stanja okolja in delovala proti podnebnim spremembam. Prispevala bo tudi k zmanjšanju porabe vode.

Oznaka okoljskega proizvoda mora vsebovati informacije o količinah in drugih stvareh in mora biti jasna in čitljiva. Večja poraba ekološke in naravne hrane in regionalnih proizvodov bo prispevala k izboljšanju zdravstvenega stanja naše družbe.

  Reinhard Rack (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, ker imam danes v tribuni za obiskovalce skupino obiskovalcev iz Štajerske, bom poskusil začeti z avstrijsko različico nemškega jezika.

Če je nekaj v proizvodu, je treba to povedati in kar je rečeno, mora biti pravilno. To je nekaj, kar je pomembno za vse nas in ne le v tej razpravi. Pokazati moramo, da si Evropa sama prizadeva za nekatere stvari in je pri tem izjemno uspešna. Zagotoviti moramo tudi, da ne bomo imeli na vsakem proizvodu številnih oznak in čas je, pa ne le zdaj, tik pred evropskimi volitvami, da pokažemo ljudem doma in na tujem, da se Evropska unija res ukvarja s stvarmi, ki so vredne truda in vplivajo na same državljane in da številne nesmiselne stvari, ki jih lahko vsak dan slišite ali preberete, niso resnične.

  Predsednica. − Hvala, gospod Rack. Vaši obiskovalci bodo vedeli, da so dobro zastopani.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE). – (RO) Informacije o podeljevanju znaka za okolje proizvodom morajo biti lahko razumljive, znak za okolje sam pa mora biti nameščen tako, da je jasno viden in opredeljuje zadevni proizvod. Informacije o podeljevanju znaka za okolje se morajo nanašati na energetsko učinkovitost, biti morajo lahko razumljive in temeljiti na znanstvenih dokazih.

Komisija in države članice morajo zagotoviti, da se za kampanje za ozaveščanje in promocijo znaka za okolje namenijo potrebna sredstva. Pozivam Evropsko komisijo, da naredi uradno spletno stran Evropske unije, ki bo vključevala vse informacije in praktične vidike o podeljevanju znaka za okolje v Evropski uniji.

Vendar pa je bil v 18 mesecih vključen v proces pregledovanja meril za podeljevanje znaka za okolje različnim proizvodom velik del birokracije. Če želimo, da bo ta sistem učinkovit, ga ne sme spremljati povečanje birokracije. Prepričana sem, da je potreben delovni načrt Skupnosti vsaj za tri leta, da bomo postavili skupne cilje in sestavili neizčrpen seznam skupin proizvodov, ki jih bomo upoštevali kot prednostne.

Pri postavljanju meril za podeljevanje znaka za okolje se moramo izogibati uvedbi ukrepov, ki bi postavljali nesorazmerne upravne in gospodarske pogoje za MSP. Hvala lepa.

  Martin Bursík, predsednik Sveta. – (CS) Rad bi se zahvalil za izredno pozitivno in zanimivo razpravo o tej temi. Po mojem mnenju je temeljna značilnost potrošniške družbe poraba. Imel sem priložnost izkusiti družbo, ki je 40 let živela v totalitarizmu in v kateri je bilo pomanjkanje blaga in ogromen potrošniški potencial. Šli smo skozi razvojni proces in mislim, da je izkušnja zanimiva v zvezi z nadaljnjim širjenjem Evrope in posodobitvijo držav v razvoju. Doživeli smo obdobje ogromne želje po porabi. Kljub temu se zdi, da pride v družbi potem, ko se nenadoma pojavi izbira v obliki zelo različnega blaga in proizvodov, do povečanja deleža ljudi, ki jim veliko pomenijo kakovost hrane, kakovost proizvodov, kakovost vode in kakovost zraka. Za Evropo je zelo pomembno, da bo uspela tem potrošnikom zagotoviti informacije o tem, kakšen vpliv ima poraba nekega proizvoda na okolje, zdravje, podnebje in trajnostni razvoj v drugih regijah, tudi v regijah zunaj EU.

Zato sem trdno prepričan, da bi Evropski parlament s tem, ko bi sprejel ti dve uredbi, naredil veliko koristi za državljane EU, ker bi imeli možnost uveljavljati veliko večjo izbiro. Prepričan sem tudi, da bodo ljudje kmalu uspeli kategorizirati proizvode in hrano, ki so pritegnili toliko govora v razpravi in po mojem mnenju bo to omogočilo državljanom EU, da bodo s potrošniško izbiro dejavno prispevali k varovanju okolja. S tem dajemo državljanom možnost, da se bolje počutijo in da imajo boljši občutek, da sami, vsak od njih, dejavno sodelujejo pri varovanju okolja. Še enkrat, z veseljem se zahvaljujem vsem – poročevalcema, Svetu, Parlamentu in Komisiji – za ta predlog, za odlično sodelovanje s češkim predsedstvom in dejstvo, da smo uspeli, kar sem prepričan, pripeljati ta dokument do uspešnega konca na prvi obravnavi.

  Stavros Dimas, član Komisije. − (EL) Gospod predsednik, za začetek bi se rad zahvalil vsem govornikom v današnji razpravi za njihove zelo konstruktivne in pozitivne govore.

Na podlagi besedila, ki je dogovorjeno za EMAS, bodo imeli organizacije in podjetja, zlasti mala in srednje velika podjetja po vsem svetu, dostop do preprostega in učinkovitega sistema za okoljsko ravnanje.

S tem revidiranim sistemom EMAS, bodo imela sodelujoča podjetja čisto korist, ob pogoju, da bodo sposobna uporabiti svoja okoljska poročila za promocijo okoljske učinkovitosti pri potrošnikih, javnosti in inšpektorjih ter revizorjih.

Zahvaljujoč spremembam, ki jih je predlagal Parlament, je bilo besedilo uredbe o znaku za okolje še izboljšano s stališča okolja in je zdaj dostopnejše za podjetja. Spremembe Parlamenta so igrale tudi izjemno pomembno vlogo pri jamstvu za verodostojnost znaka za okolje pri potrošnikih in okoljskih organizacijah.

Revidirani znak za okolje bo prožnejši in bo omogočal merila za vključitev še več blaga in storitev, ki bodo določeni pozneje, zlasti v kategorijah blaga s pomembnim okoljskim vplivom, in zato z veliko možnostmi za izboljšanje.

Sprejetje tega besedila na prvi obravnavi bo povečalo število izdelkov z znakom za okolje in dalo potrošnikom veliko večjo izbiro pri nakupu. Naš cilj je seveda, da bi imel sistem evropskega znaka za okolje široko priznanje in zavarovano veljavnost in verodostojnost na mednarodni ravni.

Pred tem pa morajo ta znak za okolje seveda najprej priznati potrošniki in podjetja po vsej Evropski uniji.

Zato bi rad poudaril, da je imel gospod Wijkman čisto prav, ko je pripomnil, da moramo še bolj okrepiti komercialno podporo in trženje znaka za okolje. Komisija je določila več virov in sredstev kot kdaj koli prav zato, da bi okrepila trženje znaka za okolje.

Povsem podpiramo tudi stališče, ki ga je izrazil gospod Howitt o priložnostih za sistem EMAS na mednarodni ravni. Če sem konkreten, mednarodni standardi ISO so bili že vključeni in pridruženi v sistem EMAS. Zdaj bodo EMAS lahko uporabljale mednarodne družbe zunaj Evropske unije.

Radi bi omejili birokracijo in zagotovili, da bi bila različna besedila, ki se nanašajo na ustrezna merila, preprosta in priročna in da bi bil znak za okolje čim bolj usklajen z drugimi mednarodnimi in nacionalnimi znaki.

Besedilo našega predloga predvideva to možnost s tem, da vsebuje sklicevanje na osnutek posebnih pojasnjevalnih dokumentov in sprejetje posebnih pravil za spodbujanje usklajevanja z nacionalnimi znaki.

V tajništvu Parlamenta bom vložil tri izjave Komisije za vključitev v zapisnik današnjega zasedanja:

– prva se nanaša na način, kako se obravnavajo zavajajoče trditve za ribje proizvode. Komisija namerava predlagati uredbo, ki bo prepovedala označevanje z zavajajočimi trditvami, ki niso združljive s trajnostnim ribištvom;

– druga izjava se nanaša na namero Komisije, da bo zagotovila, da revidirana uredba o znaku za okolje ne bo kršila uredb, ki se nanašajo na kemične proizvode, kot je uredba REACH;

– tretja izjava se nanaša na načrt Komisije, da bo ponovno proučila stopnjo dajatev na proizvode z znakom za okolje.

Za konec bi rad rekel, da sta obe pobudi, EMAS in znak za okolje, izjemni. Do danes ni bil potencial ne enega ne drugega v celoti izkoriščen in strinjam se z gospo Svensson, da bi ga bilo treba uporabiti, kot se uporablja zdaj, ne le v petih generalnih direktoratih in odborih, ampak tudi v drugih generalnih direktoratih in to je tisto, kar počnemo s sklepom, ki ga pripravljamo. Evropski parlament se je odločil, da bo uporabil EMAS, in enako pričakujemo od Sveta.

Današnji predlagani pregled bo omogočil, da se EMAS in znak za okolje razvijeta v referenčni točki za dobro okoljsko upravljanje in najboljšo okoljsko učinkovitost proizvodov.

Zato bi rad še enkrat poudaril pomembnost doseženega soglasja v prvi obravnavi. V besedilih so bile uvedene številne koristne spremembe in rezultati so zelo uravnoteženi. Zato vas pozivam, da podprete to besedilo v celoti, brez dodatnih sprememb.

Preden končam, bi se rad še enkrat zahvalil poročevalcema za njun izjemno koristen prispevek. Resnično verjamem, da se bomo ob njunem trdem delu in sodelovanju češkega predsedstva lahko sporazumeli v prvi obravnavi, kar je zelo pomembno.

1) V zvezi z odnosom uredbe o znaku za okolje do bližajoče se ribiške zakonodaje

Neodvisno od sprejetja uredbe o znaku za okolje Komisija potrjuje, da namerava do konca tega leta predlagati uredbo o podeljevanju znaka za okolje ribiškim proizvodom, ki bo temeljila predvsem na merilih za trajnostni ribolov.

Študija, predvidena v členu 6(5)(a) uredbe o znaku za okolje o obravnavi dodatnih vidikov, kot so predelava, predpakiranje, pakiranje in prevoz, ki bo preučila izvedljivost razširitve obsega uredbe o znaku za okolje na hrano, vključno z ribiškimi in ribogojskimi proizvodi, ne bo vplivala na sprejetje te uredbe ali ga vnaprej obsojala.

2) V zvezi s skladnostjo z zakonodajo o kemikalijah

Komisija bo zagotovila, da bo izvajanje uredbe o znaku za okolje skladno z drugo ustrezno zakonodajo Skupnosti, ki obravnava snovi, pripravke in mešanice.

3) V zvezi s pregledom pristojbin

Komisija potrjuje, da namerava v 18 mesecih od začetka veljavnosti uredbe pregledati stopnje pristojbin za znak za okolje, ob upoštevanju stroškov, ki so jih imele država članice pri upravljanju sistema, in po potrebi predlagati revizijo stopenj pristojbin.

  Salvatore Tatarella , poročevalec. – (IT) Gospod predsednik, minister, komisar, gospe in gospodje, tudi jaz pozdravljam priložnost, da se zahvalim vsem, ki so sodelovali v razpravi, ki je razkrila široko soglasje o delu, ki ga je opravil Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane. Razprava je ponudila tudi večji vpogled, dodatne spodbude in nadaljnje predloge, za katere upam, da bodo dragoceni za Komisijo in države članice pri izpolnjevanju njihovih dolžnosti.

Z izvedbo te razprave in današnjim glasovanjem je Parlament praktično izpolnil svojo obveznost pri teh dveh pomembnih zadevah. Zdaj je na vrsti Komisija, da pove svoje. Vesel sem bil, ko se slišal tri izjave, ki jih je dal komisar na zapisnik. Pričakujemo, da bo Komisija opravila študijo o hrani zelo natančno, tako da bo izključena vsaka možnost, da bi pomešali ta znak in ekološke proizvode. Veselimo se uredbe o ribjih proizvodih in Odbor za ribištvo jo nestrpno pričakuje. Zahvaljujem se Odboru za ribištvo, da nam je pomagal v teh težkih časih.

Opozarjam Komisijo na oprostitve za strupene proizvode. Nadaljujte zelo skrbno in previdno. Glede promocijskih kampanj upamo, da bodo kampanje Komisije učinkovite in usmerjene tako, da bodo dosegle splošno javnost in zlasti mladino. Upamo, da se bodo spoštovali roki, ki smo jih postavili, in da bo upoštevano tudi zmanjšanje preskusov na živalih. Samo še ena manjša stvar me skrbi in jo obžalujem: morda bi lahko storili več v zvezi s pogodbami. To je delo za drugič.

  Linda McAvan, poročevalka. − Gospa predsednica, rada bi se vrnila na tisto, o čemer je govorila Avril Doyle, ko je rekla, da imamo obilico pobud in znakov, ki so etični in trajnostni, ker mislim, da bi morala Komisija to pogledati in se prepričati, ali niso ljudje zavedeni. Komisar je pravkar govoril o ribiškem označevanju in zagotovitvi, da bi ljudje vedeli, kaj kupujejo. V drugačni vlogi sem sodelovala pri pošteni trgovini in varovanju znaka za pošteno trgovino in v zadnjih letih smo opazili, da se razvijajo alternativni znaki. Nekateri so v redu, drugi pa poskušajo imeti videz etičnega označevanja, kot da so poštena trgovina, vendar se trudijo biti poštena trgovina na poceni način, brez neodvisnega preverjanja, ki ga potrebujete za pravi sistem označevanja. Zato upam, da bo Komisija zagotovila, da bodo imeli vsi ti sistemi označevanja in etičnega označevanja še naprej neko celovitost in jih ne bodo spodkopali tako, da bi postali zgolj tržno orodje za organizacije, ki si želijo, da bi javnost mislila, da so zelene in etične, v resnici pa ne bi bile nič drugega kot figovi listi.

Upam torej, da bo Komisija lahko poskrbela za to in resnično bi bil potreben medoddelčni pogled Komisije. Vsakič, ko govorim o tem, mi rečejo: „O, to nismo mi, to je drug oddelek,“ in zdi se, da vsak preloži breme na drugega.

Na koncu bi se rada vsem zahvalila za njihove prispevke. Z veseljem pričakujem glasovanje, za katero upam, da bo zelo preprosto in enostavno.

  Predsednica. − Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo danes ob 11.00.

Pisne izjave (člen 142)

  Alin Lucian Antochi (PSE), v pisni obliki. – (RO) V celoti podpiram poročilo gospe Vălean o uporabi Direktive 2004/38/ES, predvsem, ker so nedavni dogodki, ki so se pojavili v nekaterih državah članicah, pokazali na očitno kršitev ene od štirih temeljnih svoboščin, in sicer pravice državljanov, da se svobodno gibljejo naokrog in se naseljujejo na ozemlju držav članic.

Poleg tega je neučinkovit prenos ali celo odsotnost prenosa te direktive v nacionalno zakonodajo držav članic povzročil številne zlorabe, ki vsebujejo upravne formalnosti in omejeno razlago zakonodajnih določb o pojmu „bivanja brez dovoljenja“, ki so dosegle vrhunec z nepoštenim pridržanjem in izgonom evropskih državljanov. Vendar rešitev ni v tem, da se zaprejo meje, ampak, da se namesto tega poišče konkretne ukrepe za pospešitev vključevanja državljanov v različne evropske družbe.

Mislim, da bo razprava o poročilu veliko prispevala k spremljanju prenosa uredb, predvidenih v tej direktivi, če bodo lahko države članice in Komisija uspešno sodelovale v tem pogledu.

Danes je želja vsakega evropskega državljana, da bi živel v Evropski uniji, kjer se spoštujejo temeljne vrednote, kot je prost pretok oseb. Seveda ne smemo pozabiti, da je za dosego tega cilja potreben prispevek vseh nas.

  Rovana Plumb (PSE), v pisni obliki. – (RO) Podeljevanje znaka za okolje je prostovoljni ukrep z namenom, da se na evropski ravni spodbuja distribucija proizvodov z visoko stopnjo učinkovitosti in majhnim okoljskim vplivom v celotnem življenjskem ciklu.

Izkušnje, ki so bile pridobljene kot rezultat skoraj 10-letnega izvajanja tega certifikacijskega programa in zajemajo 26 kategorij proizvodov, 622 licenc in več kot 3.000 proizvodov in storitev (čistila, papir, oblačila, obutev, tekstil, turizem in proizvodi za taborjenje), kažejo na potrebo po korenitejšem posegu pri obravnavanju nekaterih ključnih vidikov programa.

Ker številni gospodarski subjekti niso zadovoljni zaradi dolgotrajnih postopkov odobravanja meril in ker ta potem, ko so končno odobrena, hitro zastarijo, so bile uvedene spremembe načina, kako se odobravajo (čas trajanja od dokončne ocene do odobritve največ 180 dni s poenostavljenim, skrajšanim postopkom pregleda za nebistvene spremembe meril) skupaj z novim sistemom podeljevanja znakov.

Vzdrževanje verodostojnosti sistema certificiranja znaka za okolje zahteva:

– uporabo splošnega načela varovanja zdravja potrošnikov in okolja, tudi v primeru označenih proizvodov;

– promocijske aktivnosti: izboljševanje načina obveščanja potrošnikov, uvajanje kampanj za ozaveščanje zaradi ohranjanja zaupanja v podeljevanje znaka za okolje z uporabo evropskih skladov;

– posebno pozornost, osredotočeno na MSP.

Podpiram poročilo in čestitam poročevalcu.

  Esko Seppänen (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FI) Rad bi poudaril, da bo z znakom Skupnosti za okolje uvedena skupna podlaga za njegovo uporabo, vendar ne bi smeli dovoliti, da preprečuje druge oblike označevanja. Mislim, da je pomembno, da smo sposobni dodati na proizvod oznako, ki kaže, da je bil proizveden v državi, v kateri se prodaja, in se ne strinjam s stališčem Komisije, da se to prepove v kampanjah, ki jih financira Skupnost. Obvestilo o državi porekla je na primer za proizvodnjo lokalne hrane najboljši znak za okolje.

(Seja je bila prekinjena ob 10.35 in se je nadaljevala ob 11.00)

PREDSEDSTVO: GOSPOD PÖTTERING
Predsednik