Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2009/2570(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B6-0166/2009

Razprave :

Glasovanja :

PV 02/04/2009 - 9.21
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2009)0214

Razprave
Četrtek, 2. april 2009 - Bruselj Edition JOIzdaja UL

10. Obrazložitev glasovanja
Video posnetki govorov
PV
  

Ustna obrazložitev glasovanja

 
  
  

- Poročilo: Hannu Takkula (A6-0125/2009)

 
  
MPphoto
 

  Tomáš Zatloukal (PPE-DE). – (CS) Gospod predsednik, navzočnost velikega števila otrok migrantov ima ogromne posledice za izobraževalni sistem. Obstajajo jasni in nedvoumni dokazi, da so mnogi otroci iz priseljenskih družin manj izobraženi kot njihovi vrstniki. Šole se morajo prilagoditi na njihovo navzočnost in jih sistematično vključevati v svoje tradicionalne programe, namenjene zagotavljanju visokokakovostnega izobraževanja. Izobrazba je ključ do zagotavljanja, da se bodo ti učenci v celoti vključili, postali uspešni in produktivni državljani v državah gostiteljicah in da bo migracija postala torej koristna za migrante in države gostiteljice. Pozdravljam poročilo gospe Takkula in ga podpiram.

 
  
MPphoto
 

  Bruno Gollnisch (NI).(FR) Gospod predsednik, večjezično učenje, mnogojezičeni učitelji, ki nagovorijo vsakega otroka v njegovem maternem jeziku, tuji učitelji, sprejeti posebej zanje, spoštovanje in celo spodbujanje njihove kulture v šolah, minimalno znanje jezika države gostiteljice, ne da bi se to štelo kot resnično obvezno; tovrsten recept ne vodi v vključevanje migrantov. Presenetljivo je, da bi v resnici vodil v getoizacijo naših družb, do zabrisanja istovetnosti in do akulturacije vseh, tako migrantov kot izvirnih prebivalcev države gostiteljice.

Priporočam poročevalcu, naj si gre pogledat prednostna izobraževalna področja v francoskih predmestjih in bo videl, kam vodijo take častivredne zamisli. V bistvu so enake opuščanju zamisli, da bi v naših lastnih državah zahtevali spoštovanje naše kulture, naših običajev in naših navad od tistih, ki so prišli prosit za naše gostoljubje.

Ni treba, da se naši izobraževalni sistemi prilagodijo kulturam drugih ljudi. Migrantsko prebivalstvo naj se prilagodi našim kulturam, če namerava ostati v naših državah.

 
  
  

- Poročilo: Adina-Ioana Vălean (A6-0186/2009)

 
  
MPphoto
 

  Mario Borghezio (UEN).(IT) Gospod predsednik, rad bi samo poudaril potrebo, da se izrazi močna podpora pozivu, ki smo ga podprli danes zjutraj s primerno odločitvijo. Nedojemljivo je, da je bila v dokumentu Evropske unije, zlasti v dokumenti o katerem glasuje Evropski parlament, omenjena možnost poligamnih zakonskih zvez, pa čeprav samo mimogrede.

To nima nič skupnega s kulturo Evropske unije. V pravnem področju Evropske unije ne bi smelo biti prostora za tovrstna stališča, ker so nasprotna naši tradiciji, ki je tradicija krščanske Evrope, in ker med drugim izražajo načelo tlačenja pravic žensk. Zato je odločitev, sprejeta danes zjutraj, zelo pomembna, vendar je zelo zaskrbljujoče hudo neodgovorno dejanje, da je bila takšna opomba sploh vključena v ta dokument Evropskega parlamenta.

 
  
MPphoto
 

  Ewa Tomaszewska (UEN). - (PL) Gospod predsednik, nisem mogla podpreti poročila gospe Vălean. Poročilo dovoljuje stanje, ko si zakon nasprotuje, krši načelo subsidiarnosti, spodbuja ponovno združitev družin iz tretjih držav, ki imajo drugačno kulturo, in celo dovoljuje mnogoženstvo. Ustvarja pravni kaos. Kot vsi vemo, so v različnih državah EU različne opredelitve „družine“ in „družinskih članov“. Pravice so različne, na primer pravica do dedovanja, družinsko pravo je različno in tako tudi pravica do prejemanja ugodnosti socialnih storitev. Oblikovanje pravice, da se lahko zahtevajo socialne ugodnosti brez pristanka države gostiteljice in brez upoštevanja gospodarskega stanja, lahko povzroči resne socialne spore. Protestiram proti stalnim kršitvam našela subsidiarnosti v tem parlamentu.

 
  
  

– Poročilo: Urszula Gacek (A6-0182/2009)

 
  
MPphoto
 

  David Sumberg (PPE-DE). - Gospod predsednik, v čast mi je, da danes zjutraj sedim poleg gospoda Daniela Hannana, mojega zelo dobrega kolega, ki je s svojim govorom pred nekaj tedni povzročil temeljite spremembe v prenosu informacij in političnem razmišljanju, ki se bo v prihodnosti spremenilo. Moč interneta je neznansko pomembna, vendar je še pomembnejša v primerjavi z rednimi sredstvi obveščanja.

Glasoval sem proti temu poročilu iz enega preprostega razloga, namreč, da nisem naklonjen uveljavljanju evropskega državljanstva. Sem britanski državljan in na to sem ponosen in to, za kar bi se morali truditi, je pospeševanje posameznega državljanstva posameznih držav in reči, da smo kot države člani Evropske unije, vendar nismo evropski državljani. Smo državljani držav, ki so nam dale porodno in otroško nego, ki nas varujejo in so številnim od nas dolga leta dajale zatočišče. Na to sem ponosen zdaj in bom tudi v letih, ki prihajajo.

 
  
MPphoto
 

  Bruno Gollnisch (NI).(FR) Gospod predsednik, že stari Grki so razpravljali o vprašanjih, ki nas skrbijo. V njihovih združenjih mestnih držav so razpravljali o dobrih straneh isopoliteia ali enakem državljanstvu, ki je dajalo vsem ljudem v enem mestu enake pravice kot v drugem mestu, in sympoliteia ali skupnem državljanstvu.

Ne bo vas presenetilo, da odločno odobravam prvo od teh ureditev. Evropsko državljanstvo je dejansko umetno povzročeno. Poročevalec obžaluje predvsem, da se državljani ne zavedajo pravic, ki bi jih s tem dobili. Vendar opažam, da je mnenje teh državljanov vedno namerno prezrto, kadar jih vprašajo za mnenje, na primer o evropski ustavi ali nedoumljivem božanstvu ali Lizbonski pogodbi, in odgovorijo „ne“.

Zato se mi zdijo te domnevno širokogrudne razlage o skupnem državljanstvu v glavnem hipokritske in bi raje videl, da bi jih nadomestili z vzajemnim priznavanjem pravic med združenimi, pa vendar suverenimi narodi.

 
  
MPphoto
 

  Jim Allister (NI). - Gospod predsednik, državljanstvo opredeljuje, kdo smo. To je temelj naše istovetnosti. Sem britanski državljan in sem ponosen na to, nenazadnje zaradi izprijene kampanje Irske republikanske armade, ki preizkuša in sili mene in moje volivce ven iz tega državljanstva in ji to na srečo ni uspelo.

Državljanstvo je v državah članicah. Ne bi ga smeli odvračati in ne more biti skupno. Zato zavračam to bistroumnost o evropskem državljanstvu, ki je seveda dopolnitev k tekočim prizadevanjem, ki bi se stopnjevala z Lizbonsko pogodbo, s katero bi gradili državnost EU in s tem ta pojem, da moramo biti vsi, če nam je to všeč ali ne, če to hočemo ali nočemo, najprej in predvsem državljani EU. Zavračam to filozofijo, kot zavračam Lizbonsko pogodbo.

 
  
MPphoto
 

  Martin Callanan (PPE-DE). - Gospod predsednik, to postaja malce znan refren, če se strinjam s kolegi.

Glasoval sem proti temu poročilu, ker seveda tudi jaz povsem zavračam celoten koncept evropskega državljanstva. Verjamem, da je državljanstvo lastno nacionalnim državam, in verjamem, da so vsa prizadevanja, ki so za temi poskusi oblikovanja evropskega državljanstva, povezana s samimi poskusi vodenja evropske superdržave.

Veliko mojih volivcev in tudi jaz smo nesrečni, ker smo bili v bistvu prisiljeni postati evropski državljani. Državljanstvo vidimo kot nekaj, kar se potrdi ali zavrne na podlagi skupne zbirke vrednot in idealov, ki so se gradili stoletja. Nobenemu od nas ni bila dana beseda, noben referendum ali kakršno koli posvetovanje o tem, ali želimo ali ne želimo postati evropski državljani.

Seveda pa bo potreben referendum o Lizbonski pogodbi. Vendar bi nas morali vprašati tudi, ali želimo biti evropski državljani dodatno poleg našega nacionalnega državljanstva. Nobene pravice nimamo, da bi se odrekli evropskemu državljanstvu, tudi če popolnoma zavračamo – tako kakor jaz – celotno zamisel o tej stvari.

 
  
MPphoto
 

  Gay Mitchell (PPE-DE). - Gospod predsednik, jaz nisem najprej in predvsem državljan Evropske unije. Sem irski državljan in kot dopolnilni dodatek k temu sem evropski državljan.

Danes sem se tukaj veliko naučil. Nisem se zavedal, da so naši britanski kolegi državljani. Mislil sem, da so podaniki. Vendar nimam nobenh težav z besedama „državljan“ in „podanik“. Lahko ste Škot, Valižan ali Anglež, vendar morate biti Škot, Valižan ali Anglež ali eden od teh ljudi na Irskem, ki vzamejo britansko državljanstvo, da ste Britanec. Ne obstaja nič takega kot je britanski državljan, če niste Irec iz Severne Irske, Škot, Valižan ali Anglež.

Res ne razumem smisla današnje razprave. To so dopolnilni dodatki k našemu nacionalnemu državljanstvu in s tem prav gotovo nimam nobenih težav. Ljudje delajo iz muhe slona, ker smo tik pred volitvami in uporabljajo to stalno protievropsko retoriko, da bi uveljavili lastne interese namesto interesov držav, ki naj bi jim služili.

 
  
MPphoto
 

  Richard Corbett (PSE). - Gospod predsednik, soglašam z zadnjim govornikom. Zdi se, da imajo nekateri od naših kolegov zelo ozek, enodimenzionalen pogled na državljanstvo in dejansko na istovetnost. Pa vendar smo vsi večstranski. Podpiram Anglijo v nogometu, ker sem Anglež in je to del moje istovetnosti; podpiram Britanijo na olimpijskih igrah v atletiki, ker je to širša razsežnost moje istovetnosti; in podpiram evropsko ekipo golfa na Ryderjevem pokalu proti Združenim državam – in predpostavljam, da jo podpira tudi spoštovani poslanec, ki je pravkar dajal pripombe.

To so različne razsežnosti naše istovetnosti in našega državljanstva. Med sabo si ne nasprotujejo, ampak se dopolnjujejo. Seveda nobeno državljanstvo take vrste ni bilo dodeljeno z referendumom. Zame nikoli ni bilo referenduma, da sem Anglež ali da imam britansko državljanstvo (kar je drugače kot biti podanik) niti ni bilo referenduma o pogodbah, ki so pred približno dvema desetletjema ustvarile pojem evropskega državljanstva in ga posebej povezale z nekaterimi pravicami, ki jih imamo in uživamo po vsej Evropi, nič več in nič manj.

 
  
  

– Poročilo: Emmanouil Angelakas (A6-0134/2009)

 
  
MPphoto
 

  Neena Gill (PSE). - Gospod predsednik, podprla sem to poročilo, ker sem prepričana, da nadaljuje bistveno delo, ki ga je opravil ta parlament, in povezuje našo zavezo do okolja s potrebo, da pomagamo državam članicam iz trenutne finančne krize. Vendar moramo sprejeti celovit pristop do gospodarske in okoljske obnove tudi zato, ker je prizadet vsak vidik našega gospodarstva in družbe.

Na področju stanovanjskih objektov sem delala 18 let in skrbi me, da se stanovanjskim objektom in energetiki ne posveča dovolj pozornosti, zlasti v času gradnje, kajti stanovanjski objekti znatno prispevajo k emisijam ogljika. Osredotočenost na kohezijsko politiko je smiseln način za izpolnitev naše obveznosti do skupnosti in gospodarstva. Sprememba, tako kot še marsikaj, se začenja doma. Uporaba denarja iz Evropskega sklada za razvoj za dopolnitev programov regionalnih in lokalnih organov za dvojna stekla, izolacijo in solarne plošče ali zamenjavo starih bojlerjev z bolj energetsko učinkovitimi je odličen primer, kako lahko Evropska unija pomaga državam članicam doseči cilje, ki bodo koristili vsem evropskim državljanom.

 
  
MPphoto
 

  Syed Kamall (PPE-DE). - Gospod predsednik, ko sem videl naslov poročila „Naložbe v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije pri stanovanjskih objektih“, sem bil navdušen. V teh časih ne more nihče nasprotovati zaskrbljenosti nad podnebnimi spremembami, ne glede na to, kaj si o tem misli. Vsi se strinjamo, da je potrebna večja energetska učinkovitost in varčevanje z energijo.

Vsekakor pa bi moral Evropski parlament biti za vzor. Kako lahko govorimo o energetski učinkovitosti, kako lahko govorimo o varčevanju z energijo, ko imamo še naprej tri zgradbe Evropskega parlamenta? Imamo stavbo v Strasbourgu, ki se uporablja le 12 tednov na leto in še naprej izpušča CO2 in odpadno energijo, kadar nismo tam, stavbo s pisarnami v Luksemburgu, ki je poslanci nikoli ne obiščemo (in zdaj v Luksemburgu gradimo še eno stavbo) in imamo ta parlament tukaj v Bruslju. Čas je, da nehamo s hipokrizijo o energetski učinkovitosti in pokažemo zgled s tem, da bomo imeli le eno parlamentarno zgradbo.

 
  
  

– Poročilo: Henrik Lax (A6-0161/2009)

 
  
MPphoto
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE).(PL) Gospod predsednik, v zvezi s težavami, ki se nanašajo na vizume, je bistveno, da se poenostavijo postopki in zmanjšajo stroški, ki jih ima vlagatelj. To bo pripomoglo k boljši kulturni izmenjavi in sodelovanju med EU in tretjimi državami. Mislim, da je bistveno, da poenostavimo vizumske postopke za ljudi, ki imajo družine v državah članicah. Dal bom za primer Poljsko. Zgodovina Poljske se že stoletja prepleta z zgodovino držav, kot sta Ukrajina in Belorusija, kjer živi znatna poljska manjšina. Ti ljudje nimajo poljskega državljanstva, vendar pogosto prečkajo mejo, da obiščejo svoje sorodnike.

Največja možna poenostavitev vizumskih postopkov je zato potrebna za ljudi, ki so pridobili zaupanje vizumskega urada s tem, da niso prekršili nobenega vizumskega predpisa. Mislim, da je pomembno, da bo uvedba biometričnih identifikatorjev olajšala izmenjavo podatkov in pomagala pri prihodnjem vključevanju vizumskega sistema s tem, da bo olajšala vizumski proces sam in tudi izboljšala varnost po vsej EU. Poročilo je pomembno za razvoj pogodb med EU in tretjimi državami.

 
  
  

– Poročilo: Salvatore Tatarella (A6-0105/2009)

 
  
MPphoto
 

  Neena Gill (PSE). - Gospod predsednik, še enkrat, glasovala sem za to poročilo sem, ker verjamem, da moramo potrošnikom olajšati izbiro zelenih proizvodov, če hočemo doseči napredek v boju proti podnebnim razmeram.

Čeprav je moja regija, West Midlands, ena redkih območij v Združenem kraljestvu, ki nimajo dostopa do morja, smo seveda potrošniki rib in ribjih proizvodov, na katere se nanaša to poročilo.

Z uvedbo prostovoljnega sistema, kot so znaki za okolje, lahko spodbudimo trg energetsko učinkovitejšega in ekološko prijaznejšega blaga. To bi bilo v skladu z drugimi tržnimi rešitvami za podnebne spremembe, na primer z zmanjšanjem davkov za okolju prijazne proizvode.

Moji volivci mi pravijo, da jim je všeč, da imajo večjo izbiro pri nakupu in kupovanje zelenih proizvodov jim to olajša. Javnost bomo morali več obveščati o sistemu, če hočemo, da bo imel želeni učinek in potrebno bo boljše trženje, vendar tudi standardizacija in uskladitev prikazanih informacij, da bodo res uporabne za potrošnike.

Dober model je poročilo o energetski učinkovitosti pnevmatik, s katerim sem se ukvarjala, ki jasno in natančno predstavlja podobne podatke.

 
  
  

– Poročilo: Kathalijne Buitenweg (A6-0149/2009)

 
  
MPphoto
 

  Anja Weisgerber (PPE-DE).(DE) Gospod predsednik, mi, nemška konzervativna skupina (CDU/CSU), smo glasovali proti poročilu gospe Buitenweg. Nasprotujemo diskriminaciji vseh vrst, vendar ne verjamemo, da je obsežna okvirna direktiva na evropski ravni resnično pravi način za varovanje prizadetih. Deset držav članic še vedno sploh ni preneslo obstoječe protidiskriminacijske direktive. Kljub temu je navadna večina v tem parlamentu, ne kvalificirana večina, glasovala za današnjo razširitev. To bi povzročilo znatno dodatno birokracijo in nepotrebne stroške – nekaj, za kar ima javnost malo razumevanja.

Izboljšanje je mogoče doseči v zvezi z zavarovanjem in ukrepi v strukturni prilagoditvi dostopov za invalide in lahko se odpravi zahteva za zakon o skupinskih tožbah, vendar vidimo resne probleme za države članice, če bi bili na primer prisiljeni vključiti koncept „prepričanja“ v prepovedane razloge za diskriminacijo. Posledica tega bi bila, da bi lahko skrajneži in sekte, kot so na primer scientologi, uveljavljali varstvo direktive.

Nasprotujemo tudi dodeljevanju popolne enakosti statusa tradicionalnim in istospolnim zakonskim zvezam. Po mnenju Komisije prenos direktive zahteva, da istospolni partnerji, če se lahko v zadevni državi članici zakonsko priznajo, dobijo tudi enake pravice kot poročeni pari. Nasprotujemo tej zamisli. Zato smo glasovali proti poročilu in za to, da se predlog vrne Komisiji.

 
  
MPphoto
 

  David Sumberg (PPE-DE). - Gospod predsednik, pri tej zadevi sem se vzdržal zaradi dveh razlogov. Kot prvo, vsi sprejemamo nekaj diskriminacije. V vseh naših državah imamo verske šole – katoliške, protestantske, muslimanske, judovske – in v teh šolah je element diskriminacije, ker tja sprejemajo predvsem ljudi svoje vere. To podpiram. Podpiram verske šole.

A glavni razlog, zakaj sem se vzdržal, je, da to obrne celotno načelo sodne prakse na glavo. Nedolžni smo, dokler nam ni dokazana krivda. To je glavno načelo, nedvomno v angleškem pravu in, upam si reči, v številnih drugih državah Evropske unije. To obrne breme dokazovanja na glavo in, to je, odkrito rečeno, nesprejemljivo. Seveda smo vsi proti diskriminaciji. Vsi smo za enako obravnavo, vendar moramo priznati, da ostajajo v veljavi načela prava, ki so nas vodila v vseh obdobjih. Zato sem se vzdržal glasovanja.

 
  
MPphoto
 

  Erna Hennicot-Schoepges (PPE-DE).(FR) Gospod predsednik, sem ena tistih poslancev skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov, ki so glasovali za poročilo. To sem storila, ker menim, da mora Parlament s tem glasovanjem poslati močen signal v prid nediskriminaciji in gotovo obstajajo še drugi, mnogo pomembnejši dejavniki kot tisti, ki so bili pravkar omenjeni.

V državah članicah so dejansko primeri, ko otrokom odrekajo izobraževanje v njihovem maternem jeziku, ker je uporaba tega prepovedana. Smo vesolje stran od realnega stanja. Zato je prav, da pošljemo signal, kot je Parlament storil z mojo podporo. Gotovo ostaja še veliko, kar je treba storiti v zvezi s to nalogo s pridobivanjem večje zavesti o drugih in smo še daleč stran od dialoga kultur, za katerega smo si obljubljali napredek v letu 2008. Obžalujem vsa nasprotja, ki so obdajala to poročilo.

 
  
MPphoto
 

  Richard Corbett (PSE). - Gospod predsednik, v 27 državah Evropske unije imamo ponosa vredno tradicijo, razvito v zadnjih desetletjih, o skupnem boju proti diskriminaciji, ki smo jo opredelili kot nezakonito in nekaj, kar je treba preprečevati.

To poročilo skuša popraviti nepravilnost. Imamo zakonodajo v naši zbirki predpisov, ki upravičeno prepoveduje diskriminacijo na podlagi rase in spola na delovnem mestu in drugje, a diskriminacija na podlagi invalidnosti ali starosti ali spolne usmerjenosti je prepovedana le na delovnem mestu, ne pa drugje – ne pri varovanju potrošnika in ne v drugih primerih, v katerih se lahko znajdejo državljani in so diskriminirani.

Prav je, da popravimo to nepravilnost. Danes velika večina pošilja močen signal Svetu in veselim se sprejetja v bližnji prihodnosti.

 
  
MPphoto
 

  Frank Vanhecke (NI).(NL) Gospod predsednik, v včerajšnji razpravi sem naštel številne argumente, zakaj so spremembe in predlogi v poročilu gospe Buitenweg zame nesprejemljivi, morda še bolj kot sam izvirni predlog Komisije za protidiskriminacijsko direktivo. Tudi s spremembami, o katerih smo danes glasovali, je to še vedno nesprejemljiva kršitev načela subsidiarnosti. Ustvarja ogromno količino birokracije, ki je zelo draga in povzroča hude ovire za države članice. Predvsem kaže na izjemne stopnje nezaupanja glede držav članic samih.

Problem z besedilom take vrste, ki vključuje vse načine, je, da seveda vključuje tudi nekaj dobrih točk. Rad bi uporabil to razlago glasovanja, če je potrebna, za potrditev, da je samo po sebi umevno, da sem za glavna prizadevanja celotne Skupnosti, na primer, v korist invalidov. Tudi tukaj sem prepričan, da je stvari najbolje prepustiti državam članicam, da jih organizirajo.

 
  
MPphoto
 

  Daniel Hannan (NI). - Gospod predsednik, to poročilo temelji na konceptualnem nesporazumu. Zunaj tega parlamenta enakost pomeni pravico ljudi, da so obravnavani enako. Tu, v tem parlamentu, jo uporabljamo tako, da pomeni pravico ljudi, da so obravnavani različno.

To je kritična točka. Protidiskriminacijska zakonodaja te vrste ni izpopolnitev načela enakosti na podlagi zakona. Je nasprotujoče načelo. Kadar posredujemo takšna poročila kot je to, odvzamemo ljudem moč, da bi lahko volili za ali proti, in jo samovoljno predamo pravnikom. Če bi bilo to poročilo uporabljeno dobesedno, bi prepovedali operi, da zavrne moškega pri izbiranju vloge za soprano, laburističnemu politiku da zavrne konzervativca za svojega tiskovnega predstavnika in katoliški šoli ali bolnišnici, da daje lastnim vernikom prednost pri zaposlitvi.

Kadar sem to govoril, je bil odgovor tistih, ki podpirajo poročilo, da se poročilo ne bi uporabljalo na tak način in da vsakdo ve, kaj v resnici pomeni. Moram reči, da se mi zdi zelo slaba sodna praksa, da se teoretično vse kriminalizira in se potem zanaša na sodišča, da bodo po lastni presoji razveljavila zakon.

 
  
MPphoto
 

  Bruno Gollnisch (NI). (FR) Gospod predsednik, veliki katoliški filozof Chesterton je dejal, da je sodobni svet poln norih krščanskih zamisli.

Mislim, da je poročilo gospe Buitenweg popolna ponazoritev tega. To je besedilo, ki se začenja s častivrednimi zamislimi, kako se izogniti dejanjem, ki bi utegnila diskriminirati na primer invalide, in postane resnično totalitarno, ko naredi temeljno konceptualno napako, z drugimi besedami, ko ne razlikuje med legitimnimi razlikami in nepoštenimi dejanji diskriminacije.

Za otroka je na primer naravno, da ima pravico do očeta in matere, tudi če je posvojen. Ta pravica mora imeti prednost pred pravico ljudi istega spola do posvojitve otroka. Naravno je, da se delajo razlike na podlagi nacionalnosti. Za Francoze, Britance, Čehe in Litvance je naravno, da imajo prednost pred tujci v svojih lastnih državah, enako kot je naravno za tujce, da imajo prednost v svojih državah pred evropskimi državljani.

To so povsem legitimna razlikovanja, prezrta v tem besedilu, ki poleg tega odpravlja predpostavko nedolžnosti. To je resničen korak k mehkemu totalitarizmu, novi doktrini politične korektnosti.

 
  
MPphoto
 

  Martin Kastler (PPE-DE). (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, medtem ko je 10 od 27 držav članic vpletenih v tekoče sodne primere zaradi tega, ker niso prenesle prve direktive, smo danes v tem parlamentu doživeli, da je bila z navadno večino poleg prve sprejeta še druga direktiva.

Sam osebno sem skupaj z večino v moji skupini glasoval „proti“. Zakaj? Omenil bom dva primera. Iz izkušenj doma v Franciji vem za prizadevanja političnih ekstremistov, neonacistov in levo usmerjenih radikalcev, ki skušajo pridobiti lastništvo in s tem ustvariti razširjeno oglaševanje v svojo podporo. Če bo to izpeljano, bo direktiva o enaki obravnavi pomenila, da bodo zdaj lastniki in naši stanodajalci morali v nekaterih primerih sklepati pogodbe, ki so jih do zdaj lahko zavrnili.

Iz tega razloga sem danes glasoval proti poročilu gospe Buitenweg. Naslednji razlog je, da smo v današnji spremembi obrnili obrnjeno dokazno breme in s tem temeljni element naše države na podlagi vladavine prava. To štejem za povsem nezakonito. Tretja točka se nanaša na pravico časopisov in založnikov, da zavrnejo objavo prispevkov ekstremistov, ki bi bila s to direktivo omejena. To je po mojem mnenju jasno poseganje v svobodo tiska in nekaj, kar zato zavračam.

 
  
MPphoto
 

  Neena Gill (PSE). - Gospod predsednik, z veseljem sem podprla to poročilo, ker sem se vedno bojevala proti vsem oblikam diskriminacije. Mislim, da je bistveno, da imamo okvirno delo za preprečevanje izkoriščanja ljudi zaradi vere, starosti, invalidnosti, izobrazbe ali zakonskega stanu. Brez varstva pred diskriminacijo na tej podlagi bodo naše ambicije za socialno Evropo brez pomena. To bo še posebno res v sedanjem gospodarskem položaju. V teh težkih časih bo vedno obstajala skušnjava, da bi izkoriščali tiste, ki so se manj sposobni braniti, in da bi ubrali bližnjico glede predpisov, ki so namenjeni prav varovanju pred takim izkoriščanjem.

V mojem volilnem okrožju, v West Midlandsu, nam grozi vzpon skrajne desničarske politike. Verjamem, da bo morala imeti Evropa ključno vlogo pri varovanju pred agresijo in izkoriščanjem.

 
  
MPphoto
 

  Martin Callanan (PPE-DE). - Gospod predsednik, glasoval sem proti temu poročilu iz osnovnega razloga, ker sem prepričan, da te teme nimajo prav nobene zveze z Evropsko unijo. Ne verjamem, da je kakšna potreba po evropski zakonodaji v teh zadevah. Mislim, da je veliko bolje, da se zelo občutljive, tradicionalne zadeve, kot je ta, obravnavajo na ravni držav članic, kjer lahko posamezni nacionalni parlamenti upoštevajo temeljno kulturo, tradicijo in pravne sisteme v svoji državi.

Številne druge države so odprle vprašanja o določenih problemih, ki jih to povzroča – o problemih za verske skupine, ki so prisiljene zaposliti nekoga z drugačno vero, problemih v verskih šolah in problemih različnih političnih strank, ki želijo zaposliti ljudi lastnih prepričanj in vrednot. Pravzaprav je temeljni problem pri tem, da nam to odvzema moč kot izvoljenim politikom ali nacionalnim politikom in jo daje v roke neizvoljenim sodnikom, da razlagajo ali ponovno razlagajo zakonodajo na načine, kot sploh niso bili nikoli mišljeni v dobronamernih mislih nekaterih avtorjev tega poročila. Vendar sem prepričan, da pravzaprav dregamo v osje gnezdo.

 
  
MPphoto
 

  Ewa Tomaszewska (UEN).(PL) Gospod predsednik, glasovala sem proti poročilu o enakem obravnavanju oseb, kljub temu in morda prav zaradi tega, ker nasprotujem diskriminaciji. Sprejetje tega dokumenta bi pomenilo predvsem, da pristajamo na pravno zajamčen, enak dostop pedofilov do delovnih mest, kjer bi imeli neposreden stik z otroki, kar bi pomenilo ogrožanje otrok. To bi pomenilo pristajanje na objave in javno pojavljanje fašističnih skupin in verskih kultov, prepoved izobraževalnih in dobrodelnih centrov, ki jih vodijo cerkve in njihove skupnosti, kar bi resno oviralo družbeno delovanje in odprlo širše možnosti za diskriminacijo proti kristjanom. Dokument krši načelo subsidiarnosti, kar postaja vedno pogostejša praksa v Evropskem parlamentu.

 
  
MPphoto
 

  Marie Panayotopoulos-Cassiotou (PPE-DE). - (EL) Gospod predsednik, rada bi posredovala veliko začudenje in razočaranje invalidov in ljudi s posebnimi potrebami, ki so pričakovali, da bo ponujena okvirna direktiva v sedanjem parlamentarnem terminu, tako da bi lahko države članice prilagodile svojo zakonodajo in ne bi bilo diskriminatornega obravnavanja te skupine ljudi, ki jih morda zastopajo veliki evropski sindikati, vendar ne morejo osebno izraziti svojega namena, da bi pridobili zaščito.

 
  
MPphoto
 

  Gay Mitchell (PPE-DE). - Gospod predsednik, zaskrbljen sem nad besedilom predloga Komisije, a nobena zakonodaja ni popolna. Glasoval sem za oboje, uvodno izjavo 17 in njeno spremembo 28. Moj namen je bil glasovati za izvirno besedilo, vendar nisem želel glasovati proti spremembi besedila, ki v zvezi s pravicami držav članic sicer ni bilo tako močno kot izvirno besedilo, vendar je v zadostni meri obravnavalo stvari, ki me skrbijo, in je bilo jasno, da bo sprejeto z veliko večino. Zato ne bi imel možnosti glasovati za izvirno besedilo, ki bi v teh okoliščinah padlo in bi bilo zato videti, kot da sem glasoval proti načelu, tega pa nisem hotel.

Ker sem temeljito proučil besedilo, sem zadovoljen, da bo predlog služil izboljšanju dostopa invalidom do blaga in storitev brez nepotrebnega sklicevanja na besedilo, ki se lahko izjalovi.

Trdno verjamem, da je bistveno, da se uvede mehanizem, ki bo omogočal invalidom, da bodo potovali znotraj Evropske unije enakovredno kot vsak drug državljan. Evropa ima prek 50 milijonov invalidnih državljanov in zato je nujno, da sprejmemo vse ukrepe za izboljšanje njihovega dobrega počutja. Zato sem glasoval za to poročilo.

 
  
  

– Predlog resolucije: B6-0177/2009 (Dialog med EU in Belorusijo)

 
  
MPphoto
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE-DE). - Gospod predsednik, podprla sem resolucijo o oceni dialoga med EU in Belorusijo. Glasovala sem „za“, ker pozdravljam večji dialog med EU in Belorusijo na visoki ravni, vključno z dvostranskimi stiki, in okrepljeno tehnično sodelovanje na pobudo Komisije.

Hkrati bi rada poudarila, da je treba poglobitev političnega dialoga med EU in Belorusijo pogojevati in neposredno povezati z odpravo omejevanja svobode in zaustavitvijo nasilja nad udeleženci v mirnih demonstracijah in nad borci za človekove pravice.

Vztrajam, da je treba demokratično belorusko opozicijo in civilno družbo vključiti v dialog med EU in Belorusijo.

Nenazadnje, upam, da bo beloruska vlada izkoristila naslednjih devet mesecev za to, da bo dosegla znaten napredek na številnih področjih, vključno s svobodo združevanja in dodelitvijo političnih pravic in svoboščin.

 
  
MPphoto
 

  Toomas Savi (ALDE). - Gospod predsednik, glasoval sem za to resolucijo, ker zagotavlja uravnotežen in realističen pregled odnosov med Evropsko unijo in Belorusijo.

Zdi se, da si predsednik Lukašenko prizadeva za boljše odnose z obema, z Evropsko unijo in z Rusko federacijo. Izpustitev političnih zapornikov pred enim letom je bil prvi znak, da želi Lukašenkov režim izpolniti zahteve EU in se vključiti v resen dialog.

Čeprav se lahko ublažitev zatiranja s strani režima šteje za izboljšanje, pa se še ni začel pravi prehod režima. Prepričan sem, da je vključitev demokratične opozicije v Belorusiji pa tudi civilne družbe bistvena za ploden dialog med Evropsko unijo in Belorusijo in navsezadnje ključ do uspešnega procesa demokratizacije.

 
  
  

– Predlog resolucije: RC-B6-0165/2009 (Evropska zavest in totalitarizem)

 
  
MPphoto
 

  Frank Vanhecke (NI).(NL) Gospod predsednik, skupen predlog resolucije, ki smo ga danes sprejeli, vsebuje številne točke, ki so vredne podpore. Na primer, strinjam se z dejstvom, da se ne sme pozabiti žrtvovanja mnogih ljudi v boju proti totalitarnim režimom v Evropi v 21. stoletju.

Kljub temu bi rad dal nekaj pripomb. Škoda je, da se ne omenjajo zavezniki teh totalitarnih režimov, ki so imeli do pred kratkim v oblasti skoraj vso vzhodno Evropo. Res je, da so tako imenovani desno usmerjeni politiki vložili nekaj dragocenih naporov v zahteve po demokratizaciji vzhodne Evrope, vendar je še bolj res, da so številni levo usmerjeni politiki dejavno podpirali te komunistične režime, čeprav se danes delajo povsem nedolžne, celo v tem parlamentu.

Drugič, res bi morali imeti pogum, da bi s tem poročilom zavzeli stališče proti vsiljenim zakonom. Zgodovinske raziskave, ne glede na težavnost, bi se morale izpeljati previdno, z dolžnim spoštovanjem žrtev, vendar popolnoma svobodno. Na žalost smo pustili, da sta nam obe priložnosti ušli.

 
  
MPphoto
 

  Siiri Oviir (ALDE). - (ET) Podpiram sprejem navedene resolucije, ki je nastala v sodelovanju štirih političnih skupin. Dokument je uravnotežen in o njem bi lahko rekli: bolje pozno kot nikoli. Dejansko je to največ, kar smo lahko skupaj storili v tem parlamentu v imenu pravice.

Našim staršem in starim staršem dolgujemo čvrsto parlamentarno sporočilo in to je tisto, kar smo storili danes. Naša obveznost pa je tudi, da preprečimo ponavljanje tega, o čemer smo razpravljali, z uporabo sredstev, ki so nam na razpolago. Resnica in spomin imata pomembno vlogo v tej zvezi. Naša dolžnost je zagotoviti spoštovanje načel pravne države.

 
  
MPphoto
 

  Daniel Hannan (NI). - Gospod predsednik, ta resolucija obnavlja spomin na grozote fašizma in sovjetskega komunizma. Noben Evropejec, noben otrok zahodne civilizacije, nobeno civilizirano človeško bitje ne more nasprotovati temu. Vendar se potem nadaljuje z domnevo, da je Evropska unija alternativa ali protistrup za tak totalitarizem. Glasi se takole: „Evropska unija je posebej odgovorna za spodbujanje in varovanje demokracije, ne le v Evropski uniji, ampak tudi zunaj nje“.

Tu, moji prijatelji, delate napako. Evropska unija ne varuje demokracije, ne navznoter ne navzven. V tujini posluje s Castrovo Kubo, z Ajatolahovim Teheranom, zahteva pravico, da prodaja orožje komunistom na Kitajskem. Doma razveljavlja referendumske rezultate, kadar so proti tesnejšemu povezovanju.

Seveda pa mora biti človek previden pri iskanju takih vzporednic. Nihče ne dokazuje, da je Evropska unija sovjetski sistem, ki jemlje ljudem potne liste, odpira gulage ali vodi navidezne sodne procese. Vendar bi nas moralo globoko skrbeti, kadar kateri koli sistem trdi, da je vodenje ideologije preveč pomembno, da bi ga podredili volilni skrinjici.

 
  
MPphoto
 

  Bruno Gollnisch (NI). (FR) Gospod predsednik, prijetno je videti, da je nacionalni socializem enakovreden komunizmu in da je ta vključen v splošno obsodbo totalitarnih režimov, ki so v 20. stoletju povzročili veliko prelivanja krvi, vendar so jim bili kljub temu naklonjeni številni intelektualci, ki jih niso nikoli klicali na odgovornost in so ostali med našimi najpomembnejšimi osebnostmi.

Prijetno je videti, da so bile umaknjene številne spremembe, ki bi pokvarile to besedilo. Vendar ne verjamem, da je mogoče, da bi bila lahko uradna zgodovina tega temnega obdobja naše preteklosti nedotakljiva ali da bi se obsojali glasovi drugačnega mnenja.

Vsekakor je osupljivo, da bi lahko komunistično navdahnjeni Guessotov zakon v Franciji še naprej obvladoval zgodovinsko razpravo z grožnjo hudih kazenskih sankcij. Naš kolega poslanec Jacques Toubon ga je ob sprejetju imenoval stalinistični. No, njegov prijatelj, gospod Barrot, pravosodni komisar, predlaga, da bi ga razširili na vse države Unije, ki ga nimajo, in da bi celo potrojili spremljajoče sankcije in zaporne kazni. Človek se ne more bojevati proti totalitarizmu s totalitarnimi metodami.

 
  
MPphoto
 

  Katrin Saks (PSE). - (ET) Zdi se mi, da moram razložiti, zakaj sem podprla to resolucijo v nasprotju s številnimi drugimi iz moje politične frakcije in zlasti zakaj sem podprla različico, ki je moja frakcija ni podprla. Ne morem soglašati z retoriko, da je to poskus ponovnega pisanja zgodovine. Velik del zgodovine vzhodne Evrope ni napisan ali pa jo pozna le peščica in to predvsem tisti del, ki se nanaša na zločine, povezane s komunizmom.

Prav tako ne morem podpreti pristopa, da bi morali prepustiti zgodovinarjem, da odločijo, kaj se je zgodilo. Prepričana sem, da je to naša moralna obveznost in vesela sem, da je bila ta resolucija danes sprejeta.

 
  
MPphoto
 

  Syed Kamall (PPE-DE). - Gospod predsednik, zahvaljujem se, da ste mi dali priložnost, da pojasnim, kako sem glasoval o tem vprašanju.

V poročilu sta bila dva zanimiva stavka, ki si zaslužita nadaljnjo pozornost. Prvi je priznal, da sta komunizem in nacizem skupna dediščina in zahteval, da se opravi poštena in poglobljena razprava o vseh totalitarnih zločinih prejšnjega stoletja.

Drugi stavek, ki je izstopal, je bil, da „poziva k vseevropski javni in akademski razpravi o naravi, zgodovini in zapuščini totalitarnih režimov na podlagi mednarodnega pravnega okvira“.

Res se sprašujem, če obstaja potreba po takšni razpravi. Precej jasno je, kaj je skupna zveza med sovjetskim socializmom in nacionalnim socializmom. Ključ je v frazi in odgovor je v „socializmu“.

Če skušajo socialistični poslanci preprečiti poslancu Evropskega parlamenta, da bi predsedoval prvemu zasedanju naslednjega parlamenta, je to, ne glede na to, kako podla so njegova stališča, napad na svobodo govora. Če britanska socialistična vlada zavrne spoštovanje svoje obveznosti iz manifesta, da bo imela referendum o Lizbonski pogodbi, je to dejanje nestrpnosti. Paziti moramo, da to ne bo prvi korak k totalitarizmu.

 
  
MPphoto
 

  Mario Borghezio (UEN). - (IT) Gospod predsednik, sovjetski totalitarizem ni samo zapiral ljudi. Na žalost je zaprl tudi zgodovino in njene dokumente. Milijoni strani zgodovine so bili prikriti v skrivnih arhivih, ki še vedno obstajajo v Moskvi. Celotni vlaki so prepeljali na milijone zgodovinskih dokumentov, nekateri so bili ukradeni od Nemcev, večina pa je bila neposredno zaplenjena ali kot v Italiji, dobljena od komunističnih partizanov.

Želimo si, da bi bila naša zgodovina dostopna. Evropa mora to zahtevati, mora to doseči. Radi bi dostop do dokumentov, ki jih ne moremo pregledati, na primer o holokavstvu italijanskih vojaških ujetnikov, ki so prestali poskuse pranja možganov in so bili pridržani brez hrane, mnogi v slabših razmerah kot v nacističnih zaporniških taboriščih, ki so umrli sredi tisočerih oblik trpljenja in mučenja, vključno s psihološkim mučenjem, v sovjetskem komunističnem sistemu agitprop, vendar na žalost tudi s strani italijanskih komunistov.

 
  
MPphoto
 

  Ioannis Varvitsiotis (PPE-DE). - (EL) Gospod predsednik, skupina poslancev Nove demokracije, ki pripada skupini Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov, odkrito obsoja vsako obliko totalitarizma in hkrati poudarja pomen spomina na preteklost. To je pomemben element naše zgodovine. Vendar smo prepričani, da večina odločitev Parlamenta ni pristojna za razlago zgodovinskih dejstev. Ocena zgodovinskih dejstev je delo zgodovinarjev in to samo zgodovinarjev. Zato smo se odločili, da se bomo vzdržali glasovanja o skupnem predlogu resolucije o Evropski zavesti in totalitarizmu, ki so ga vložile štiri politične skupine, vključno s skupino PPE-DE.

 
  
  

– Predlog resolucije: RC-B6-0166/2009 (Vloga kulture)

 
  
MPphoto
 

  Daniel Hannan (NI). - Gospod predsednik, ali nima ta parlament nobenega občutka lastne zavesti? Sprejmemo resolucijo, ki obsoja totalitarizem in potem, nekaj sekund pozneje, sprejmemo resolucijo, ki poziva Bruselj, naj financira kulturno politiko v regijah.

Prijatelji moji, kulture se ne da ustvariti z birokratsko odredbo. Kultura raste organsko, se razvija naravno, v ljudeh in to poročilo na svoj način natančno ponazarja strukturno pomanjkljivost v srcu evropskega projekta. Bruseljske institucije niso zakoreninjene v nobenem narodu, nobeni obliki, nobeni kulturni enoti. A raje, kot da bi to sprejeli in poskusili prilagoditi svoje institucije javnemu mnenju, poskušamo prilagoditi javno mnenje obstoječim institucijam.

Če hočemo res pridobiti našo javnost, tega ne moremo storiti s subvencioniranjem ljudskega plesa. Način, da to storimo, je, da spoštljivo obravnavamo njihovo mnenje in to pomeni (kot vidite, tega danes še nisem rekel), da damo na glasovanje Lizbonsko pogodbo. Pactio Olisipiensis censenda est!

 
  
  

– Poročilo: Janusz Onyszkiewicz (A6-0140/2009)

 
  
MPphoto
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE-DE). - Gospod predsednik, glasovala sem za resolucijo in v dokumentu sta najmanj dve pomembni vprašanji, o katerih bi rada razjasnila svoje stališče.

Na začetku svojega mandata je dal predsednik Medvedev javno zavezo, da bo v Rusiji okrepil vladavino prava in je izrazil zaskrbljenost nad neodvisnostjo ruskega sodnega in pravnega sistema. To je poudarjeno v resoluciji in podpiram to stališče. Čas je za ukrepanje. Čas je, da se dokaže, da predsednikove besede niso bile zgolj čista retorika, ki jo je hotela slišati mednarodna skupnost.

V naši resoluciji smo izrazili tudi zaskrbljenost glede ruske vlade v zvezi z njeno odločitvijo, da prizna Abhazijo in Južno Osetijo kot suvereni državi, da podpiše sporazume o vojaški pomoči in sodelovanju z dejanskimi oblastmi v teh dveh provincah in da tam postavi vojaške baze. Ti koraki spodkopavajo ozemeljsko celovitost Gruzije, na kateri vztrajajo ustrezne resolucije Združenih narodov. Zato bi morali še enkrat pozvati Rusijo, da spremeni svojo odločitev, in vztrajati, da se Rusija ne more šteti za nepristranskega moderatorja v mirovnem procesu.

 
  
MPphoto
 

  David Sumberg (PPE-DE). - Gospod predsednik, najlepša hvala, da ste me pozvali in se opravičujem, da me ni bilo, ko ste me že prej povabili. Prijazno od vas, da me zdaj pokličete.

Rad bi samo uporabil možnost pri tem glasovanju, v katerem sem glasoval „za“, da izrazim opozorilo o naraščanju moči Sovjetske unije in ozračja v tej državi.

Vsi smo imeli velike upe, ko je padel komunizem, a zdaj je v predelih nekdanje Sovjetske zveze in zlasti v Rusiji ozračje strahu in nacionalizma in bojim se, da to ozračje ni sprejemljivo. Čeprav mora imeti Evropska unija odnose z rusko vlado, moramo to vlado ves čas opominjati, da zahtevamo, da morata vedno prevladovati demokratična država in demokratični etos in da ne bodo sprejemljivi poskusi cenzoriranja stališč, ki niso sprejemljiva za vlado, ali nepošteni pritiski na politike v Evropski uniji. To je nekaj, kar bi morali vedno jasno povedati.

 
  
  

– Poročilo: Frédérique Ries (A6-0089/2009)

 
  
MPphoto
 

  Brigitte Fouré (PPE-DE). (FR) Gospod predsednik, glasovala sem za poročilo gospe Ries o zdravstvenih vprašanjih v zvezi z elektromagnetnimi sevanji.

Res je, da se elektromagnetna sevanja pojavljajo naravno, vendar sta povpraševanje po električni energiji in zlasti razvoj brezžičnih tehnologij povzročila hitro naraščanje količine elektromagnetnih valov, ki so jim ljudje izpostavljeni. Zato moramo biti pozorni in Evropski parlament je to v celoti upošteval.

Kot poslanka francoskega severozahodnega volilnega okrožja lahko potrdim ogroženost, ki jo pomenijo nekateri zelo visokonapetostni daljnovodi, postavljeni v mojem volilnem okrožju blizu šol in zdravstvenih ustanov, zlasti tisti, ki so v departmaju La Manche, kjer so lokalni delavci in prebivalci zelo izpostavljeni izpustom valov.

Ker se znanstveniki ne strinjajo o posledicah elektromagnetnega sevanja za zdravje naših sodržavljanov, moramo biti odgovorni in uporabiti načelo previdnosti. Mejne vrednosti se morajo zato redno posodabljati, da bi zajamčili primerno raven zaščite javnosti.

Evropski parlament je želel pritegniti pozornost Evropske komisije na temo, ki upravičeno skrbi javnost. Evropska unija ima dolžnost, da stori več glede vprašanja vzpostavitve jasne politike na področju elektromagnetnega sevanja s tem, da posreduje javnosti več informacij o tem vprašanju in sprejme zavezujočo zakonodajo Skupnosti.

 
  
  

– Poročilo: Pál Schmitt (A6-0124/2009)

 
  
MPphoto
 

  Tomáš Zatloukal (PPE-DE). – (CS) Eden od ciljev, ki smo jih postavili v Lizboni leta 2000, je bila družba, ki temelji na znanju. Čeprav vemo, da bomo morali ponovno pregledati naše cilje ali, raje, da jih bomo dosegli pozneje, ne smemo popuščati pri prizadevanjih, da bi jih dosegli. Zato sem tudi jaz podprl poročilo gospoda Schmitta, ki skuša prepoznati potencialne probleme na področju izobraževanja, ki se jih moramo lotiti. Izobraževanje je res najpogosteje temelj za doseganje ciljev. Stopnje dosežene izobrazbe imajo neposreden vpliv na zaposlitvene možnosti mladih in zato tudi na njihovo socialno vključenost in kljub sedanji gospodarski krizi ne smemo dovoliti, da se zapravi ta potencial.

 
  
MPphoto
 

  Siiri Oviir (ALDE). - (ET) Tudi jaz sem glasovala za to poročilo, ker je vprašanje zelo pomembno. Na tem področju je veliko problemov. Ne moremo mirno stati in gledati, medtem ko najmanj šest milijonov študentov v Evropi vsako leto opusti šolanje. Kaj to pomeni zanje? Pomeni neuspeh za njihove prihodnje možnosti v življenju.

Tu lahko pomaga šola 21. stoletja. Za takšno šolo bi bilo značilno ugodno socialno ozračje, uporaba različnih pedagoških metod, odprtost in prožnost, pa tudi spodbujanje prakse vseživljenjskega učenja.

Evropa se stara. Nismo dovolj bogati, da bi lahko odlagali ukvarjanje s to temo. Vsi otroci morajo pridobiti izobrazbo, ki jim daje poštene možnosti v svetu, v katerem danes živimo. Naši mladi ljudje morajo biti sposobni konkurirati, pa ne le sposobni konkurirati, izobraževalna politika mora prispevati k razvoju posameznikove istovetnosti.

 
  
MPphoto
 

  Frank Vanhecke (NI). - (NL) Gospod predsednik, rad bi se zahvalil prevajalcem za nadurno delo. Vse, kar bi rad dodal, je, da sem odločno glasoval proti poročilu gospoda Schmitta, nenazadnje zato, ker je izobraževanje po mojem mnenju pristojnost, ki bi morala ostati v rokah držav članic, saj pravzaprav ni skrb Evrope. To je temeljno dejstvo.

Imam pa seveda tudi druge zadržke do poročila gospoda Schmitta. Na primer dejstvo, da to poročilo temelji na zamisli, da bi se morali izobraževalni sistemi v različnih evropskih državah preprosto prilagoditi navzočnosti neevropskih priseljencev, namesto obratno. Ne morem razumeti, kako je mogoče uskladiti to stališče z vključevanjem, kaj šele s spodbujanjem asimilacije, saj bi bil rezultat ravno nasproten. To poročilo, kot vedno, vsebuje tudi obvezni rimski odstavek, seveda spet ne da bi se vprašali, kdo je pravzaprav odgovoren za to. Navaja tudi, da bi morale države članice zagotoviti, da bi otroke priseljencev poučevali v njihovem maternem jeziku in da bi moralo biti učiteljsko osebje poseben odraz večkulturne družbe. Oprostite mi, da to rečem, a to je politično korektno poročilo, ki ustvarja več problemov, kot jih rešuje.

 
  
 

Pisne obrazložitve glasovanja

 
  
  

– Poročilo: Neil Parish (A6-0141/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za poročilo gospoda Parisha o predlogu Odločbe Sveta o spremembi Direktive 2008/73/ES o poenostavitvi postopkov za oblikovanje seznamov in objavljanje informacij na veterinarskem in zootehniškem področju.

 
  
  

– Poročilo: Angelika Niebler (A6-0128/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Nicolae Vlad Popa (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za poročilo o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z informacijsko družbo, ker so informacijske in komunikacijske tehnologije pomembno prispevale k produktivnosti v Evropski uniji in rasti BDP.

Namen te uredbe je zajamčiti nadaljevanje obstoječega skupnega okvira, da bi pripravili sistematično statistiko Skupnosti o informacijski družbi, ki bi bila zanesljiva, usklajena, pravočasno dostavljena in visoke kakovosti, pa tudi za pripravo letne statistike o uporabi IKT v podjetjih in gospodinjstvih.

Podpiram te določbe, namenjene poenostavitvi upravnih postopkov, ki so dolžnost javnih organov (Skupnosti ali nacionalnih), pa tudi posameznikov.

Verjamem, da je na evropski ravni potrebno, da se vsako leto pripravi dosledna statistika o informacijski družbi.

Podpiram izvajanje strategije i2010. To spodbuja odprto, konkurenčno digitalno gospodarstvo in poudarja ključno vlogo, ki jo ima IKT glede vključevanja in kakovosti življenja.

Ta strategija se šteje kot temeljni element v ponovni oživitvi Lizbonskega partnerstva za rast in delovna mesta.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za poročilo gospe Niebler o predlogu za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 808/2004 o statistiki Skupnosti o informacijski družbi.

Prepričan sem, da so vložene spremembe bistvene, ker so uporabne za sestavo usklajenih, zanesljivih, pravočasnih in visokokakovostnih statističnih podatkov Skupnosti o informacijski družbi.

 
  
  

– Poročilo: Béla Glattfelder (A6-0122/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Liberadzki (PSE), v pisni obliki. – (PL) Glasoval sem za sprejetje poročila o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o spremembi Priloge 11 k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi.

Strinjam se s pripombami poročevalca o nadaljnjem povezovanju obeh trgov. Sporazum bi prispeval k boljši produktivnosti kmetijskega sektorja obeh partneric, cene hrane za državljane pa bi bile poštene in razmeroma stabilne.

Vendar se strinjam s stališčem, da se morata pogodbenici pazljivo pogajati o popolni liberalizaciji trgovinske izmenjave. Obseg dvostranske trgovine je precejšen in odprava ovir bi imela velik učinek, zlasti na kmetijsko gospodarstvo držav EU na meji s Švico ter na švicarske kmete.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za poročilo gospoda Glattfelderja o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o spremembi Priloge 11 k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi.

 
  
  

– Poročilo: Ioannis Varvitsiotis (A6-0147/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za poročilo gospoda Varvitsiotisa o vzajemnem priznavanju odločb o nadzornih ukrepih. Pravzaprav sem prepričan, da je treba nadzor upoštevati kot izjemen ukrep, ki ga je treba previdno presoditi glede na pravico do svobode in domnevo nedolžnostihttp://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+REPORT+A6-2009-0147+0+DOC+XML+V0//SL" \l "_part2_def1" .

Na žalost se moram strinjati s poročevalcem, ko navaja, da do zdaj ni bilo mogoče upoštevati drugih ukrepov kot ukrepe čezmejnega nadzora, ker ne obstaja poseben instrument vzajemnega priznavanja. To je ovira za pravno varstvo posameznih pravic in vidik, o katerem moramo ponovno razpravljati.

 
  
  

– Poročilo: Karin Jöns (A6-0116/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Călin Cătălin Chiriţă (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za poročilo gospe Jöns, ker podpiram, da se dodajo vrste stroškov, upravičenih do prispevka iz Evropskega socialnega sklada.

Mislim, da bodo spremembe, predlagane v poročilu, omogočile hitrejšo uporabo tega sklada in poenostavile vodenje, upravljanje in nadzor operacij, ki so upravičene do sofinanciranja iz ESS.

Rad bi poudaril potrebo po poenostavitvi postopkov v zvezi z dodeljevanjem sredstev iz strukturnih skladov.

Omenjeno je bilo, da so za zamude pri izvajanju regionalne razvojne politike med drugim krivi preveč obvezujoči postopki, ki jih nalaga evropska zakonodaja. Bistveno je, da se ti postopki poenostavijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Proinsias De Rossa (PSE), v pisni obliki. − Podpiram to uredbo, ki bo omogočila hitrejši in učinkovitejši dostop do evropskih skladov za preprečevanje brezposelnosti in boj proti socialni izključenosti med krizo.

Cilj predloga je dodati enostavnejšo metodo uporabe Evropskega socialnega sklada, tako da bi bil njegov prispevek k reševanju gospodarskih in socialnih izzivov, s katerimi se sooča Evropa med krizo, hitrejši in učinkovitejši. Predlog je omejen na poenostavitev izvedbe projektov v okviru Evropskega socialnega sklada, da bi spodbujali učinkovito, uspešno in hitro uporabo razpoložljivih virov, ne da bi bila pri tem ogrožena načela dobrega finančnega poslovodenja.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za poročilo gospe Jöns, da se dodajo vrste stroškov, upravičenih do prispevka iz ESS. Soglašam s predlogom Komisije, ki je namenjen uvedbi dodatne, enostavnejše metode uporabe rezerv Evropskega socialnega sklada, ki bi zagotovila hitrejši in učinkovitejši odziv na gospodarske in socialne težave, s katerimi se sooča Evropa. Veseli me tudi, da bo ESS še naprej podpiral ukrepanje za razširitev in izboljšanje naložb v človeški kapital, zlasti z izboljšanjem sistemov izobraževanja in usposabljanja, ter ukrepanje, katerega cilj je razvoj institucionalnih zmogljivosti in učinkovitosti javnih uprav na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

 
  
  

– Poročilo: Iratxe García Pérez (A6-0127/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Šarūnas Birutis (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Evropski parlament pozdravlja hitro ukrepanje Komisije ob predložitvi sprememb te zakonodaje, ki bodo nedvomno pomagale pri premagovanju negativnega vpliva nepričakovane finančne krize, vendar obžaluje, da niso načrtovane druge pomembne spremembe.

Paket sprememb je mišljen kot odziv na začasen, četudi izjemno kritičen položaj; kljub temu v celoti ustreza zahtevi, da se postopki bolj poenostavijo in sedanja pravila v uredbah o strukturnih skladih izvajajo bolj prožno, kar je Evropski parlament v preteklih letih večkrat predlagal.

Večja prilagodljivost pri razdeljevanju deležev finančnih sredstev Skupnosti in nacionalnih finančnih sredstev v celotnem programskem obdobju bi omogočila nacionalnim gospodarstvom takojšen dotok denarja, ki je bistven za odziv na sedanje proračunske omejitve.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Po pazljivem branju priporočila gospe García Pérez o ESRR, ESS in kohezijskem skladu, menim, da evropsko gospodarstvo ne more dobiti resne spodbude iz objave sporočila Evropske komisije z naslovom „Načrt oživitve evropskega gospodarstva“, ki vsebuje vrsto posebnih ukrepov, namenjenih spodbujanju vlaganj in dodelitvi dodatnih javnih sredstev nacionalnim gospodarstvom, ki se soočajo z resnimi proračunskimi omejitvami.

 
  
  

– Poročilo: Hannu Takkula (A6-0125/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Adam Bielan (UEN), v pisni obliki. – (PL) Poročilo gospe Takkula odpira pomemben socialni problem. Mislim, da bi morali otrokom iz tretjih držav olajšati, da se izobražujejo v jeziku države, v kateri bivajo, da bi jim zagotovili enake možnosti za pridobitev terciarnih kvalifikacij. To je prvi in temeljni korak k popolni vključitvi v družbo.

 
  
MPphoto
 
 

  Šarūnas Birutis (ALDE), v pisni obliki. –(LT) Ob tem, ko se trudimo za vključitev migrantov, je posebno pomembno, da damo večjo podporo jezikovnim tečajem. Vključevanje je dvojni proces, v katerem sodelujejo migranti in država gostiteljica. Pripravljenost migrantov, da se naučijo jezika države gostiteljice in si uredijo življenje, ne pomeni, da se odpovejo svojemu jeziku ali kulturi.

Učenje jezikov (maternega jezika in jezika države prebivanja) je treba spodbujati že zelo zgodaj, v okviru predšolskega izobraževanja, zlasti zato, da bi spodbudili vključevanje migrantov in etničnih manjšin, kot so Romi, v evropsko družbo.

Vseživljenjsko učenje je pomembno za migrante, etnične manjšine in socialno-ekonomsko prikrajšane skupine, saj je to proces vključevanja in sodelovanje v študijskih programih in vseživljenjskem učenju je priložnost za nove priseljence.

Posebno pozornost je treba nameniti uspehu migrantov, etničnih manjšin in socialno-ekonomsko prikrajšanih skupin, ki je ponavadi slabši od povprečja. Z zgodnejšim in uspešnejšim vključevanjem v šole bo boljši tudi njihov uspeh v šoli, nadaljnjem izobraževanju in na trgu dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Boursier (PSE), v pisni obliki. (FR) Vsak otrok ima pravico do izobraževanja. Vključevanje migrantov, ne glede na to, ali prebivajo zakonito ali nezakonito, je za nas socialiste prednostno. Ne sprejemamo hierarhije, ki jo skuša ustvariti med migranti parlamentarna pravica. Zato sem se vzdržala glasovanja o odličnem poročilu gospe Takkula o izobraževanju otrok migrantov. To sem storila zato, ker je to poročilo na lastno pobudo in nismo imeli možnosti posebej glasovati o zahtevi, da se odpravijo odstavki 5, 8 in 16, za katere menim, da so absolutno neprimerni.

Z izobraževanjem otrok migrantov bomo pomembno prispevali k vključevanju vseh, ne glede na njihov položaj. Z uvajanjem ugodnih socialno-ekonomskih razmer bomo sposobni pomagati migrantom ne glede na to, ali bivajo v Evropi zakonito, ali jim je namenjeno, da bodo dobili zakonito prebivališče ali pa bodo na koncu poslani nazaj v lastno državo. Za te otroke ne bi smeli ustvarjati položaja, v katerem se ne izobražujejo in so zaprti v getu zgolj zato, ker njihovi starši prebivajo nezakonito. To je preprosto v nasprotju z mednarodnimi konvencijami.

 
  
MPphoto
 
 

  Lena Ek (ALDE), v pisni obliki. − (SV) „Vsebina ter organizacija izobraževanja in usposabljanja sta v nacionalni pristojnosti.“ To je zapisano v enem od prvih odstavkov samoiniciativnega poročila o izobraževanju otrok migrantov gospe Takkula. A že v kratkem bomo razpravljali o tem, kaj vključiti v učni program, kakšno usposabljanje učiteljev bi morali imeti in kaj morajo storiti države članice, da bi „mlade migrante vključili v vrsto zunajšolskih dejavnosti“. Čeprav je pomembno zagotoviti, da so vsi otroci, vključno z otroci migrantov, deležni čim boljšega izobraževanja, se res sprašujem, ali je to vprašanje dejansko treba obravnavati na ravni EU. Mislim, da je odgovor v zgoraj citiranem odstavku. Glasujem za manjšo, a bolj osredotočeno EU. Zato sem glasovala proti samoiniciativnemu poročilu, čeprav menim, da se ukvarja z zelo pomembnim vprašanjem, ki ga moramo bolj poglobljeno preučiti na nacionalni ravni.

 
  
MPphoto
 
 

  Glyn Ford (PSE) , v pisni obliki. Pri tem poročilu sem se vzdržala. To je odgovor našim krščanskim demokratom in konzervativnim kolegom, ki so blokirali ustno spremembo, ki bi pojasnila, da se pravica do izobraževanja razširja na vse otroke migrantov, ne glede na to, ali so njihovi starši v Uniji zakonito ali ne.

Pojem, da otroke kaznujemo za grehe staršev, ki mu z vso pravico nasprotujemo po vsem svetu, je zdaj znotraj Evrope očitno v redu.

Samo občudujem lahko oportunistično hinavščino svojih kolegov torijcev.

 
  
MPphoto
 
 

  Hélčne Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Še enkrat poudarjava, da imajo države članice v današnji EU izključno odgovornost za organizacijo poučevanja.

Osnutek izjave vsebuje številne dragocene zamisli, a z dolžnim spoštovanjem obravnavane zadeve meniva, da to poročilo presega obseg pristojnosti Evropske unije. Načelo subsidiarnosti zahteva, da to vprašanje obravnavajo države članice same.

Iz tega načela sledi, da bi bilo treba ukiniti parlamentarni Odbor za kulturo in izobraževanje, ker se ukvarja z vprašanji, ki so zunaj pristojnosti EU.

Zato tega predloga nisva podprla.

 
  
MPphoto
 
 

  Malcolm Harbour (PPE-DE), v pisni obliki. Z britanskimi kolegi konservativci podpiramo številne predloge v tem poročilu, vključno z usposabljanjem učiteljev in učencev, ki se učijo jezikov države gostiteljice.

Vendar smo prepričani, da je izobraževalna politika v pristojnosti držav članic in mora tam tudi ostati in da morajo vse izboljšave in ukrepe v zvezi z izobraževanjem otrok migrantov razviti države članice same. Zato smo se pri tem poročilu vzdržali.

 
  
MPphoto
 
 

  Jens Holm, Søren Bo Søndergaard in Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki. − V celoti podpiramo pojma protidiskriminacije in enakosti dostopa in močno verjamemo v oblikovanje vključujočih šolskih sistemov in vključujočih šol. Prepričani smo, da je treba sprejeti ukrepe za pomoč vsem ranljivim učencem. Vendar verjamemo, da so države članice najbolj usposobljene za zagotavljanje enako dostopnega in vključujočega šolanja za svoje državljane in prebivalce. Verjamemo, da se lahko demokratičen nadzor šolskega sistema s strani ljudi, ki jim služi, zagotovi samo, če države članice oblikujejo in izvajajo izobraževalno politiko.

 
  
MPphoto
 
 

  Anne E. Jensen and Karin Riis-Jřrgensen (ALDE), v pisni obliki. (DA) Glasovali sva za poročilo o izobraževanju otrok migrantov, ker se poročilo ukvarja s tekočim in pomembnim problemom. Vendar obe verjameva, da bi o obsegu poučevanja maternega jezika morale odločati države članice. Na Danskem je odločitev prepuščena občinam in prepričani sva, da je treba to spoštovati.

Verjameva, da je za otroke bistveno predvsem, da obvladajo jezik države gostiteljice, tako da jim pozneje ni preprečeno nadaljnje izobraževanje in pridobivanje trdne opore na trgu dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Nacionalistične in patriotske sile v EU zdaj že več let opozarjajo na posledice nenadzorovanega množičnega priseljevanja. Koncentracije tujcev v obsegu 20, 50 ali celo 90 % kažejo, da je večkulturna vizija propadla. Šolski poskusi z razredi, sestavljenimi zgolj iz tujcev, so se izkazali za brezplodne in celo intenzivni jezikovni tečaji so imeli svoje meje, če starši niso podpirali svojih otrok. V Avstriji že leta ponujajo jezikovne tečaje staršem, a tudi tu je raven uspeha daleč od zaželene. Nagnjenje do izobraževanja je nekaj, kar se prenaša iz ene generacije na drugo, in če starši menijo, da je izobraževanje brez smisla, naletimo na kamniti zid, kot se je pokazalo v Franciji.

Edina rešitev je ničelno priseljevanje ali negativno priseljevanje, ki bi odpravilo druženje družinskih članov s priseljenci že na domačem pragu, pa tudi pripravljenost za vključevanje mora biti navsezadnje nekaj, kar se zahteva. Predlagana rešitev EU – da bi dobili v šole več učiteljev s priseljenskim ozadjem – nima stika z realnostjo in zato sem glasoval proti temu poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) To poročilo bo dalo zelo dragocen prispevek k reševanju resnega vprašanja o otrocih evropskih državljanov, ki živijo in delajo v državah članicah zunaj svoje matične države. Mnogi otroci romunskih priseljencev se na primer soočajo s težavami v tem pogledu. Za njih je ravno tako pomembno, da imajo dostop do izobraževanja v jeziku države gostiteljice, ki bi jim olajšal vključevanje, kot tudi, da se jim zagotovi izobraževanje v njihovem maternem jeziku, zlasti na podlagi predpostavke, da se bodo morda vrnili v svojo matično državo. Trenutno ima Romunija izkušnje, ki to potrjujejo. Številni romunski učenci, otroci izseljencev, ki so šli v Španijo ali Italijo, se vračajo domov in sorodniki jih ponovno vpisujejo v romunske šole. V interesu teh otrok in njihove prihodnosti je, da se ponovno vključijo brez kakršnih koli težav, povezanih z menjavanjem šolskega okolja. Romunija vsekakor ni edinstven primer. Druge države članice v vzhodni Evropi so se soočile in se še vedno soočajo z enakim pojavom, zaradi katerega je nujno čim prej izpeljati predloge, ki jih vsebuje to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Grška komunistična stranka je glasovala proti poročilu. Z imperialističnimi posredovanji, neokolonialnim izkoriščanjem, lovom na priseljence, napadi na delovne, socialne in demokratične pravice svojih delavcev EU ne more uveljaviti enakopravnega socialnega vključevanja priseljencev, ki vključuje zagotovitev enakega izobraževanja za njihove otroke.

Izobraževanje otrok migrantov ni ločeno od celovite priseljenske politike EU, to je politike, za katero so značilni trdi ukrepi proti tistim, ki niso potrebni v velikem poslu in se kvalificirajo kot nezakoniti priseljenci, selektivna zakonodaja in sprejemanje na delo, seveda pod veliko manj ugodnimi pogoji, tistih priseljencev, ki izpolnjujejo potrebe monopolistov. Tipično in nesprejemljivo je, da se poročilo nanaša izključno na otroke zakonitih priseljencev. Tako kot so migrantski starši prve žrtve razrednega izkoriščanja, so tudi njihovi otroci prve žrtve razredne diskriminacije v izobraževanju. Statistika o osipu priseljencev na višjih stopnjah izobraževanja je nazorna. V študijskem letu 2004–2005 je bil odstotek priseljencev v obveznem izobraževanju 10,3 % vseh otrok, medtem ko je bil v zadnjih dveh letnikih srednje šole le 4 %.

Priseljenci se morajo bojevati proti izkoriščanju in razrednim oviram pri izobraževanju skupaj z lokalnimi delavci v razrednem delavskem gibanju.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Vzdržal sem se glasovanja o poročilu gospe Takkula o izobraževanju otrok migrantov. Mislim, da nimam nobenih sklepov, da bi glasoval za ali proti poročilu gospe Takkula.

 
  
MPphoto
 
 

  Martine Roure (PSE), v pisni obliki. – (FR) Vsak otrok ima pravico do izobraževanja. Vključevanje migrantov, ne glede na to, ali prebivajo zakonito ali nezakonito, je za nas socialiste prednostno. Ne sprejemamo hierarhije, ki jo skuša ustvariti med migranti parlamentarna pravica. Zato sem se vzdržala glasovanja o odličnem poročilu gospe Takkula o izobraževanju otrok migrantov. To sem storila zato, ker je to poročilo na lastno pobudo in nismo imeli možnosti posebej glasovati o zahtevi, da se odpravijo odstavki 5, 8 in 16, za katere menim, da so absolutno neprimerni.

Z izobraževanjem otrok migrantov bomo pomembno prispevali k vključevanju vseh, ne glede na njihov položaj. Z uvajanjem ugodnih socialno-ekonomskih razmer bomo sposobni pomagati migrantom ne glede na to, ali bivajo v Evropi zakonito, ali jim je namenjeno, da bodo dobili zakonito prebivališče ali pa bodo na koncu poslani nazaj v lastno državo. Za te otroke ne bi smeli ustvarjati položaja, v katerem se ne izobražujejo in so zaprti v getu zgolj zato, ker njihovi starši prebivajo nezakonito. To je preprosto v nasprotju z mednarodnimi konvencijami.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Záborská (PPE-DE), v pisni obliki. – (SK) Čeprav menim, da je ta resolucija v glavnem pozitivna, imam nekaj resnih pripomb.

Predvsem bi rada izrazila obžalovanje nad dejstvom, da resolucija ne omenja okvira mednarodnega leta človekovih pravic, ki so ga razglasili ZN.

V tej resoluciji lahko vidim tudi nadaljno nevarno politično težnjo znotraj okvira evropske politike, ki vsebuje izločanje otrok iz njihovega naravnega okolja, z drugimi besedami, stran od njihovih naravnih družin. Družina je najnaravnejše mesto za razvoj otroka in vedno bo tako. Mati in oče sta za otroka najpomembnejša človeka. To velja tudi v najrevnejših in priseljenskih družinah. Namesto, da trgamo otroke stran od njihovih družin, bi morali razmisliti, kako bi pomagali staršem in družinam pri njihovih skupnih odgovornostih.

Rada bi sklenila z obžalovanjem dejstva, da poročilo popolnoma molči o vlogi očetov. Tudi v priseljenskih družinah se matere in očetje razlikujejo, vendar se dopolnjujejo. Ne moremo podpreti mater, ne da bi to storili tudi za očete.

Rada bi preprosto uveljavitev Splošne deklaracije človekovih pravic. Ta izrecno predvideva pravico otroka, da živi v družini, in pravico staršev, da izberejo vrsto izobraževanja za svoje otroke.

Tudi priseljenske družine imajo to pravico.

 
  
  

– Poročilo: Adina-Ioana Vălean (A6-0186/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Antoniozzi (PPE-DE), v pisni obliki. − (IT) Kljub nekaterim kompromisom, ki so bili doseženi med različnimi političnimi skupinami znotraj Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve o številnih ključnih točkah v poročilu gospe Vălean in ne glede na politično prepričanje in stališče, ki sem ga izrekel v imenu skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov v svoji vlogi poročevalca v senci o poročilu, namreč, da je prosto gibanje državljanov Skupnosti temeljna pravica EU, vsebuje končna različica poročila v nekaterih opombah k uvodni izjavi S vrsto neprimernih sklicev, ki nas silijo, da kot italijanska delegacija PPE-DE glasujemo proti temu poročilu v parlamentu zaradi enega glasovanja v sklopu, ki je določeno za to vrsto poročila.

Italijanska delegacija PPE-DE meni, da so sklici v poročilu neprimerni in povsem zunaj konteksta. Nanašajo se na vidike zunaj obsega direktive, na zadeve, ki spadajo v pristojnost držav članic, kot so javna varnost, zakonitost in družinsko pravo.

 
  
MPphoto
 
 

  Philip Claeys (NI), v pisni obliki. (NL) Glasoval sem proti temu poročilu, ker tovrstne direktive spodkopavajo zmogljivost držav članic za nadzor njihovega lastnega ozemlja in za sprejem ustreznih ukrepov za vzdrževanje zakona in reda. Ob tem mi pride na misel Italija, ki je doživela hudo kritiko zaradi te direktive, ker se je zdelo, da hoče sprejeti močne ukrepe za vzdrževanje zakona in reda. Na misel mi pride tudi sklep Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi Metock, ki spodkopava imigracijske politike držav članic zaradi te direktive. Pozoren sem tudi na Belgijo, ker ta država nadaljuje z naturalizacijo priseljencev na podlagi najohlapnejše nacionalizacijske zakonodaje na svetu, z rezultatom, da lahko ti priseljenci potem povsem svobodno prečkajo evropske meje.

 
  
MPphoto
 
 

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Junijska lista podpira prost notranji trg, ki nam ni zgolj prinesel gospodarsko blaginjo, ampak je tudi povečal svobodo naših državljanov, s tem ko jim je omogočil, da se prosto gibljejo med državami znotraj evropskih meja. Soglašamo s stališčem poročevalke, da je slab prenos te direktive v nekaterih državah članicah obžalovanja vreden in pozivamo države članice, da v celoti uveljavijo Direktivo 2004/38/ES, da bo lahko pravica do prostega gibanja postala realnost.

Vendar močno nasprotujemo vsakemu povečanju skladov ali dodelitvam posebne proračunske linije za podporo nacionalnih in lokalnih projektov, namenjenih vključevanju državljanov in članov njihovih družin med bivanjem v drugi državi članici. Takšna vprašanja so posamezna odgovornost vsake države članice.

Kljub temu je jasno stališče tega poročila o uresničitvi prostega notranjega trga nadvladalo negativne strani, zato smo se odločili, da glasujemo za.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Podprl sem poročilo gospe Vălean o pravicah državljanov EU. Pravica državljanov EU in njihovih družin do prostega gibanja in prebivanja v Uniji se nanaša na temeljne svoboščine in bistveno je, da vse države članice zakon uporabijo brez diskriminacije. Ker govorim kot predstavnik Škotske, vem, da je EU ponudila neštete možnosti Škotom v tujini, Škotska pa je izrekla dobrodošlico številnim prišlekom, ki so odigrali dragoceno vlogo v našem gospodarstvu in kulturnem življenju. V tem času gospodarske krize je bistveno, da se priznajo koristi prostega gibanja in da se gospodarska stiska ne uporabi kot izgovor za diskriminacijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Dan Jřrgensen, Poul Rasmussen, Christel Schaldemose and Britta Thomsen (PSE), v pisni obliki. (DA) Glasovali smo proti poročilu o uporabi direktive o bivanju. Čeprav poročilo obravnava uporabo in izvedbo direktive o bivanju, se nanaša tudi na sklep v zadevi Metock, ki dovoljuje tujcem, ki nimajo sicer nobene zakonite pravice, da bi ostali v EU, da pridobijo dovoljenje za bivanje s poroko in s tem do potovanja po Evropski uniji s svojim zakonskim partnerjem. Čeprav dejansko podpiramo načelo prostega gibanja državljanov Unije, ne verjamemo, da bi smeli ljudje, ki so vstopili v Evropo nezakonito, povečati svoje pravice s poroko.

 
  
MPphoto
 
 

  Anne E. Jensen and Karin Riis-Jørgensen (ALDE), v pisni obliki. (DA) Poslanki Danske liberalne stranke sva glasovali proti temu poročilu. Sva za prosto gibanje delavcev in zagotovitev, da se države članice uskladijo z direktivo. Vendar pa nasprotujeva možnosti legalizacije nezakonitega bivanja priseljenega delavca s poroko, kot izhaja iz sodbe v zadevi Metock. Države članice morajo imeti v svoji upravi resnično možnost zagotovitve, da se pravila o prostem gibanju ne zlorabijo v namene izmikanja zakonodaji za tujce.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem proti poročilu gospe Vălean o uporabi Direktive 2004/38/ES o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic. Ne strinjam se s točko, v kateri se zahteva od držav članic, da sprejmejo enako obliko osebnih dokumentov za svoje lastne državljane in državljane Evropske unije iz drugih držav članic, ne glede na opazne razlike v dokumentih. Ta rešitev se mi zdi nesmiselna in površna.

 
  
MPphoto
 
 

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. – (PL) V smislu člena 18 Pogodbe ES ima vsak državljan pravico, da se prosto giblje in prebiva znotraj ozemlja držav članic. Direktiva 2004/38/ES podrobno opredeljuje pravne možnosti za gibanje državljanov, njihovih ožjih družin ali zakonito dokumentiranih partnerjev znotraj meja EU.

Prosto gibanje bi se moralo obravnavati skupaj z uredbami o prostem gibanju delavcev in svobodo opravljanja storitev.

Kot vsi vemo, štiri države članice EU še vedno niso odprle svojega trga dela delavcem iz držav, ki so se pridružile leta 2004. Kar 11 držav članic EU pa še naprej uporablja omejitve na svojem trgu dela za državljane iz Romunije in Bolgarije.

Mislim, da ima to stanje negativen vpliv in to ne le na proces vključevanja. Prizadevati bi si morali, da čimprej odpravimo ovire.

V skladu s členom 20 Pogodbe ima vsak državljan na ozemlju tretje države – v kateri država članica, katere državljan je, nima predstavništva – pravico do zaščite diplomatskih ali konzularnih organov katere koli države članice pod enakimi pogoji, kakršni veljajo za državljane tiste države.

Čim prej bi se morali izvajati najavljeni ukrepi o krepitvi konzularne zaščite v tretjih državah in nadaljevati bi se morala pogajanja s tretjimi državami o dvigu vizumskih zahtev.

 
  
  

– Poročilo: Urszula Gacek (A6-0182/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Alin Lucian Antochi (PSE), v pisni obliki. (RO) Poročilo gospe Gacek prinaša v ospredje pomemben vidik. Ko se je Evropska unija razširila, je bilo opaziti znatno povečanje števila evropskih državljanov, ki bivajo zunaj svoje matične države v tem smislu, da evropsko državljanstvo dopolnjuje državljanstvo držav članic, od katerih je vsaka odgovorna za uravnavanje tega vidika.

Kljub dejavni vključitvi državljanov v vlaganje zakonodajnih predlogov in poskuse, da bi bil zakonodajni sistem Skupnosti preglednejši, se Evropejci še vedno soočajo s številnimi problemi, povezanimi s kršitvami in nespoštovanjem pravice ljudi, da se gibljejo in prebivajo, kjer hočejo na ozemlju držav članic. Neskladja, zaznana med državami članicami glede urejanja obvezne zahteve po vizumu ali glede izvajanja volilne pravice v matični državi in novi domovini, sprožajo vprašanje glede enakosti pravic vseh evropskih državljanov.

Zato menim, da morajo države članice sprejeti vse potrebne ukrepe za učinkovit prenos normativov, namenjenih uskladitvi pravic evropskih državljanov. V tem posebnem primeru moramo upoštevati, da je izhodišče partnerstvo, bodisi med državami članicami in EU bodisi med regionalnimi, lokalnimi in civilnimi institucijami.

Nenazadne morajo države članice v času zakonodajnih volitev zajamčiti volilno pravico vsem državljanom EU, ki bivajo v državi članici, ki ni njihova matična država.

 
  
MPphoto
 
 

  Charlotte Cederschiöld (PPE-DE), v pisni obliki. (SV) Delegacija švedskih konservativcev v Evropskem parlamentu je danes glasovala za poročilo Urszule Gacek (PPE-DE, PL) o težavah in perspektivah v zvezi z evropskim državljanstvom (A6–0182/2009).

Soglašamo s splošno zamislijo poročila o izboljšanju evropskega državljanstva in izboljšanju svobode gibanja. Vendar pa menimo, da je rešitev nastalih težav v izvajanju nadaljnjih informacijskih kampanj. Prav tako bi radi poudarili dejstvo, da je vprašanje volilne pravice v občinskih volitvah notranja zadeva, o kateri se morajo odločiti države članice.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki.(PT) Za uresničitev evropskega državljanstva so bili sprejeti konkretni ukrepi. To bo koristilo predvsem portugalskim migrantom v druge države Skupnosti, ki bodo v prihodnje uživali vrsto pravic in obveznosti, vključno z enakim obravnavanjem glede na državljane države gostiteljice.

Najznačilnejši razvoj je bilo nedvomno sprejetje direktive o državljanstvu, ki je določila brezpogojno pravico do stalnega prebivališča za državljane EU in njihove družine, ki živijo v državi gostiteljici pet let.

Vendar je treba še veliko storiti, ker še vedno obstajajo ovire, ki v večini primerov izhajajo iz nepravilnega izvajanja te direktive v državah članicah.

Pozdravljam pobudo Komisije, da objavi vodnik za to direktivo, tako da bodo informacije o pravicah, ki jih lahko uživajo državljani, dostopne ne le njim, temveč tudi lokalnim in regionalnim organom v državah članicah.

Bistveno je, da se socialne in politične vezi med državljani EU še naprej krepijo. Lizbonska pogodba mora k temu znatno prispevati, zlasti z „državljansko pobudo“, ki bo omogočila državljanom, da bodo pod določenimi pogoji imeli pravico do pobude.

 
  
MPphoto
 
 

  Lena Ek (ALDE), v pisni obliki. − (SV) Okrepiti moramo evropsko državljanstvo, zato ker je bistveni vidik svobode gibanja. To poročilo opozarja na številna področja, kjer bi se lahko izboljšale možnosti ljudi za dostop do prednosti prostega gibanja. Ker sta odprava meja in večja mobilnost osrednja zamisel EU, sem se odločila, da glasujem za to poročilo, kljub nekaterim razmeroma nerodnim sklicevanjem na spodbujanje „evropske istovetnosti“ in uvedbo „evropske razsežnosti“ v naših šolah.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Čeprav ta resolucija Evropskega parlamenta z naslovom „Težave in perspektive v zvezi z evropskim državljanstvom“ vsebuje vrsto točk, ki seveda koristijo našemu sporazumu, pa tudi druge, za katere je mogoče reči vsaj to, da so „politično korektne“, bi bilo vse skupaj smešno, če ne bi bilo tako resno. Na primer, EP:

– „pozdravlja, da lizbonska pogodba omogoča enemu milijonu državljanov Unije iz različnih držav članic, da skupaj pozovejo Komisijo, naj predloži zakonodajne predloge, ter je prepričan, da bo takšna zakonska pravica bistveno izboljšala zavedanje Evropejcev o državljanstvu Unije“;

– „opozarja, da je treba preglednost in demokratično sodelovanje doseči z različnimi oblikami partnerstva med EU in državami članicami, regionalnimi in lokalnimi ustanovami, socialnimi partnerji in civilno družbo“;

Na koncu je blebetanje, ki nas pripravi do tega, da mislimo, da je „evropsko državljanstvo“ zelo dobro, pod pogojem, da se državljanom prepreči, da bi odločali o tem, kar je res pomembno, zlasti, da se jih ustavi pred glasovanjem o „Lizbonski pogodbi“ na referendumu ali, če to ni mogoče, da se jih prisili, da imajo toliko referendumov, kot je potrebno, da rečejo „da“ …

To je vrhunska hinavščina …

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Marie Le Pen (NI), v pisni obliki. (FR) Poročilo gospe Gacek o državljanstvu Unije je res prava goljufija.

Pod krinko krepitve prostega gibanja in bivanja za državljane Skupnosti v Evropski uniji, uvaja resnično enakost obravnave med državljani Skupnosti in državljani tretjih držav.

Poročilo namenoma uporablja splošen izraz državljanstvo, da bi na povsem nezakonit način pomešalo koncepta državljanstva v državah članicah in državljanstva Unije.

Cilj, poleg tega, da želi zmesti, je zelo jasen: razširiti možnost pridobitve državljanstva države članice vsem osebam, ki zakonito prebivajo v tej državi v skladu s pravico, ki izhaja iz državljanstva Unije. Zato poročevalka uvaja nov koncept migranta znotraj Skupnosti, vrste, ki se pospešeno razmnožuje. Res je, da Evropski parlament zdaj sestavljajo bolj predstavniki državljanov Unije kot narodov v državah. To je resen napad na nacionalno identiteto in kohezijo.

Pazite, gospe in gospodje: kot predstavniki homogenih državljanov Evropske unije boste kmalu postali poslanci brez državljanstva. Morda pa je ravno to tisto, kar si želite globoko v sebi.

 
  
MPphoto
 
 

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki.(EL) Poročilo je vaja političnih sil „evropske enosmerne ulice“ iz propagande za prepričevanje ljudi o domnevnih koristih EU. S spodbujanjem umetnega, v osnovi neobstoječega evropskega državljanstva, ki mu ne pripadajo nobene praktične pravice, skušajo gojiti zamisel „evropskega državljana“ in „evropske zavesti“. Njihov cilj je voditi delavce, zlasti mlade ljudi, po ideološki zeleni poti. V ta namen vlagajo v „evropske politične stranke“ in pozivajo EU, naj jim da večjo politično in, kar je še pomembnejše, gospodarsko podporo, da bodo lahko odigrale svojo vlogo pri olepševanju in podpori EU in ustvarjale zmedo in še učinkoviteje zavajale. V prizadevanju za obvladovanje nenehno naraščajoče struje opozicije do protiljudske politike EU in same domislice enotnega evra, pozivajo EU, da odstopi od svoje lažne propagande in spodbujanja neobstoječih prednosti evropskega državljanstva.

Delavci vsakodnevno doživljajo boleče posledice Maastrichtske pogodbe in protiljudske politike EU. Iz izkušenj lahko presodijo, da EU ni bila postavljena zato, da bi služila ljudskim interesom, ampak zato, da brani in služi potrebam, interesom in dobičkom evropskih monopolov.

Neposlušnost, opozicija in spori z EU so pot naprej, ki je v interesu ljudi. Delavci lahko in tudi bodo poslali sporočilo junija z glasovanjem v evropskih volitvah.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Odločil sem se, da bom glasoval proti poročilu gospe Gacek o težavah in perspektivah v zvezi z evropskim državljanstvom. Pravzaprav ne verjamem, da moramo izražati preveliko zaskrbljenost nad nizko stopnjo izvajanja veljavnih direktiv, zlasti direktive o prostem gibanju, ki poraja številne težave v zvezi s prostim gibanjem in drugimi pravicami državljanov Evropske unije, ker ne verjamem, da odraža slika, ki jo je opisala gospa Gacek, dejansko stanje, v katerem smo se znašli.

 
  
  

– Poročilo: Helmuth Markov (A6-0126/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za poročilo gospoda Markova o statistiki Skupnosti glede zunanje trgovine. Če hočemo doseči zaželene rezultate, mislim, da je treba zmanjšati „roterdamski“ učinek, ki bo po navedbah Komisije in Sveta povzročil preveliko zastopanost v statistiki o zunanji trgovini držav članic, ki beležijo velik obseg izvoza ali carinjenja, dejansko pa imajo le vlogo tranzitnih držav v škodo državam članicam, ki resnično prejemajo ali odpremljajo blago.

 
  
  

– Poročilo: Avril Doyle (A6-0048/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Cilj predloga je omejiti izpostavljenost potrošnikov farmakološko aktivnim snovem, namenjenim za uporabo v veterinarskih zdravilih za živali za proizvodnjo hrane pa tudi njihove ostanke v živilih živalskega izvora. To vključuje živila, uvožena iz tretjih držav.

Po dolgem procesu je nastalo besedilo o skupnem stališču, ki odraža kompromis, dosežen v pogajanjih med tremi institucijami.

Ključne točke, obravnavane v novem besedilu, vključujejo naslednje:

– referenčne točke za ukrepanje: to je zdaj opredeljeno kot stopnja ostanka v farmakološko aktivnih snoveh, določena za namen kontrole v primeru nekaterih snovi, pri katerih mejna vrednost ostanka ni bila določena v skladu s to uredbo;

– uvoz: države članice prepovedujejo uvoz in dajanje na trg hrane živalskega izvora, ki vsebuje ostanke, ki so rezultat nezakonitega dajanja farmakološko aktivnih snovi, ki niso bile razvrščene v skladu z besedilom. Glede na to se v interesu javnega zdravja prepove uvoz hrane iz tretjih držav, ki vsebuje ostanke nezakonitega dajanja snovi, katerih uporaba je znotraj Evropske unije prepovedana.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. − (IT) Glasoval sem proti poročilu gospe Doyle o določitvi vrednosti ostankov farmakološko aktivnih snovi v živilih živalskega izvora. Soglašam s ciljem, vendar ne z metodami. Ne verjamem, da je omejevanje izpostavljenosti potrošnikov farmakološko aktivnim snovem v veterinarskih zdravilih za živali, ki se uporabljajo za pridelavo živil, in ostankom teh snovi, ki so navzoče v živilih živalskega izvora, dobra rešitev za doseganje želenih rezultatov. Spopadel bi se s koreninami problema, ki so dejansko v drugih stvareh.

 
  
  

– Poročilo: Emmanouil Angelakas (A6-0134/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Adam Bielan (UEN), v pisni obliki. – (PL) Sprejel sem poročilo gospoda Angelakasa, ker poudarja uporabo določenih zneskov denarja za sofinanciranje regionalnih in lokalnih programov v zvezi z obnovljivo energijo in stanovanjskimi objekti. Poleg tega je zelo dobrodošlo, da bodo države članice vzpostavile merila in določile stanovanjske objekte, ki so primerni za nepovratno pomoč v skladu z nacionalno zakonodajo. To je znak, da se bo denar v vsaki državi članici uporabil za stavbe, ki ga najbolj potrebujejo.

 
  
MPphoto
 
 

  Proinsias De Rossa (PSE), v pisni obliki. − Podprl sem to poročilo, ki spreminja Evropski sklad za regionalni razvoj, da bi omogočil in spodbudil energetsko učinkovitost in obnovljive energetske posege v stanovanjskem sektorju v vseh državah članicah. Posegi bi morali biti usmerjeni v gospodinjstva z nizkimi prihodki, kot jih opredeljuje veljavna nacionalna zakonodaja. Na Irskem sem predlagal, da bi DDV pri takšnem delu zmanjšali iz 13,5 % na 5 %, da bi spodbudili ohranjanje delovnih mest in povpraševanje po teh obnovah.

„Evropski načrt za oživitev gospodarstva“ postavlja kot prednostni področji lizbonsko strategijo in energijo (s posebno pozornostjo do energetske učinkovitosti v stavbah). Zato se države članice spodbuja, naj reprogramirajo svoje operativne programe strukturnih skladov in namenijo boljše ravnotežje energetsko učinkovitim naložbam tudi tam, kjer se financirajo socialna stanovanja.

V sedanjem ureditvenem okviru je Evropski sklad za regionalni razvoj podprl posege v stanovanjski sektor, vključno z energetsko učinkovitostjo, vendar je bil rezerviran samo za države članice, ki so se pridružile Evropski uniji po 1. maju 2004. Sprememba uredbe si prizadeva dovoliti in razširiti to možnost, usmerjeno v gospodinjstva z nizkimi prihodki, na vse države članice.

 
  
MPphoto
 
 

  Hélčne Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Zdi se, da ni dolžine, v katero se poročevalec ne bi podal v svojih hvalnicah kohezijski politiki EU, kljub dejstvu, da je ta politika zaskrbljujoč primer, kam lahko pripelje povečana centralizacija.

Slab nadzor in neustrezno spremljanje sredstev, ki se vsako leto dodeljujejo kot del projektov iz skladov EU, je povzročil, da gredo precejšnji zneski denarja v napačne žepe. To je zdaj splošno znano. Že novembra 2008 je Evropsko računsko sodišče opazilo, da 11 % od zneska 42 milijard EUR, odobrenega v letu 2007 v okviru kohezijske politike EU, sploh ne bi smeli izplačati.

Vendar o tem ni v poročilu niti besede. To je sicer obžalovanja vredno, vendar ne preseneča. Ni treba posebej poudarjati, da sva glasovali proti poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Sérgio Marques (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Na gospodarsko in finančno krizo, ki jo doživlja Evropa, je treba gledati kot na priložnost za sprejetje ukrepov, ki ne bodo le pomagali državam članicam, da si bodo opomogle, temveč bodo tudi povečali ozaveščenost ljudi za bolj trajnostno obnašanje.

Možnost izboljšanja energetske učinkovitosti stanovanjskih objektov z dodelitvijo financiranja do 4 % Evropskega sklada za regionalni razvoj vsaki državi članici ponuja dvojno korist. Po eni strani zmanjšuje fiksne stroške družin za energijo in po drugi strani zmanjšuje nacionalno porabo in s tem prispeva k energetski varnosti in zmanjšuje uvoz trdih goriv in emisije toplogrednih plinov.

Pozdravljam to poročilo v upanju, da bodo države članice sposobne vključiti to financiranje v svoje nacionalne akcijske načrte za energetsko učinkovitost in ga uporabiti odgovorno in pragmatično.

Upam, da bodo imele od tega financiranja še posebno korist majhne otoške regije, glede na to, da imajo te regije manj možnosti za generiranje energije in mora zato vsakdo odgovorno uporabljati energijo. Eno najpomembnejših orodij v tem pogledu je vlaganje v energetsko učinkovitost, zato mora biti prednostni cilj vlad držav članic.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za poročilo gospoda Angelakasa o ESRR v zvezi z upravičenostjo do naložb v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije pri stanovanjskih objektih. Pravzaprav se strinjam s prepričanjem poročevalca, da bi bilo treba finančna orodja, ki so na voljo v Evropski uniji, čimprej in čimbolj učinkovito spremeniti, da bi se soočili z novimi izzivi, povezanimi s sedanjo gospodarsko krizo. Evropska unija kot temeljni mednarodni subjekt si ne more dovoliti, da bi ostala en korak zadaj na področju energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije pri učinkovitosti stanovanjskih objektov. Zato je treba vsem državam članicam in vsem regijam v Uniji, ne le tistim v novih državah članicah, omogočiti, da bodo lahko vlagale in izpeljale projekte v teh sektorjih. To bo prineslo tudi jasne prednosti glede odpiranja delovnih mest, ki so tako pomembna v izjemno težkem gospodarskem položaju, ki ga doživljamo.

 
  
  

– Poročilo: Henrik Lax (A6-0161/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. (PT) Soglašam s skupno vizumsko politiko, ki poenostavlja zakonita potovanja in izvaja ukrepe, namenjene olajšanju procesa vlaganja in obravnave vlog za izdajo vizuma (manjši stroški, poenostavljeni postopki izdaje, uporaba vizumov za večkratni vstop, daljša obdobja veljavnosti).

Nujen je tudi boj proti nezakonitemu priseljevanju z dodatno uskladitvijo nacionalne zakonodaje in postopkov na lokalnih konzularnih predstavništvih.

Priznavam nujno potrebo, da se okrepi skladnost skupne vizumske politike, zlasti z vključitvijo vseh določb, ki urejajo izdajo vizumov, in sklepov v zvezi z zavrnitvijo, podaljšanjem, razveljavitvijo, preklicem in skrajšanjem izdanih vizumov v en vizumski zakonik.

Čestitam poročevalcu, gospodu Laxu za odličen kompromis, ki ga je uspel doseči, vendar obžalujem, da bo slaboten kompromis, dosežen v poročilu o skupnih konzularnih navodilih (ki mora biti vključen v ta predlog), končal v škodo tega predloga. Primer tega je oprostitev in zmanjšanje stroškov vizumov za otroke, kot je bilo dogovorjeno v tem parlamentu, vendar na koncu ne bo dalo pričakovanih učinkov zaradi dodatnih pristojbin, ki se zaračunajo, kadar storitev zagotovijo zunanja podjetja.

Zaradi vseh teh razlogov, ki so me vodili, da sem glasoval proti navedenemu poročilu, ne morem v celoti podpreti tega poročila, zato sem se vzdržal.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Poročilo navaja, kdaj je nezakonito priseljevanje predmet večjega usklajevanja nacionalnih določb in postopkov v zvezi z vizumi. Pretekli vizumski škandali seveda kažejo, kako sproščen pristop imajo nekatere države do izdajanja vizumov. Primeri, o katerih govorim, so bili premalo raziskani in iz tega niso sledile zadostne spremembe.

Masovne legalizacije v preteklih desetletjih prav tako mečejo dvom na to, ali je smiselno nadaljevati z usklajevanjem. Če ne bodo vse države članice za natančne vizumske določbe in strogo politiko priseljevanja, namenjeno ničelnemu priseljevanju, je lahko rezultat samo najnižji skupni imenovalec. Da bi preprečili možno odpiranje zapornic za priseljevanje skozi zadnja vrata, sem glasoval proti poročilu gospoda Laxa.

 
  
MPphoto
 
 

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki.(EL) Predlog Komisije za uredbo o vizumskem zakoniku Skupnosti je eden od ukrepov EU za pospešitev represije do priseljencev in ustvarjanja „trdnjave Evrope“ proti državljanom tretjih držav in ljudem v sami EU. Z vizumskim zakonikom je EU sprejela strožja pravila za odobravanje vizumov državljanom tretjih držav za vstop v EU, ki se uporabljajo enotno za vse države članice. Vključevanje biometričnih podatkov v vizume (odtise vseh desetih prstov) uvaja celo za otroke, mlajše od 12 let. Ti podatki, skupaj z vrsto drugih osebnih podatkov, se bodo zabeležili v informacijskem sistemu VIS, ki ga je EU že uvedla in si prizadeva, da bo največja zbirka osebnih podatkov (policijska kartoteka) za vse državljane tretjih držav. Nobena posamična izboljšava v poročilu Evropskega parlamenta ne bo spremenila bistva, usmeritve ali utemeljitve vizumskega zakonika, ki je še eno orodje za nadzor in ostrejšo represijo nad priseljenci v okviru celotne protiimigracijske politike EU, kot je izražena v Paktu o priseljevanju. EU je še enkrat dokazala, da je sovražnica ljudi, priseljencev in beguncev z izročitvijo talcev divjemu izkoriščanju kapitala.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. − (IT) Glasoval sem proti poročilu gospoda Laxa o vizumskem zakoniku Skupnosti. Verjamem, da ciljev, ki jih Komisija predlaga v kontekstu Haškega programa, torej, vzpostavitve sistema za olajšanje zakonitega potovanja in boja proti nezakonitemu priseljevanju, ni mogoče doseči z uskladitvijo nacionalne zakonodaje in postopkov na lokalnih konzularnih predstavništvih. Veliko je še treba storiti glede dialoga in sodelovanja med državami članicami in bolje, da nadaljujemo po tej poti, kot da vključujemo vse določbe, ki urejajo izdajo vizumov, in sklepe v zvezi z zavrnitvijo, podaljšanjem, razveljavitvijo, preklicem in skrajšanjem izdanih vizumov v en vizumski zakonik. Zato ne verjamem, da bi bilo treba sprejeti in izvajati predlagani sistem.

 
  
MPphoto
 
 

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. – (PL) Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve je pripravil drug predlog v kontekstu Haškega programa. Njegov cilj je poenostaviti vizumsko politiko z oblikovanjem vizumskega zakonika Skupnosti, da bi olajšali postopek vlog za izdajo vizumov, pa tudi za podaljšanje, razveljavitev in skrajšanje izdanih vizumov. Zakonik bo poenotil in opredelil načela za izdajo vizumov, pa tudi njihovo vrsto in trajanje veljavnosti. Poleg tega bi določil dokumente, potrebne za pridobitev ustreznega vizuma.

Kot rezultat usklajevanja vizumskega zakona Evropske unije, bo razveljavljena zakonodaja, ki je pogosto zavirala proces pridobivanja vizumov. Vizumski zakonik Skupnosti bo olajšal gibanje ne samo državljanom EU, ampak predvsem državljanom držav zunaj EU. To bo olajšalo gibanje državljanov in tudi delavcev med državami tako znotraj kot zunaj Skupnosti.

V zvezi z zgornjimi spremembami je treba posvetiti posebno pozornost tekočemu usposabljanju carinikov in zlasti tistim, ki delajo na mejah Evropske unije.

Vizumska politika EU bi morala odražati temeljne prednostne naloge njene zunanje politike. Mislim, da je oblikovanje vizumskega zakonika Skupnosti dobra zamisel in da bo služila usklajevanju zakonodaje držav članic.

 
  
  

– Poročilo: Salvatore Tatarella (A6-0105/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki.(PT) Glasovala sem za uredbo o sistemu Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje, ker menim, da je izredno pomembno, da se spodbujata trajnostna proizvodnja in poraba proizvodov. Znak za okolje je koristen za usmerjanje potrošnikov k tistim proizvodom na trgu, ki so priporočljivi za okolje, in za spodbujanje proizvodnje in porabe proizvodov, ki imajo dobro okoljsko uspešnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Kot je bilo navedeno v poročilu, je znak za okolje prostovoljna oznaka, katere namen je, da se na evropski ravni spodbuja distribucija visokoučinkovitih proizvodov z majhnim vplivom na okolje v celotnem življenjskem ciklu.

V ta namen so bili določeni nekateri standardi ekološke kakovosti (tukaj jih bomo imenovali „merila“) za vsako od posebnih kategorij proizvodov. Trenutno je 26 kategorij proizvodov, 622 licenc in več kot 3.000 proizvodov in storitev – čistil, papirja, oblačil (vključno z obutvijo in tekstilom), turizma in proizvodov za taborjenje itd. – katerim je bil dodeljen znak za okolje.

Ta znak in cvet, ki ga simbolizira, sta dinamična elementa, ki bosta po zaslugi stalnega posodabljanja okoljskih meril za proizvode, ki sta jim bila dodeljena, spodbujala podjetja, da bodo poslovala v učinkovitem krogu prizadevanj s ciljem celovitega dviga ekološke kakovosti proizvodov na trgu.

Vendar je v sedanjem sistemu še nekaj pomanjkljivosti, če pomislimo na izkušnje, pridobljene v skoraj 10-letnem obstoju tega sistema certificiranja, ki kažejo na potrebo po odločnejšem posegu za odpravo nekaterih pomanjkljivosti v sistemu.

V tem smislu je Komisija predložila predlog za novo uredbo, ki jo skušajo poslanci izboljšati.

 
  
MPphoto
 
 

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki.(EL) Znak za okolje je še ena zavajajoča metoda oglaševanja proizvodov dvomljive kakovosti in vpliva na okolje. Ti proizvodi bodo pridobili „dodano“ vrednost z registriranjem za znak, stroški zanj pa bodo preneseni na končnega uporabnika, tako da bodo dobički monopolov še večji.

Ta znak je tudi način koncentracije kapitala in monopola na trgu med nekaj multinacionalnimi družbami, ki bodo imele sredstva, organizacijo in, kar je še pomembnejše, denar, potreben za registracijo znaka za svoje proizvode.

Ne glede na to, kakšni bodo varnostni ventili v postopkih za podeljevanje znaka na pregleden, zanesljiv in nepristranski način, vsi vemo, da kapital in velika podjetja vedno najdejo način, da se jim izognejo in povečajo svoje dobičke, kot se je že izkazalo v vrsti prehranskih škandalov in „strupenih“ proizvodov kapitalistične krize same.

EU ni sposobna zajamčiti varstva okolja, ker dvori in služi kapitalu, ki s svojim neodgovornim izkoriščanjem naravnih in človeških virov in uporabo sodobne tehnologije v isti smeri uničuje okolje. Ljudje, ki so odgovorni za uničevanje okolja, ne morejo biti hkrati imenovani za njegovo varovanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za poročilo gospoda Tatarella o sistemu Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje. Prepričan sem, da se ta predlog popolnoma ujema z evropskim akcijskim načrtom za trajnostno proizvodnjo in porabo in s tem s splošnim ciljem razvoja prostovoljnega, celovitega sistema, ki bo spodbujal podjetja, da bodo izboljšala svoje proizvode z namenom, da se izboljša kakovost proizvodov, ne le glede prehrane in varstva potrošnikov, temveč tudi glede okolja, z doseganjem višjih standardov energetske učinkovitosti in okoljske prijaznosti. Zato čestitam poročevalcu za odlično opravljeno delo v kontekstu, ki je tako pomemben in bistven za naše proizvajalce, vključno s prav najmanjšimi, ker poudarja kakovost in spoštovanje prehranskih in ekoloških načel, ki jim bodo pomagala, da bodo opazni in da bodo ostali na površju v vedno bolj globalnem in tekmovalnem scenariju.

 
  
  

– Poročilo: Linda McAvan (A6-0084/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Liam Aylward, Brian Crowley, Seán Ó Neachtain in Eoin Ryan (UEN), v pisni obliki. − Evropski parlament izvaja, kar govori o okolju prijaznem vedenju! Prostovoljno smo si zadali, da bomo vsak dan izboljševali svojo okoljsko uspešnost. Februarja 2007 sem osebno prosil predsednika, da vključi EMAS v Parlament. Danes smo glasovali za sistem EMAS, ki zahteva, da druga podjetja po EU storijo enako.

Z zmanjševanjem našega okoljskega odtisa na načine, kot so ugašanje luči, pametno merjenje, senzorske luči in manj uporabe papirja, se Evropski parlament trudi biti okolju prijazen. Rezultat presoje v Parlamentu je, da smo prejeli logotip EMAS.

Današnji glas „za“ razširitev sistema EMAS pomeni glas za večjo okoljsko ozaveščenost v državah članicah. Zdi se, da ta načrt priznava in nagrajuje proaktivne organizacije, ki upoštevajo več, kot od njih pričakujejo okoljski zakoni, in stalno izboljšujejo način vzajemnega delovanja z okoljem. Zdaj je pomembno, da se po vsej Evropski uniji vzpostavi harmoniziran sistem z enotno zbirko pravil, ki bodo zagotavljala uporabnost in izpostavljenost tega načrta, pa ne le za stavbe, ampak tudi za države članice. Zato je bistveno, da glasujemo za to zakonodajo.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), ker pomaga organizacijam, da prepoznajo, spremljajo in merijo svoj vpliv na okolje in zagotovijo informacije o tem.

EMAS je bil prvič uveden leta 1995 in je bil leta 2001 razširjen na organizacije v javnem in zasebnem sektorju. Ta nova revizija je priložnost, da naredimo sistem še privlačnejši in preprostejši za mala in srednje velika podjetja in je tudi poskus zagotovitve, da bo imel EMAS enako stopnjo udeležbe, kot jo ima trenutno ISO 14001 (ki je vodilni sistem okoljskega upravljanja v Evropi).

Pomembno je tudi omeniti, da je priznanje sistema EMAS kot sklicne oznake v sistemih okoljskega upravljanja v skladu s ciljem EU o boju proti podnebnim spremembam.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Čestitam gospe McAvan za odlično delo in izražam podporo njenemu poročilu o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) z glasovanjem „za“. Cilj izboljšanja dolgoročne okoljske uspešnosti organizacij je gotovo hvalevreden, kot tudi vsa sredstva v majhnem in velikem obsegu, ki so namenjena za njegovo doseganje. Pridružujem se poročevalki in pozdravljam spremembe, ki jih je predlagala Komisija, zlasti tiste, ki se nanašajo na načrtovano zmanjšanje pristojbin in manj pogosto poročanje za mala in srednje velika podjetja, za katera bo udeležba v tem sistemu manj zahtevna, a nič manj pomembna. Prepričan sem, da bi morali podpreti tudi uskladitev opredelitev EMAS z obstoječimi uskladitvami ISO 14001, kar bi olajšalo prehod iz enega sistema na drugi in omogočilo poenostavitev jezika, kar bi bilo zelo uporabno, zlasti za male organizacije.

 
  
  

– Poročilo: Kathalijne Buitenweg (A6-0149/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Alvaro, Jorgo Chatzimarkakis and Holger Krahmer (ALDE), v pisni obliki. – (DE) Uporabljena pravna podlaga, člen 13(1) Pogodbe ES, ni primerna, ker po mnenju nemške svobodne demokratske stranke (FDP) ni bilo upoštevano načelo subsidiarnosti. Zakonodajalec EU nima pristojnosti, da bi določal zadevne uredbe in s tem resno kratil samoodločanje držav članic.

Boj proti diskriminaciji vseh vrst in doseganje udeležbe invalidov v javnem življenju so pomembne naloge. Predlog, da se protidiskriminacijske uredbe razširijo na praktično vsa področja življenja, pa nima stika z realnostjo. Obrnjeno dokazno breme, določeno v direktivi, pomeni, da je sodne postopke mogoče začeti na podlagi obtožb, ki niso podprte z zadostnimi dokazi. Prizadeti bi morali potem plačati nadomestilo tudi, če dejansko ne bi zagrešili nobenega dejanja diskriminacije, vendar ne bi mogli dokazati svoje nedolžnosti. To obrnjeno dokazno breme, opredeljeno v enem zamahu, je torej vprašljivo s stališča združljivosti z ravnanjem pravne države. Ustvarilo bi negotovost in olajšalo zlorabe. To ne more biti raison d’être napredne protidiskriminacijske politike.

Upoštevati je treba tudi, da Komisija trenutno vodi postopke za ugotavljanje kršitev proti številnim državam članicam v zvezi z neustreznim prenosom obstoječih evropskih direktiv o protidiskriminacijski politiki. Za zdaj še ni pregleda tistih uredb, ki so bile prenešene, da bi bilo mogoče določiti potrebo po novih uredbah, ki se zahtevajo. Zlasti Nemčija je že precej presegla prejšnje določbe iz Bruslja. Zato smo glasovali proti temu poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Philip Bradbourn (PPE-DE), v pisni obliki. − Z britanskimi kolegi konzervativci se strinjamo s precejšnjim delom tega poročila in obsojamo diskriminacijo v vseh oblikah ter z vsem srcem podpiramo zagotavljanje enakih možnosti za ljudi ne glede na njihovo invalidnost, raso, vero ali spolno usmerjenost. Vendar pa imamo resne dvome o vprašanju obrnjenega dokaznega bremena s tožnika na obtoženega. Konzervativci Združenega kraljestva verjamemo, da mora v primerih diskriminacije prima facie in na podlagi britanskega sodnega sistema ostati v pristojnosti tožnika, da dostavi trdne dokaze o takih primerih diskriminacije. Zato smo se odločili, da se vzdržimo glasovanja o tem poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Philip Claeys (NI), v pisni obliki. (NL) Odločno sem glasoval proti temu poročilu. Ni treba reči, da smo vsi proti temu, da se ljudi diskriminira na podlagi njihove invalidnosti, spolne usmerjenosti in podobnega. Vprašanje je le, ali je potrebno, da se v to vključuje Evropa. Mislim, da ne. Ukrepi za obravnavanje diskriminacije bi morali ostati v izključni pristojnosti držav članic. Zato sem glasoval za spremembo 81, ki ugotavlja, da zadevni predlog direktive resno spodkopava načelo subsidiarnosti. Ne glede na to pa poročilo vsebuje tudi številna priporočila, ki so v nasprotju z osnovnimi demokratičnimi načeli in načelom pravne države. Če damo vsaj en primer: medtem ko to poročilo spodbuja ljudi, naj ne diskriminirajo zaradi prepričanja, dovoljuje izrecno diskriminacijo na podlagi političnega prepričanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Koenraad Dillen (NI) , v pisni obliki. (NL) Glasoval sem proti temu poročilu, ki je eno od mnogih, ki so prežeta s politično korektnostjo, že zato, ker ta predlog krši načelo subsidiarnosti EU in vključuje ogromno birokracije. Ni treba reči, da tudi sam nasprotujem vsem oblikam diskriminacije na podlagi invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Vendar to poročilo vsebuje številna priporočila, ki so v nasprotju z osnovnimi načeli pravne države. Diskriminacija je kar nenadoma dovoljena, če gre za diskriminacijo na podlagi politične usmerjenosti. Potem se lahko tudi načelo enakosti v celoti odpravi. To je smešno.

 
  
MPphoto
 
 

  Avril Doyle (PPE-DE), v pisni obliki. Namen tega poročila je zavarovati tiste, ki so po krivici odrinjeni na rob, in zagotoviti, da bodo imeli primerna in ustrezna sredstva za reševanje svojega položaja. Z veseljem sem ga podprla. Poročilo ima široko podporo socialnih platform in civilne družbe. Zadovoljna sem, da ne posega v pristojnosti držav članic na naslednjih področjih:

– izobraževanje,

– dostop do verskih ustanov,

– zakonski stan in družinski status,

– odnos med cerkvijo in državo,

– laična narava države in njenih institucij,

– status verskih organizacij in

– nošenje verskih simbolov v šoli.

Na Irskem smo imeli do pred kratkim zelo dejaven Nacionalni posvetovalni odbor o rasizmu in interkulturalizmu (NCCRI) in dobro financiran Urad za enakost. Kljub pomembnosti dela, ki je bilo naloženo tem organom, med drugim zakonodaja o dokazovanju enakosti, so ti organi prenehali obstajali zaradi drastičnega reza financiranja, ki jim je na voljo. Pomembno je, da še naprej podpiramo te skupine in njihovo delo.

Poročilo gospe Butenweg jasno ločuje nekatera področja, ki naj ostanejo v pristojnosti vsake države članice, vendar je pomembno, da napredek v evropskem obsegu doseže socialno in pravičnejšo Evropo.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo o „enaki obravnavi oseb“, ki vključuje nekaj sprememb predloga Komisije, poudarja zaščito državljanov, vključno z invalidi, ki so žrtve diskriminacije.

V skladu s podatki Evrobarometra iz leta 2008 je 15 % evropskih državljanov trdilo, da so bili v zadnjem letu izpostavljeni diskcriminaciji. To ni sprejemljivo, zato pozdravljam sprejetje tega besedila v Evropskem parlamentu, kljub nerazumljivemu glasovanju desnice proti njemu.

V njem vidim bistvo zakonodaje za prepoved neposredne in posredne diskriminacije, raznovrstne diskriminacije in diskriminacije v povezavi in na podlagi spola, rase ali etičnega izvora, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti ali spola na vrsti področij, kot so socialno varstvo, izobraževanje in dostop ter oskrba z blagom in storitvami, kot so stanovanjski objekti, prevoz, telekomunikacije in zdravje.

 
  
MPphoto
 
 

  Glyn Ford (PSE) , v pisni obliki. Ta parlament je imel ključno vlogo pri spodbujanju enake obravnave ljudi po vsej Uniji ne glede na spol, raso, vero, prepričanje, invalidnost, starost in spolno usmerjenost.

Zato pozdravljam to poročilo, ki poziva k nadaljnji krepitvi določb za uveljavitev te enakosti.

Moj edini pridržek je v zvezi delom spremembe 39, ki zahteva, da se svoboda govora ne sme ogrožati niti v primerih nadlegovanja. Prav je, da imamo omejitve svobode govora, ki jih zajemajo zakoni o obrekovanju in klevetanju. Enako ne morete v kinodvorani nekaznovano kričati „ogenj“. Zato moram glasovati proti tej spremembi zaradi grožnje, ki bi jo pomenila za manjšine.

 
  
MPphoto
 
 

  Patrick Gaubert (PPE-DE), v pisni obliki. (FR) Obramba pravic in zaščita ljudi, ki so žrtve diskriminacije, mora biti prednostna naloga za EU, vendar je to lahko učinkovito in uporabno le, če je zajamčena pravna zanesljivost za vpletene ljudi, obenem pa se prepreči nesorazmerno breme za ciljne gospodarske subjekte.

Na tem občutljivem področju je bistveno, da se ohrani previdnost glede delitve pristojnosti med Evropsko unijo in državami članicami in da se zagotovi, da Parlament dosledno upošteva, kaj dovoljuje pravna podlaga.

Besedilo, kot je sprejeto danes, čeprav zadovoljivo v nekaterih pogledih, zlasti glede boja proti diskriminaciji invalidov, je zaradi ohlapnih konceptov, ki jih vsebuje, pravne negotovosti, ki jo ohranja, in odvečnih zahtev, ki jih uvaja, pravni nesmisel in zato neučinkovito za uporabo.

Ker sem prepričan, da odvečno urejanje ni rešitev, sem zagovarjal spremembo, da se zavrne predlog Komisije, ker se obstoječa besedila o tem vprašanju v številnih državah članicah, v katerih se ugotavljajo kršitve, niso uporabljala.

V teh okoliščinah, ko podpiram cilj te direktive, vendar sem deloma nezadovoljen, sem se raje vzdržal končnega glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Grech (PSE), v pisni obliki. − Glasoval bom za to poročilo, še posebno zato, ker na zelo odločen in konkreten način spodbuja načelo enake obravnave oseb ne glede na vero ali prepričanje, starost ali spolno usmerjenost. Ob tem ko to pravim, pa moja delegacija čuti, da je treba upoštevati nacionalno resničnost in nacionalna vprašanja v različnih državah članicah (sprememba 28) pred izvedbo spremembe. Poleg tega moramo zagotoviti, da ne bo sprejeta zakonodaja vodila v sprevržen položaj, kjer bo svoboda izražanja omejena, namesto, da bi bila zajamčena.

 
  
MPphoto
 
 

  Françoise Grossetête (PPE-DE), v pisni obliki. (FR) Vedno sem imela pozitiven pristop do odločnega, učinkovitega boja proti vsem oblikam diskriminacije in proti homofobiji v skladu s temeljnimi vrednotami Evropske unije.

Obramba pravic in zaščita ljudi, ki so žrtve diskriminacije, mora biti prednostna naloga za EU, vendar je to lahko učinkovito in uporabno le, če je zajamčena pravna zanesljivost za vpletene ljudi, obenem pa se prepreči nesorazmerno breme za ciljne gospodarske subjekte.

Na tem občutljivem področju je bistveno, da se ohrani previdnost glede delitve pristojnosti med Evropsko unijo in državami članicami in da se zagotovi, da Parlament dosledno upošteva, kaj dovoljuje pravna podlaga na evropski ravni.

Besedilo, kot je sprejeto danes, čeprav zadovoljivo v nekaterih pogledih, zlasti glede boja proti diskriminaciji invalidov, je zaradi ohlapnih konceptov, ki jih vsebuje, pravne negotovosti, ki jo ohranja, in odvečnih zahtev, ki jih uvaja, pravni nesmisel in zato neučinkovito za uporabo. V teh okoliščinah in čeprav podpiram cilj te direktive, sem se odločil, da se bom vzdržal pri končnem glasovanju o tem besedilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Čestitam kolegici gospe Buitenweg, da je pridobila večinsko podporo za svoje poročilo v tem parlamentu. Diskriminacija na podlagi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti nima mesta v evropski družbi. Prav je, da se pravno varstvo razširi zunaj trga dela in ta predlagana direktiva bo dragoceno orodje v boju proti nestrpnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Carl Lang in Fernand Le Rachinel (NI), v pisni obliki. (FR) Od leta 2000 je Evropska unija stalno spodbujala enakost in to v vedno širšem pomenu besede: enakost med moškimi in ženskami, med državljani in tujci, med bolnimi in zdravimi, med katoliki, muslimani, budisti in drugimi verniki, enakost pri dostopu do izobraževanja, zdravja, enakost glede posameznikove spolne usmerjenost in tako dalje. Na kratko, seznam očitno še ni izčrpan in evropske direktive, ki se trenutno pripravljajo, se nanašajo na enak dostop do socialnih storitev in stanovanjskih objektov.

Potem je tu še nova direktiva, ki je pod krinko zakonitega boja proti diskriminaciji invalidov namenjena urejanju ali raje oviranju na skoraj vseh področjih, kjer še obstaja svoboda izbire, najsi bo pogodbene ali druge.

V takšni prisilni uredbi so številne pasti. Ti novi evropski ukrepi dejansko ne bodo samo povečali evropske birokracije in bremen, ampak bodo tudi resna grožnja za druge temeljne svobode in pravice, vključno med drugim za svobodo verovanja, združevanja in izražanja ter svobodo tiska.

V imenu enakosti so tukaj navzoči cenzorji in diktatorji.

 
  
MPphoto
 
 

  Astrid Lulling (PPE-DE), v pisni obliki. (FR) Z velikim obžalovanjem sem se morala odločiti, da se bom vzdržala pri poročilu gospe Buitenweg o enakem obravnavanju.

Načelo enakega obravnavanja oseb ne glede na politična ali verska prepričanja, starost, spol, spolno usmerjenost ali invalidnost je eno od temeljnih načel Evropske unije. Realnost vsakodnevnega življenja kaže, da je treba v državah članicah še veliko narediti. Zgovorna ilustracija tega so žaljive pripombe o starejših, ki se nadaljujejo v nezmanjšanem obsegu.

Vendar ne morem pristati na poti in možnosti, ki so opisane v tem poročilu. Zelo se bojim, da se bodo dobri nameni končali v neskončnih pravdnih postopkih in prekomerni birokraciji, ki bodo delovali prav nasprotno od zaželenega cilja.

 
  
MPphoto
 
 

  Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Junijska lista verjame, da je EU zveza vrednot in zato sem zelo naklonjena široki direktivi proti diskriminaciji. Mislim, da je nedotakljivost človekovih pravic v delujočem notranjem trgu samoumevna. Zame je zelo pomembno, da se ne sme nikogar diskriminirati na podlagi invalidnosti.

Sem za spremembo 87, ker menim, da bi morali davkoplačevalci v vsaki državi zagotoviti, da bi bila invalidom na voljo takšna finančna sredstva, ki bi jim omogočila, da bi jih kreditni trg štel za povsem verodostojne posojilojemalce. Dejansko sem glasoval za to poročilo v celoti.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria Martens (PPE-DE), v pisni obliki. (NL) Nizozemski krščanski demokrati (CDA), ki smo se vedno močno zavzemali za pravila, ki bi zagotovila enako obravnavo ljudi ne glede na njihovo vero, prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost, smo za duh te direktive.

Vendar mora biti zakonodaja na tem področju dobro premišljena. CDA meni, da so številne pravne opredelitve v besedilu izredno dvoumne in pričakuje, tako kot mnogi drugi, da bo besedilo povzročilo raznovrstne sodne postopke.

CDA nasprotuje predlogu obrnjenega dokaznega bremena. Za nas je človek nedolžen, dokler mu ni dokazana krivda. CDA se ne more strinjati s predlogom, da bi morali ljudje, proti katerim so vložene obtožbe, dokazati svojo nedolžnost.

Še več, obžalujemo, da sta skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu in skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, ki sta očitno čutili pritisk volitev, vnesli v to besedilo še večje neravnovesje z uvajanjem številnih novih elementov in glasovanjem po delih. Iz tega razloga CDA ne more podpreti tega poročila.

 
  
MPphoto
 
 

  Mairead McGuinness (PPE-DE), v pisni obliki. − To je večje poročilo s pomembnimi posledicami za državljane EU.

Težko je nastopati proti načelu enakega obravnavanja, pa vendar se je to poročilo izkazalo v tem parlamentu za izredno sporno, ne le med skupinami, ampak tudi znotraj političnih skupin.

Glasovala sem proti spremembi 81, da bi v celoti zavrnili to poročilo. Sestala sem se z več interesnimi skupinami invalidov, ki so lobirale in me prosile za upoštevanje njihovega položaja. Zlasti Evropski invalidski forum se močno zavzema za to, da v EU potrebujemo zakonodajo, ki bo zavarovala invalide pred diskriminacijo.

Tudi v Svetu so številne države članice izrazile zaskrbljenost glede predloga. Te skrbi obsegajo pravno podlago, ki naj se uporabi, obseg predloga in strah, da bi utegnili kršiti področja nacionalne pristojnosti, kot so izobraževanje, socialna varnost in zdravstveno varstvo.

Prav tako moramo jasno povedati, da posvojitev in reproduktivne pravice (vključno s pomočjo pri humani reprodukciji) niso v obsegu direktive.

Glasovala sem proti spremembi 28, da bi zagotovila sklicevanje na nacionalni zakon o družini in družinskem statusu, vključno z reproduktivnimi pravicami. To spremembo je Parlament zavrnil in zato sem se vzdržala končnega glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Erik Meijer (GUE/NGL), v pisni obliki. (NL) Danes sem skupaj z evroskeptičnim delom moje skupine glasoval za poročilo gospe Buitenweg o enaki obravnavi. Zelo se strinjamo z vsebino njenih predlogov in zato obžalujemo številne glasove „proti“ s strani poslancev, ki dejansko želijo več Evrope. Žalostno je, da so druge stranke pred glasovanjem namigovale, da je naša odločitev, da bomo glasovali „za“ morda nekoliko neznačajna.

V nacionalnih parlamentih in nacionalnih vladah držav članic EU, se pogosto sproži vprašanje, ali bi si EU morala naložiti nadaljnje pristojnosti. Povečanje pristojnosti je pogosto na račun odločanja na nižji ravni, kjer se tistim, ki so prizadeti, zajamči največji vpliv. V takih primerih moja stranka, nizozemska socialistična stranka, nasprotuje. V Evropskem parlamentu pa je poudarek bolj na tem, kako EU izvaja svoje pristojnosti ali, z drugimi besedami, na vsebini. Potem vedno glasujemo za to, kar mislimo, da je izboljšanje, in proti tistemu, kar mislimo, da bo sprememba na slabše. Izbira, da delujemo na tak način, ne pomeni, da ne bi področij te vrste raje prepustili Svetu, ki je opazil, da je evropsko povprečje slabše od tistega, kar smo medtem dosegli na Nizozemskem in v številnih drugih državah članicah.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Enaka obravnava oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost je načelo, ki močno presega pravo Skupnosti. Je človekova neodtujljiva pravica. Zato sem bil prisiljen glasovati progi poročilu gospe Buitenweg o predlogu za direktivo Sveta. Prepričan sem, da je edini cilj te direktive nadzorovati vidike glede katerih bi morala biti Evropska unija že zelo aktivna in vpletena.

 
  
MPphoto
 
 

  Toomas Savi (ALDE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo Kathalijne Marie Buitenweg o enakem obravnavanju oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost. Zdi se mi povsem nezaslišano, da so v 21. stoletju v Evropskem parlamentu še vedno nesoglasja o nečem tako naravnem, kot je enako obravnavanje ljudi. Dejstvo, da je 226 poslancev EP glasovalo proti poročilu, je bilo negativno presenečenje in jasen znak nevarnosti, ki se ga ne da prezreti.

Strpnost je eden od temeljnih kamnov Evropske unije in bojevanje proti diskriminaciji katere koli vrste mora biti naša najvišja prednostna naloga. Moto Evropske unije „združeni v raznolikosti“ ne pomeni samo različnih narodnosti EU, temveč vključuje predvsem državljane Evropske unije z njihovimi osebnimi razlikami. Vsi državljani EU so enaki in morajo biti obravnavani na ta način. Samo tako bo Evropska unija živela v skladu s svojim motom.

 
  
MPphoto
 
 

  Margie Sudre (PPE-DE), v pisni obliki. (FR) Obramba pravic in zaščita ljudi, ki so žrtve diskriminacije, mora biti prednostna naloga za EU, vendar je lahko učinkovita in uporabna le, če je zajamčena pravna zanesljivost za vpletene ljudi, obenem pa se prepreči nesorazmerno breme za ciljne gospodarske subjekte.

Na tem področju je bistveno, da se ohrani previdnost glede delitve pristojnosti med Evropsko unijo in državami članicami in da se zagotovi, da Parlament dosledno upošteva, kaj dovoljuje pravna podlaga.

Besedilo, sprejeto danes, je zadovoljivo v nekaterih pogledih, zlasti glede boja proti diskriminaciji invalidov, vendar je zaradi ohlapnih konceptov, ki jih vsebuje, pravne negotovosti, ki jo ohranja, in odvečnih zahtev, ki jih uvaja, pravni nesmisel in zato neučinkovito za uporabo.

Ker odvečno urejanje ni rešitev, je delegacija zagovarjala spremembo, ki zavrača predlog Komisije, ker se obstoječa besedila o tem vprašanju v številnih državah članicah, v katerih se ugotavljajo kršitve, niso uporabljala.

Dejansko se je francoska delegacija, ki podpira cilj te direktive, vendar je deloma nezadovoljna, raje vzdržala končnega glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. – (PL) Diskriminacija je problem, ki je v teh dneh evropskega poenotenja tema, ki je izredno ustrezna in je ne moremo prezreti v nobenih okoliščinah. Kljub dejstvu, da smo že velikokrat razpravljali o tej temi, so učinki še vedno nezadovoljivi.

Različne oblike diskriminacije so velik problem. Diskriminacija na podlagi etničnega ali rasnega porekla je prepovedana na trgu dela in zunaj njega. Neenaka obravnava zaradi vere, svetovnega nazora, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti je trenutno prepovedana le na delovnem mestu.

Mislim, da je treba posvetiti pozornost boju proti diskriminaciji, ne le na poklicnem področju, temveč tudi zunaj njega. Diskriminacija mora biti opredeljena na enak način, ne glede na to, kakšne vrste je.

Preprečevanje neenakega obravnavanja je izredno pomembno vprašanje, vendar ne smemo pozabiti na ljudi, ki trpijo zaradi diskriminacije. Poskrbeti moramo za to, da bodo lahko uveljavili svoje pravice in prizadevati si moramo za dosledno kaznovanje ljudi, ki diskriminirajo.

Diskriminacija je zelo pomembna tema, tako v zvezi z zasebnim življenjem državljanov kot v procesu evropske integracije. Popolnoma soglašam s poročevalko, gospo Buitenweg in se ji zahvaljujem za zelo dobro in obsežno poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Marianne Thyssen (PPE-DE), v pisni obliki. (NL) Kot pravnica nikakor ne morem sprejeti uvedbe obrnjenega dokaznega bremena na evropski ravni, kot je predlagano v novi protidiskriminacijski direktivi. Navsezadnje je skoraj nemogoče dokazati, da nekaj ni res in je veliko lažje dokazati, da je nekaj res.

Vendar pa mora EU zagotoviti, da državljani njena načela in vrednosti v zvezi z globami, kot so določena v Pogodbi EU, izkusijo v praksi. Horizontalna zakonodaja na tem področju je torej dobrodošla. Zato sem glasovala za poročilo gospe Buitenweg v celoti.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Záborská (PPE-DE), v pisni obliki. – (SK) Skupaj s PPE-DE sem glasovala proti nediskriminacijski direktivi, ker bi negativno vplivala na državljane EU. Levo usmerjena večina je danes pokazala, da evropske institucije ne želijo zmanjšati birokracije, ki se financira iz davkoplačevalskega denarja. Ta resolucija je dokaz, da bi EU rada razširila pravila na vsa področja človekovega življenja v državah članicah. To je slab znak.

Vendar ta resolucija nima nobenega vpliva na zakonodajni proces. Od Sveta je odvisno, ali bo dosežena soglasna odločitev.

Nasprotujem vsaki obliki diskriminacije. Prvotno je bilo mišljeno, da se bo direktiva ukvarjala z diskriminacijo proti invalidom in starejšim ljudem. Tudi sama sem sodelovala pri zaščiti teh ljudi. Vendar tej direktivi manjka jasnosti in po mojem mnenju zato ne bo pomagala ljudem.

Lobi je žrtvoval pravo diskriminacijo, ko je dodal spolno usmerjenost in vero ali prepričanje. Te oblike diskriminacije niso bile nikoli opredeljene v nobenem dokumentu EU. Posledice so lahko dramatične.

Nihče ne more natančno opredeliti spolne usmerjenosti ali diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti. To pomeni potencialno nevarnost za razlago te direktive. Tudi nediskriminacija, ki temelji na „prepričanju“, je problematična. Sekte ali politični skrajneži lahko izkoristijo to direktivo in množični mediji jih ne bodo sposobni zavrniti. Cerkvene šole ne bodo mogle izbirati učiteljev na podlagi njihove vere. Zavarovalnice ne bodo smele upoštevati podatkov za določanje zavarovalniških tveganj. Zavarovalne premije bodo postale dražje.

Poleg tega je nekaj direktiv in mednarodnih dokumentov, ki varujejo starejše in telesno invalidne ljudi in te se še ne uporabljajo v državah članicah.

 
  
  

– Predlog resolucije: B6-0177/2009 (Dialog med EU in Belorusijo)

 
  
MPphoto
 
 

  Koenraad Dillen (NI) , v pisni obliki. (NL) Ta resolucija je razmeroma neugodna in morali bi čestitati dejstvu, da postavlja politični dialog v izrecno odvisnost od napredka glede človekovih pravic in notranje svobode. Na tem področju režim še vedno marsičesa ne dopušča, zlasti glede svobode govora in mišljenja, svobode tiska in svobode demokratične opozicije in medijev.

Seveda pa je preveč dokazov, da so nedavne privolitve režima zgolj del kozmetične operacije, ki jo vodi diktatorski predsednik Lukašenko zaradi zunanjega sveta. Veliko prezgodaj je še za začetek kakršnega koli normalnega dialoga z Belorusijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) To je še ena resolucija, ki je globoko zakoreninjena v vizijo vmešavanja in stigmatizacije v zvezi z Belorusijo, katere cilj je očitno vmešavanje v domače zadeve te države.

Če pogledate ozadje zamegljenega in manihejskega jezika, je cilj jasen: EU ne sprejema potrditve suverenosti Belorusije in njene opredelitve neodvisne politike, ki ni podrejena interesom EU/Nata/ZDA in jo poskuša zaobiti.

Zato se zateka k izsiljevanju in nalaganju sankcij, za katere pravi, da se lahko odpravijo, če bo ta država sprejela ukrepe, ki se od nje zahtevajo, na primer: „demokratična opozicija Belorusije in civilna družba se morata vključiti v dialog med EU in Belorusijo“; „v celoti in učinkovito uporabiti možnosti za podporo civilne družbe in demokratičnega razvoja v Belorusiji prek Evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice, EIDHR“ ali „finančna podpora za neodvisni beloruski televizijski kanal Belsat“.

Ali bi katera od držav EU soglašala s takimi pogoji? Hipokrizija tega pristopa je jasna, zlasti ko „evropska družina“ tako imenovanih „demokratičnih narodov“ nima niti ene besede za obsodbo resničnega masakra, ki ga je zagrešila izraelska vojska proti palestinskemu ljudstvu na območju Gaze ali za kaznive polete Cie, za katere je v tej zadevi sokriva.

 
  
MPphoto
 
 

  Filip Kaczmarek (PPE-DE), v pisni obliki. – (PL) Gospe in gospodje, glasoval sem za sprejetje resolucije o oceni dialoga med EU in Belorusijo. Vesel sem, da resolucija poleg splošne ocene političnega prizorišča govori tudi o posebnih pričakovanjih v zvezi z beloruskimi oblastmi. Dialog se seveda ne izvaja zaradi samega sebe. Voditi mora k izboljšanju položaja v tistih primerih, ki zaradi različnih razlogov zahtevajo izboljšanje. Nihče si ne dela utvar, da je položaj v Belorusiji idealen.

Zato pričakujemo pregled odločitev, ki so bile sprejete v primeru nabora mladih aktivistov Franaka Viačorka, Ivana Šyla in Zmiterja Fedaruka. Oblasti jih ne smejo imeti za „talce“. Franak Viačorka je sin znanega opozicijskega aktivista. Vojaški nabor se ne bi smel uporabljati kot instrument za izvajanje politike. Pozivamo tudi za priznanje organov Zveze Poljakov v Belorusiji in njene predsednice Angelike Borys, ki je bila izvoljena 15. marca 2009. Radi bi, da beloruske oblasti naročijo pregled obsodb, ki so bile izrečene za 11 udeležencev demonstracij, ki so potekale januarja 2008.

To so zelo specifični primeri, ki bi omogočili beloruskim oblastem, da pokažejo dobro voljo in željo po resničnem dialogu. Upam, da bo Belorusija izkoristila to priložnost. Bilo bi koristno za Belorusijo samo, za Beloruse, za Evropsko unijo in za odnose med Belorusijo in Evropo. Hvala.

 
  
  

– Predlog resolucije: RC-B6-0165/2009 (Evropska zavest in totalitarizem)

 
  
MPphoto
 
 

  Adam Bielan (UEN), v pisni obliki. – (PL) Če smo se zavezali gradnji prihodnosti Evrope, ne smemo dovoliti, da se prezrejo zgodovinska dejstva ali da se zanemari spomin na tragične trenutke v naši zgodovini. Spomin na žrtve zločina proti človečnosti mora biti eden temeljnih elementov učenja zgodovine in oblikovanja zavesti mladih v Evropi. Nepoznavanje zgodovine ne vodi le v njeno izkrivljanje, ampak ustvarja tudi različne nevarne oblike nacionalizma. Rad bi tudi, da bo evropska družba več vedela o poljskih herojih, kot je konjeniški stotnik Witold Pilecki. Ne smemo pozabiti, da je razumevanje preteklosti celotne Evrope in ne le njenega zahodnega dela ključ do gradnje skupne prihodnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Koenraad Dillen (NI) , v pisni obliki. (NL) Glasoval sem za to nepristransko resolucijo, ki obsoja totalitarizem v kakršni koli obliki. Dvajseto stoletje je bilo stoletje, ki je doživelo najpretresljivejše pokole v zgodovini. Nacistična Nemčija, Sovjetska Rusija, Kambodža, Kitajska in Ruanda so opomini na popolno norost in krutost, ki so jo ljudje sposobni prizadeti drugim ljudem, kadar tiranija prevlada nad svobodo. Imam pa pri tem en zadržek. Zavračam, da bi določali hierarhijo trpljenja. Vsak primer trpljenja je edinstven in si zasluži naše spoštovanje, ne glede na to, ali so vpleteni judje, Tutsiji, kulaki, ruski vojni ujetniki ali poljski duhovniki. Zato sem se vzdržal v primeru spremembe 19.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki.(PT) Glasovala sem za resolucijo o totalitarnih režimih. Prepričana sem, da Evropa ne bo združena, če ne bo sposobna doseči skupnega stališča do svoje zgodovine in izpeljati poštene in temeljite razprave o zločinih, ki so jih v preteklem stoletju zagrešili nacistični, stalinistični in fašistični ter komunistični režimi.

Menim, da je proces evropskega združevanja uspešen in je zdaj pripeljal do Evropske unije, ki obsega države srednje in vzhodne Evrope, ki so živele pod komunističnimi režimi od konca druge svetovne vojne do začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja, in je pomagal zagotoviti demokracijo na jugu Evrope v državah, kot so Grčija, Španija in Portugalska, ki so dolgo trpele pod fašističnimi režimi.

 
  
MPphoto
 
 

  Glyn Ford (PSE) , v pisni obliki. Čeprav sem za največjo objektivnost pri analiziranju evropske zgodovine in čeprav priznavam grozljivo naravo zločinov stalinistične Rusije, se bojim, da ima ta resolucija elemente zgodovinskega revizionizma, ki je v posmeh zahtevi po objektivni analizi.

Nisem pripravljena enačiti nacističnih zločinov, holokavsta in genocida, ki ga je doživelo šest milijonov judov, s komunisti, sindikalisti in invalidi, s smrtjo tistih v stalinistični Rusiji. Obstaja nevarnost, da bo ta politični relativizem oslabil edinstveno naravo nacističnih zločinov in s tem zagotovil intelektualno podlago za ideologije današnjih neonacistov in fašistov, od katerih so nekateri danes tukaj z nami.

 
  
MPphoto
 
 

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Predlog resolucije, ki ga je predložilo pet največjih skupin v Parlamentu, vsebuje številne pomembne poglede na evropsko zgodovino v zadnjih 100 letih. Tudi spremembe, zlasti s strani skupine Združenja za Evropo narodov, so hvalevredne, vendar iz uredniških razlogov ni mogoče vsega, kar je bilo predlagano, vključiti v besedilo resolucije. Obstajajo številne tragedije in posamezna dejanja herojstva, ki bi se jih lahko spomnili v resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu. Na žalost nimamo dovolj prostora za vse in zato sva bila prisiljena glasovati proti nekaterim spremembam resolucije.

Seveda pa sva glasovala za resolucijo v celoti

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Ta sramotna resolucija, ki jo je odobril Parlament, je del operacije za izkrivljanje zgodovinske resnice, ki so se je lotili reakcionarji in tisti, ki iščejo maščevanje: poraženci druge svetovne vojne. To so isti ljudje, ki v svojih državah rehabilitirajo na primer tiste, ki so sodelovali v nacističnem barbarstvu.

Cilj je postaviti neofašizem v dobro luč in obsoditi komunizem. Z drugimi besedami, postaviti tirane in zatiralce v dobro luč, hkrati pa obsoditi njihove žrtve in tiste, ki so zatirani. Njen cilj je izbrisati odločilen prispevek komunistov in Sovjetske zveze pri zmagi nad nacizmom in fašizmom, njihovo vlogo pri izboljšanju življenjskih razmer delavcev, njihov prispevek k osvoboditvi ljudstev izpod kolonialnega jarma in njihovo vlogo proti izkoriščanju in vojni, ki je sledila drugi svetovni vojni.

Na Portugalskem se je portugalska komunistična stranka bolj kot kdor koli drug bojevala za svobodo, za demokracijo, za mir, za človekove pravice, za dostojne življenjske razmere za portugalsko prebivalstvo, za svobodo teh ljudi, ki jih je koloniziral fašizem, in za dosežke, opredeljene v Ustavi Portugalske republike, ki je danes stara 33 let.

V resnici je namen resolucije kriminalizirati komuniste, njihovo dejavnost in njihove ideale.

Takšna resolucija je pravzaprav še hujša v času, ko doživljamo akutno krizo kapitalizma, zaradi katere je boj za mir, demokracijo in socialni napredek velika zahteva našega časa.

 
  
MPphoto
 
 

  Jens Holm in Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki. − Seveda obžalujeva žrtve vseh agresivnih in avtoritarnih režimov, ne glede na grozote, ki so se izvajale v Evropi ali na primer v nekdanjih evropskih kolonijah. Seveda sva globoko zaskrbljena zaradi vseh neposrednih ali posrednih prizadevanj politikov ali parlamentov, ki se trudijo vplivati na splošno dojemanje zgodovinskih dejstev. To nalogo bi bilo treba prepustiti neodvisni akademski raziskavi in javni razpravi, sicer obstaja tveganje, da bo vsaka nova večina v Parlamentu skušala spreminjati zgodovino z opisovanjem najhujših sovražnikov družbe in da se bo razprava o evropski zgodovini uporabljala za kratkoročne namene v kampanjah. Zato sva se odločila, da se vzdrživa končnega glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria Eleni Koppa (PSE), v pisni obliki.(EL) Parlamentarna skupina PASOK je glasovala proti predlogu resolucije, ker ta na nesprejemljiv način primerja nacizem s komunizmom.

Obsojamo grozote obeh, nacizma in stalinizma.

Menimo, da ta primerjava ne prispeva k razumevanju posebnosti obeh totalitarnih režimov.

 
  
MPphoto
 
 

  Erik Meijer (GUE/NGL), v pisni obliki. (NL) Glasoval sem za resolucijo o totalitarizmu v nasprotju s priporočilom moje stranke, ki je menila, da je ta resolucija odveč. Odločil sem se za čisto prekinitev vseh poskusov za doseganje političnih ciljev s pomočjo nasilja, zapiranja, ustrahovanja in drugih oblik zatiranja. Dvajseto stoletje je bilo stoletje velikih priljubljenih gibanj, ki jih je zaslepila zamisel, da so na pragu zgodovine. Vsak zločin je bil upravičen, da bi dosegli tisto, kar so imeli za idealni svet, in da bi ta svet za vedno zavarovali pred spremembo. Za nekatere je idealni svet pomenil enakost za vse, močno zagotavljanje storitev s strani države, proizvajalna sredstva v rokah ljudi in odpravo vseh starih privilegijev, ki so jih uživale prednostne skupine. Pri drugih je šlo za ohranjanje tradicij, neenakosti, položajev moči in privilegijev. Sam se identificiram s prvo skupino in ne z drugo.

Posledica njihovega nasilja je, da se bosta obe skupini vedno prezirali. Nihče se ne spominja vzrokov, a vsi se spomnijo sredstev. To obdobje mora nujno ostati v preteklosti. Čeprav se na nekaterih mestih ne strinjam z besedilom, menim, da je ta resolucija bistvena.

 
  
MPphoto
 
 

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki.(EL) Noben parlament, nobena parlamentarna večina, ki zajema predstavnike in služabnike barbarskega kapitalističnega sistema, ne more uporabljati klevetanja, laži in ponarejanja, da bi izbrisala zgodovino socialistične revolucije, ki so jo ljudje napisali in podpisali s svojo krvjo. Nobena črna protikomunistična bojna črta ne more izbrisati velikanskega prispevka, ki ga je dal socializem, njegovih neizmernih dosežkov in odprave izkoriščanja človeka po človeku.

Skupen predlog resolucije, ki so ga pripravile Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov, skupina Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze in skupina Združenja za Evropo narodov, ki ga je podprla tudi Skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu, na neopisljivo vulgaren način enači fašizem s komunizmom, nacistično-fašistične režime s socialističnimi režimi.

Z obžalovanja vrednim quid pro quo predlagajo skupen evropski dan spomina za storilce in žrtve. S tem oproščajo fašizmu, žalijo socializem in odpuščajo imperializmu zločine, ki jih je zakrivil in jih nadaljuje še danes. Ideološko podpirajo kapitalizem kot edini „demokratični sistem“.

Vse politične sile, ki se držijo ob strani, s tem dajejo alibi tej mračnjaški politiki in nosijo tudi resno odgovornost za protikomunistično histerijo.

Grška komunistična stranka poziva delavski razred in vse napredne ljudi, da obsodijo protikomunizem in njegove zastopnike.

 
  
MPphoto
 
 

  Zita Pleštinská (PPE-DE), v pisni obliki. – (SK) Dvajseto stoletje je bilo zaznamovano z zločini totalitarnega komunističnega in nacističnega režima, ki sta brutalno škodovala milijonom nedolžnih ljudi. Evropsko združevanje je bilo neposreden odziv na vojno in teror, ki so ga povzročili totalitarni režimi na evropski celini.

Trdno sem prepričana, da ne bo Evropa nikoli združena, če ji ne bo uspelo doseči skupnega pogleda na lastno zgodovino in zato sem glasovala za resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu. Komunizem in nacizem moramo priznati kot skupno dediščino in se posebej pogovoriti o vseh zločinih, ki so jih zakrivili totalitarni režimi v prejšnjem stoletju. To dolgujemo našim mlajšim generacijam, ki ne odraščajo več v takih režimih in je njihova ozaveščenost o totalitarizmu v vseh njegovih oblikah postala zaskrbljujoče površna in neustrezna, celo še pet let po razširitvi, ki je bila leta 2004. Še danes mnogi ljudje ne vedo za režime, ki so 40 let terorizirali njihove sodržavljane v srednji in vzhodni Evropi in jih ločili od demokratične Evrope z železno zaveso in berlinskim zidom.

V letu 2009 praznujemo 20. obletnico padca komunistične diktature v srednji in vzhodni Evropi ter padec berlinskega zidu in zato sem prepričana, da bi morale vse vlade EU izkoristiti to priložnost, da razglasijo 23. avgust za evropski dan spomina na žrtve stalinizma in nacizma.

To bi pomenilo resolucijo za vse žrtve totalitarnih režimov in močno ter soglasno jamstvo, da se ne smejo ti dogodki v Evropi nikoli ponoviti.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Nameravam glasovati za predlog resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu.

Čvrsto verjamem, da se mora Evropa bolj zavedati zločinov, ki so jih zakrivili totalitarni in nedemokratični režimi, ker sem prepričan, da evropskega združevanja ne moremo utrditi brez spodbujanja ohranitve našega zgodovinskega spomina, pod pogojem, da se priznajo vsi vidiki evropske preteklosti.

Odobravam tudi predlog, da se razglasi „evropski dan spomina“ na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov.

 
  
MPphoto
 
 

  Peter Skinner (PSE), v pisni obliki. − Za mnoge ljudi v EU in širši Evropi so posledice totalitarizma z milijoni smrti bistvena zgodovinska točka. Pomagala je oblikovati razmišljanje poznejših generacij. A za ljudi, ki so živeli v tistem času, predstavlja strašno rano v evropskem razvoju. Ekstremizem je še vedno stalna grožnja in skrajneži imajo v volilni skrinjici nenamernega prijatelja – letargijo. Kot politiki se moramo truditi, da bomo sedanje in prihodnje generacije opominjali na nevarnosti za našo svobodo in naša življenja. Zato lahko podprem ta predlog resolucije.

 
  
MPphoto
 
 

  Ioannis Varvitsiotis (PPE-DE), v pisni obliki. – (EL) Neposredno obsojamo vse oblike totalitarizma in hkrati poudarjamo pomen spomina na preteklost. To je pomemben element naše zgodovine.

Vendar smo prepričani, da večina odločitev Parlamenta ni pristojna za razlago zgodovinskih dejstev.

Ocena zgodovinskih dejstev je delo zgodovinarjev in to samo zgodovinarjev.

Zato smo se odločili, da se bomo vzdržali današnjega glasovanja o skupnem predlogu resolucije o Evropski zavesti in totalitarizmu, ki so ga vložile štiri politične skupine, vključno s skupino Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov.

 
  
MPphoto
 
 

  Francis Wurtz (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Že večkrat smo lahko izrazili svoje poglede na ponavljajoče izjave o temi „vseh totalitarnih režimov“.

Naša skupina brez pridržkov obsoja vse totalitarizme. Brez pridržkov obsojamo stalinizem. Hkrati močno nasprotujemo vsem poskusom zmanjševanja pomena nacizma, s tem da bi ga skrili v obsodbo totalitarnih režimov v skupni resoluciji, ki nam je bila dostavljena.

Zato je naša skupina zavrnila sodelovanje pri glasovanju o tej resoluciji.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Záborská (PPE-DE), v pisni obliki. – (SK) Obsodba totalitarnih režimov, ki so sprejeli ideologijo nacizma ali komunizma, bi morala biti zgolj prvi korak k popolni obsodbi vseh oblik nestrpnosti, fanatizma in brezbrižnosti, ki so tlačile in še vedno tlačijo temeljne pravice in svoboščine posameznikov in narodov. Vsaka ideologija, ki ne spoštuje človekovega dostojanstva in človekovega življenja, si zasluži obsodbo in je v temelju nesprejemljiva.

Nacizem in komunizem sta ideologoji, ki so ju dejansko navdihnile starejše ideologije. Te so bile oblikovane v 19. stoletju in so bile uvedene kot ustavno načelo v evropskih državah tistega časa. Ideologije, kot so militarizem, šovinistični nacionalizem, imperializem, radikalizem in pozneje fašizem, so bile v svojem bistvu nehumane in destruktivne in zato si zaslužijo obsodbo prav tako kot ideologije, ki so se pojavile pozneje v obliki komunizma in nacizma.

To moramo posebej poudariti zdaj, v tem negotovem in izredno težavnem obdobju. Zato ne smemo dovoliti, da bi se pojavile nove politične struje, ki bi jih navdihnile tako protihumane zamisli, kot so bile tiste, ki so bile podlaga nacizmu in komunizmu. Nestrpnost se lahko premaga samo z zavračanjem kompromisa ali s sprejemanjem izjeme in zato prosimo, da se besedilo „boj proti totalitarizmu“ zamenja z besedilom „boj proti vsem državnim režimom, ki so povzročili zatiranje človekovega dostojanstva, svobode in edinstvenosti vsakega posameznika“.

 
  
  

– Predlog resolucije: RC-B6-0166/2009 (Vloga kulture)

 
  
MPphoto
 
 

  Călin Cătălin Chiriţă (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za skupno resolucijo o vlogi kulture v razvoju evropskih regij, ker sem prepričan, da mora EU močneje podpreti kulturne projekte.

Mislim, da strategije za regionalni in lokalni razvoj, ki vključujejo kulturo, ustvarjalnost in umetnost, veliko prispevajo k boljši kakovosti življenja v evropskih regijah in mestih, saj spodbujajo kulturno raznolikost, demokracijo, udeležbo in medkulturni dialog.

Resolucija poziva Komisijo, naj predstavi zeleno knjigo, v kateri bodo navedeni možni ukrepi v zvezi z dejavnostmi sodobne kulture, namenjeni krepitvi kulturnega razvoja evropskih regij.

Prepričan sem, da je kulturna duša Evrope pomembna za približevanje Evropejcev na način, ki v celoti spoštuje njihovo različno kulturno in jezikovno pripadnost. Evropske kulture pomenijo strateške dejavnike v razvoju Evrope na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter na ravni institucij EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Kultura je politično področje, ki spada v politično odgovornost posameznih držav članic. Ta resolucija razpravlja o vprašanjih, ki so zunaj pristojnosti Evropske unije. Tako kot resno jemljeva načelo subsidiarnosti, meniva, da bi bilo treba ukiniti parlamentarni Odbor za kulturo in izobraževanje.

Zato tega poročila nisva podprla.

 
  
MPphoto
 
 

  Zita Pleštinská (PPE-DE), v pisni obliki. – (SK) Kultura je pomemben element v trajnostnem razvoju evropskih regij in zato morajo razvojni načrti vseh regij vključevati kulturno razsežnost. Strategija, ki vključuje kulturo, ustvarjalnost in umetnost, veliko prispeva k boljši kakovosti življenja prebivalcev v mestih in na podeželskih območjih.

Na razmeroma majhnem območju Slovaške, moje države, imamo raznolike kulturne regije z njihovimi lastnimi notranjimi različicami. Kulturna tradicija, ki se je tu razvila v stoletjih, obsega nenavadno raznolikost oblik, vrst in različic folklore.

Na primer, v moji regiji Stará Ľubovňa na severovzhodu Slovaške, boste našli slovaško, nemško, rutensko, goralsko in romsko kulturo. Vse vasi organizirajo letne kulturne festivale, ki pritegnejo v našo regijo veliko obiskovalcev. Partnerstvo med evropskimi regijami se krepi z raznolikostjo kostumov, pesmi in plesov. Kulturni projekti izvirajo iz pobud prostovoljnih organizacij in si zalužijo pozornost in predvsem podporo Evropske komisije. Žalostno je, da se financiranje kulturnih projektov vsako leto zmanjša, zaradi česar je lokalnim oblastem zelo težko vzdrževati te izjemne in edinstvene kulturne tradicije.

Trdno sem prepričana, da bi morala Komisija vložiti Zeleno knjigo z vrsto možnih ukrepov za podporo kulturnih dejavnosti, namenjenih krepitvi kulturnega razvoja evropskih regij in zato sem glasovala za resolucijo o vlogi kulture v razvoju evropskih regij.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem proti temu predlogu resolucije o vlogi kulture v razvoju evropskih regij.

Čeprav sprejemam, da so predlagane pobude zbudile občudovanja vreden cilj spodbujanja regionalnega in lokalnega razvoja znotraj EU, ne verjamem, da so dovolj, da bi zajamčile doseganje teh ciljev. Še posebno dvomim, da bodo te pobude učinkovite pri spodbujanju jezikovne in kulturne pripadnosti, ob upoštevanju, da niso podprte z dodatnimi širšimi pobudami in politikami.

 
  
  

– Poročilo: Janusz Onyszkiewicz (A6-0140/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Martin Callanan (PPE-DE), v pisni obliki. Rusija ostaja pomembna strateška partnerica za EU. Imamo skupne interese, kot sta boj proti širjenju jedrskega orožja in vzpostavljanje miru na Bližnjem vzhodu. Rusija ima tudi pomembno diplomatsko vlogo, ne le kot stalna članica Varnostnega sveta ZN, ampak tudi s pomembnim vplivom na Iran. Zato potrebujemo pomoč Rusije, da bi prepričali Iran, naj ne gradi jedrske bombe.

Obstajajo pa seveda področja, ki zbujajo skrb glede odnosa z Rusijo, in če imamo skupne interese, nisem prepričan, da imamo skupne vrednote. Stanje demokracije in pravna država ostajata v Rusiji vzrok za zaskrbljenost. Tudi svoboda tiska ni na stopnji, ki bi jo pričakovali.

Zato mora biti naše partnerstvo z Rusijo močno in trajno, vendar ne brezpogojno. Rusija mora predvsem vedeti, da ne bomo dopuščali priključitve in priznanja suverenih gruzijskih ozemelj, ki so bila zavzeta z vojno lani poleti.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. (FR) Nedvomno obstaja en narod, ki ni nikoli všeč Parlamentu, ki je navadno tako hiter pri odobravanju kakšnega gospodarskega ali komercialnega sporazuma ali sporazuma o sodelovanu s Kubo, kitajskim komunističnim diktatorstvom ali celo s turškim predsednikom vlade Erdoganom.

Večina v tem parlamentu, ki je navdušeno pozdravila kosovsko enostransko razglasitev neodvisnosti, kljub temu, da je to zgodovinska zibelka srbskega naroda, zdaj žanje grenke sadove svoje politike z rusko podporo neodvisnosti Abhazije in Osetije.

Poleg tega, kako je mogoče za nesporazum glede varnostnih vprašanj kriviti samo Rusijo, ko pa je razumljivo, da Rusi v tem, da se Nato širi do njihovih meja, vidijo provokacijo in grožnjo?

Težave seveda ostajajo. Kljub temu pa Rusija, v nasprotju s Turčijo, kulturno, duhovno in zemljepisno pripada Evropi. Predvsem z njo bi morali imeti prednostne povezave.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Resolucija, ki je bila pravkar sprejeta, jasno navaja namene in cilje večine v tem parlamentu glede odnosov med EU in Rusijo. Pravi, da morajo „temeljiti na načelih liberaliziranih in odprtih trgov ter vzajemnosti med partnericami glede pravic do naložb, zato je od ruske vlade treba zahtevati, da v zameno za tesne in koristne gospodarske vezi zagotavlja lastninske pravice tujim naložbenikom“.

Z drugimi besedami, namen je pritisniti na Rusijo, da bo izročila svoje neizmerno naravno bogastvo, predvsem na primer zemeljski plin in nafto, ter obnovila svojo proizvodno zmogljivost in dala na voljo svojo delovno silo za izkoriščanje v interesu velikih sil in velikih podjetij v EU, ki bi radi imeli dostop do virov, ki bi morali pripadati ruskim ljudem.

Resolucija pritiska samo na Rusijo, niti ene omembe pa ni v zvezi s širitvijo Nata na vzhod in novim raketnim sistemom Združenih držav v Evropi.

Z naše strani odločno zavračamo tovrstni odnos. Pozivamo k vzpostavitvi pravičnega odnosa in vzajemnega spoštovanja obeh strani na podlagi interesov ljudi in spoštovanja načel nevmešavanja, razoroževanja in popuščanja napetosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Carl Lang (NI), v pisni obliki. (FR) V nasprotju s Turčijo je Rusija del geografskega, kulturnega in duhovnega prostora in torej civilizacije Evrope. Zato bi morala biti idealna strateška partnerica na številnih področjih, zlasti na energetskem. Vendar je tudi država sestrskega naroda, ki jo moramo podpirati in ne v neskončnost kritizirati, kot to počno številni desno misleči Ultraevropejci, še posebno v tem poročilu, ki imenuje rešitev rusko govorečih manjšin v Gruziji „nesorazmerni protinapad“, ki je „postavil pod vprašaj pripravljenost Rusije, da bi skupaj z EU vzpostavila skupni prostor varnosti v Evropi“.

Ultraevropejci, ki so vedno pripravljeni biti na strani ZDA in njihove vojne v Iraku, nimajo kaj učiti Rusov. Pred desetimi leti ti isti ultraevropski borci za človekove pravice niso oklevali podpreti Nato v nezaslišanem dejanju agresije proti Srbiji.

Pozivamo, da se zgradi nova Evropa, Evropa suverenih narodov, ki bodo vzpostavili prednostne odnose z Rusijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem proti poročilu gospoda Onyszkiewicza s predlogom priporočila Evropskega parlamenta Svetu o novem sporazumu EU-Rusija.

Dejansko se ne strinjam s poročevalcem o priporočilih Svetu in Komisiji glede nadaljevanja pogajanj z Rusijo, ker ne verjamem, da zadoščajo kot jamstvo za pošten sporazum, ki bi spoštoval pravice in pristojnosti Evropske unije in bi lahko spodbujal razvoj dobrih odnosov med ustreznimi akterji. Zato sem prepričan, da se morata obe strani bolj potruditi, da bosta dosegli ta cilj.

 
  
MPphoto
 
 

  Charles Tannock (PPE-DE), v pisni obliki. Rusija se mora odločiti. Ali si prizadeva za skupne vrednote EU ali ne? Obstajajo številna področja usklajenosti z Rusijo, vsa pa govorijo in kažejo, da je naša strateška partnerica. Priznavamo skupno nevarnost širjenja jedrskega orožja, predvsem iz Irana. Potrebujemo pomoč Rusije v četverici, ki bo sodelovala pri miroljubni rešitvi bližnjevzhodnega konflikta skupaj z novim izraelskim premierjem in imenovanim predsednikom ZDA. Vendar ne moremo dopustiti Rusiji, da bi ustrahovala svoje sosede in da bi uporabljala svoje vire ogljikovodikov kot diplomatsko orožje. Podobno preprosto ne moremo dovoliti Rusiji, da bi se obnašala, kot da se lani poleti ne bi zgodila vojna v Gruziji. Priključitve suverenega gruzijskega ozemlja ne more pomesti pod preprogo ne Rusija ne EU. Nazadnje, Rusija mora upoštevati zaveze OVSE in Sveta Evrope, ki jo obvezujejo, da spoštuje človekove pravice, demokracijo in pravno državo.

 
  
  

– Poročilo: Frédérique Ries (A6-0089/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  John Attard-Montalto (PSE), v pisni obliki. − Izkoriščam to priložnost, da v celoti podprem to poročilo, ki je predlagano, da bi pospešilo zdravstveno varstvo državljanov EU, vendar bi rad izkoristil to priložnost, da povem tudi to, da so na Malti in Gozu nekatera področja osnovnega zdravstvenega sistema v razsulu. Čakalni seznami prebivalcev na Malti in otoku Gozo, ki potrebujejo medicinske preiskave in operacije, so neverjetni. Dva odstotka prebivalcev čakata na operacijo očesne mrene.

Zgodba o čakalnih seznamih je samo eden od številnih primerov, ki potrjujejo mojo izjavo. Drugi vključuje pomanjkanje postelj v vrhunski bolnišnici, ki je stala skoraj milijardo evrov.

 
  
MPphoto
 
 

  Liam Aylward (UEN), v pisni obliki. Glasoval sem za to poročilo, predvsem zato, ker poziva Komisijo, naj izkoristi sedanje znanstvene dokaze za zaščito državljanov EU pred morebitnimi nevarnostmi elektromagnetnih sevanj. Priporočilo iz leta 1999 zahteva, da se v petih letih objavi posodobitev, v kateri se upoštevajo tekoče raziskave. Nobene posodobitve ni bilo. V svojem pismu komisarju Kyprianouju leta 2008 sem zahteval, da se pregleda izvirno priporočilo, ker je bilo tedaj štiri leta v zamudi s pregledi, vendar še vedno ni nobene posodobitve.

Po objavi priporočila so bile opravljene znanstvene raziskave in sklepi so se spremenili in razvili, opazen pa je tudi znaten tehnološki razvoj z uporabo elektromagnetnih polj, na primer WiFi in Bluetooth. Zaradi nenehno spreminjajoče se narave tega področja moramo ponovno ovrednotiti uredbe, ki varujejo naše državljane.

Evropska raziskava iz leta 2007 navaja, da večina državljanov EU meni, da javne oblasti niso ustrezno opravile svojega dela z obveščanjem o načinih, kako naj se zavarujejo pred elektromagnetnim sevanjem. EU mora prevzeti močnejše vodstvo pri zbiranju pomembnih raziskav o možni škodi elektromagnetnega sevanja in svojim državljanom priporočiti smernice. Podpiram nadaljnje raziskave učinkov izpostavljenosti elektromagnetnemu sevanju na področju zdravja in upam, da bo priporočilo iz leta 1999 pregledano in posodobljeno.

 
  
MPphoto
 
 

  Proinsias De Rossa (PSE), v pisni obliki. − Podpiram to poročilo, ki poziva Komisijo, naj ostane previdna in opravi pregled znanstvene podlage in ustreznosti mejnih vrednosti elektromagnetnega sevanja prek Znanstvenega odbora za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja. Na ta način imajo lahko potrošniki še naprej visoko raven zaščite brez oviranja delovanja in razvoja brezžičnih tehnologij.

Elektromagnetno sevanje je stvar, ki se neposredno nanaša na državljane EU. Poseben Evrobarometer o elektromagnetnem sevanju je pokazal, da imajo Evropejci različno mnenje o morebitnem tveganju za zdravje zaradi elektromagnetnega sevanja: 14 % jih sploh ni zaskrbljenih, 35 % ni preveč zaskrbljenih, 35 % je znatno zaskrbljenih in 13 % zelo zaskrbljenih. V zadnjih letih je bilo objavljenih nekaj znanstvenih študij o tem, vendar nobena od njih ni dala jasnega dokaza o možnih učinkih elektromagnetnega sevanja brezžične tehnologije na človekovo zdravje.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki.(PT) Glasovala sem za resolucijo o zdravstvenih vprašanjih v zvezi z elektromagnetnimi sevanji, ker je to vprašanje, ki neposredno vpliva na celotno evropsko prebivalstvo, ki je izpostavljeno elektromagnetnemu sevanju doma in na delovnem mestu.

Izpostavljenost virom umetnih elektromagnetnih polj je v zadnjih letih znatno narasla, v veliki meri pa jo povzroča naraščajoče povpraševanje po električni energiji in vedno bolj specializirane brezžične tehnologije. Zato sem prepričana, da je izredno pomembno, da se zajamči visoka raven zaščite za vse potrošnike, seveda brez oviranja delovanja omrežij mobilne telefonije in razvoja novih brezžičnih tehnologij.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Goebbels (PSE), v pisni obliki. (FR) Glasoval sem proti samoiniciativnemu poročilu gospe Ries. To je vrsta povsem neuporabnega poročila, ki spravlja ob pamet nekatere poslance in to tiste, ki uživajo v tem, da uporabljajo „previdnostno načelo“ in se pretirano ukvarjajo z najmanjšimi „zadevami“ javnosti. Medtem ko je pričakovana življenjska doba Evropejcev vsako leto daljša, je vsaka nova študija o morebitnih učinkih elektromagnetnega sevanja, ki odpira neodgovorjena vprašanja, prenapihnjena. Po drugi strani pa se na ducate študij znanstvenih akademij in drugih resnično pristojnih teles, ki so ugotovili, da ni nobenega resničnega tveganja, sistematično presliši. Vse, kar je pretirano, je nepomembno.

 
  
MPphoto
 
 

  Françoise Grossetête (PPE-DE), v pisni obliki. (FR) Glasovala sem za poročilo gospe Ries o zdravstvenih vprašanjih v zvezi z elektromagnetnimi sevanji.

Bistveno je, da se zagotovi visoka raven varstva potrošnikov, zlasti otrok, ne da bi ovirali delovanje omrežij mobilne telefonije. Čeprav ni nobenega znanstvenega dokaza, da je uporaba mobilnih telefonov zdravju nevarna, te predpostavke ne moremo z gotovostjo izključiti, zato je treba to vprašanje vključiti v previdnostno načelo. Pomembno je, da se redno posodabljajo mejne vrednosti za javno izpostavljenost elektromagnetnemu sevanju.

Za konec, nujno je, da imamo na voljo več informacij o učinkih elektromagnetnih valov in da vzpostavimo enoten sistem za odobravanje namestitve anten in relejnih postaj, kot poudarja poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Podpiram to poročilo, ki poziva po nadaljnjih raziskavah, ki naj se izvajajo na področju elektromagnetnega sevanja iz naprav, kot so radio sprejemniki, televizorji, mikrovalovne pečice, mobilni telefoni in visokonapetostni daljnovodi. Poročilo priporoča, naj šole, vrtci, domovi starejših in bolnišnice ne bodo blizu anten za mobilne telefone ali blizu visokonapetostnih daljnovodov, natančna razdalja pa naj se določi po znanstvenih merilih.

 
  
MPphoto
 
 

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki.(EL) Predlog resolucije o zdravstvenih vprašanjih v zvezi z elektromagnetnimi sevanji je poskus, da bi se uredile posledice in prikrili odgovorni, da ne bi bilo prizadeto delovanje in donosnost monopolov, ne pa zaradi preprečevanja in zaščite. Povečana ozaveščenost in zaskrbljenost navadnih ljudi v zvezi elektroenergetskimi in telekomunikacijskimi podjetji ter proizvajalci električnih in elektronskih naprav, ki so glavni vir nevarnosti, zahteva raziskave z nedvoumnimi rezultati, ker so za te naprave odgovorna predvsem podjetja, ki so zainteresirana za prodajo svojega blaga in storitev in torej ne za dokazovanje škodljivih posledic elektromagnetnega sevanja.

Za obravnavo tega zelo resnega problema, ki je lahko nevaren za javno zdravje, so potrebne podrobne vladne študije neoplastičnih degenerativnih možganskih bolezni, celotnih učinkov elektromagnetne radiacije na homeostazo človeškega organizma in tako dalje.

Potreben je usklajen boj delavcev, tako da se bodo na podlagi načela preprečevanja lahko dejansko znižale mejne vrednosti izpostavljanja in dejanska izpostavljenost elektromagnetnemu sevanju.

V okviru EU, ki podpira donosnost in konkurenčnost kapitala s spodkopavanjem javnega zdravja, ni možna ne temeljna in učinkovita zaščita zdravja ne varnost delavcev.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (FR) Glasoval sem za poročilo gospe Ries o zdravstvenih vprašanjih v zvezi z elektromagnetnimi sevanji.

Soglašam s poročevalko, da se je treba temeljito pogovoriti o problemu vpliva elektromagnetnih sredstev na javno zdravje s spodbujanjem ustreznih študij in raziskav, ki bodo lahko natančneje in točneje osvetlile to temo, ki povzroča vedno več razprav.

Zato se strinjam z njo, ko poziva Komisijo, naj sprejme jasno politiko o elektromagnetnih valovih, čeprav se zavedam izključne moči držav članic na nekaterih področjih, vključno na primer z valovi, ki so povezani z mobilnimi telefoni.

 
  
  

– Poročilo: Pál Schmitt (A6-0124/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Charlotte Cederschiöld in Gunnar Hökmark (PPE-DE), v pisni obliki. (SV) Danes sva glasovala za samoiniciativno poročilo gospoda Schmitta o boljših šolah: agenda za evropsko sodelovanje (A6-0124/2009). Poročilo opozarja na številne pomembne izzive, s katerimi se soočajo evropske šole in vsebuje veliko dobrih priporočil. Na primer, priporočilo, da bi bilo treba študente v šolah in univerzah bolje pripraviti na vedno večjo spremenljivost trga dela, kjer se zahteve delodajalcev zelo hitro spreminjajo.

Vendar nasprotujeva enemu odstavku v poročilu, ki pripisuje naraščanje nasilja v šolah dejavnikom, kot sta naraščanje razrednih razlik in povečanje kulturne raznolikosti v državah članicah EU. Povečanje nasilja v šolah je resen socialni problem s številnimi zapletenimi vzroki, ki jih ne bi smeli podcenjevati s preprostimi vzročnimi razlagami.

 
  
MPphoto
 
 

  Călin Cătălin Chiriţă (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za poročilo o „boljših šolah: agenda za evropsko sodelovanje“.

Verjamem, da mora EU podpirati posodobitev in izboljšanje šolskega učnega načrta, tako da bi odražal zahteve trga dela, pa tudi družbeno, gospodarsko, kulturno in tehnično stvarnost.

Pozdravljam dejstvo, da si morajo šole prizadevati za izboljšanje zaposljivosti mladih, hkrati pa jim ponuditi možnost, da razvijejo svoje osebne spretnosti. Ne smemo pa pozabiti niti na potrebe mladih, da si pridobijo temeljne demokratične sposobnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie-Hélène Descamps (PPE-DE), v pisni obliki.. (FR) Šolanje je temeljno vprašanje, ki ga moramo danes ponovno potrditi. Poročilo z naslovom „Boljše šole: agenda za evropsko sodelovanje“, ki sem mu dala svojo polno podporo, tvori del tega cilja. Poročilo vztraja predvsem na tem, da je treba vsem mladim evropskim državljanom zajamčiti enak dostop do visokokakovostnega izobraževanja, ki jim bo omogočilo pridobitev spretnosti in dobrega znanja. Poleg tega poziva k večji finančni podpori za ustanove v težavah. Resolucija poleg osnovnega znanja upravičeno poudarja tudi pomen učenja tujih jezikov od najzgodnejših let in podobno možnost tudi za umetniško, kulturno in športno izobraževanje, ki je bistveno za osebnostni razvoj. Poleg tega priporoča še večjo mobilnost in izmenjavo v šolskem okolju in v tej zvezi omenja odličen evropski program Comenius ter hkrati opozarja, da bi moral biti vidnejši in dostopnejši. Nazadnje, resolucija ob doslednem upoštevanju načela subsidiarnosti spodbuja uvedbo posodobljenih šolskih programov, ki upoštevajo spreminjajoče se tehnologije, in možnost, da se odprejo navzven.

 
  
MPphoto
 
 

  Lena Ek (ALDE), v pisni obliki. − (SV) „Države članice so odgovorne za organizacijo, vsebino in reformo šolanja“. To je navedeno v prvem odstavku samoiniciativnega poročila gospoda Schmitta o boljših šolah. S tem se strinjam. Vloga EU je spodbujati različne šolske izmenjave in pospešiti študentsko mobilnost. In EU se ne bi smela vključevati v nobene s šolanjem povezane zadeve. Na žalost resoluciji gospoda Schmitta ne uspe obdržati uvodnih obetov. Skoraj takoj začne s tem, kako bi bilo treba šole financirati in ocenjevati, katere vrste učni program bi morale imeti in tako naprej. Natančno tiste stvari, v katere se EU ne bi smela zapletati, in natančno tiste, ki bi morale biti v rokah držav članic samih. Glasujem za manjšo, a bolj osredotočeno EU. Zato sem glasovala proti obema, samoiniciativnemu poročilu in alternativni resoluciji.

 
  
MPphoto
 
 

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Osnutek izjave vsebuje številne hvalevredne zamisli, vendar so šole politično področje, ki bi moralo spadati pod politično odgovornost posameznih držav članic. Torej se ta resolucija ukvarja z vprašanji, ki so zunaj območja pristojnosti Evropske unije. Ker resno jemljeva načelo subsidiarnosti, meniva, da bi moral Parlament glasovati proti temu poročilu in da bi bilo treba ukiniti parlamentarni Odbor za kulturo in izobraževanje.

Ni treba posebej poudarjati, da sva glasovala proti poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Grech (PSE), v pisni obliki. − Načeloma smo za to poročilo, vendar nekatere klavzule (npr. uvajanje razredov v šolski program, v katerih bi priseljence poučevali v njihovem maternem jeziku) ne odražajo stvarnosti v nekaterih državah članicah, zlasti glede na dotok priseljencev, finančne in upravne zmogljivosti, število prebivalcev v državi in mnoge druge dejavnike.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo gospoda Schmitta o boljših šolah. Poročilo upravičeno navaja, da je zagotavljanje šolskega izobraževanja pristojnost držav članic in prepričan sem, da je pravilno, da dobijo izobraževalni sistemi posameznih narodov avtonomijo in spoštovanje. Nedvomno pa se lahko izobraževalne izkušnje otrok po vsej EU izboljšajo samo z večjim evropskim sodelovanjem in izobraževalni sistemi po vsej celini se morajo prilagajati, da bodo ostali na tekočem s sodobnimi izzivi.

 
  
MPphoto
 
 

  Lívia Járóka (PPE-DE), v pisni obliki. – (HU) Rada bi čestitala kolegu poslancu Pálu Schmittu za njegovo poročilo o boljših šolah: agenda za evropsko sodelovanje, ki pravilno poudarja, da vključeni izobraževalni modeli spodbujajo vključevanje prikrajšanih skupin učencev in študentov s posebnimi izobraževalnimi potrebami. Poleg tega poročilo poziva države članice, da povečajo dostop takih učencev do usposabljanja v skladu z najvišjimi standardi.

Romski otroci po vsej Evropi so prizadeti zaradi hudih izobraževalnih slabosti: skoraj četrtina romskih osnovnošolskih učencev je v ločenih razredih in večina otrok, ki so po nepotrebnem prisiljeni v posebne šole, je romskega porekla. 82 % Romov ima le osnovno šolo ali še nižjo stopnjo izobrazbe in le 3,1 % jih doseže stopnjo izobrazbe, ki ustreza povprečni stopnji večinskega prebivalstva. Vendar je dvig izobrazbene ravni romskih otrok donosna naložba s stališča narodnega gospodarstva, saj so stroški, potrebni za to, da romski otrok konča srednjo šolo, v celoti povrnjeni z njegovimi poznejšimi prispevki v državni proračun. Večje možnosti na trgu dela zaradi boljše izobrazbe pomenijo, da bodo sposobni vedno več prispevati družbi, namesto, da bi bili odvisni od socialne pomoči. Povečanje plačanih davkov in zmanjšanje prejetih nadomestil pa skupno pomeni čisti dobiček za proračun.

 
  
MPphoto
 
 

  Stavros Lambrinidis (PSE), v pisni obliki.(EL) Skupina PASOK je glasovala za alternativni predlog resolucije k poročilu gospoda Schmitta o boljših šolah v EU, ki je uspel črtati sklicevanje na izobraževanje otrok zgolj „zakonitih priseljencev“ in vsebuje tudi druge izboljšave. Ta predlog hkrati pojasnjuje, da ne soglaša z odstavkom 15 v besedilu in s povezavo, ki je vzpostavljenaa med vsemi stopnjami izobraževanja in „prožnostjo“ trga dela na podlagi zahtev delodajalcev.

 
  
MPphoto
 
 

  Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN), v pisni obliki. – (PL) Samoiniciativno poročilo gospoda Schmitta o agendi za evropsko sodelovanje v evropskih šolah skuša poudariti skupne izzive in grožnje, s katerimi se soočajo šolski sistemi v državah članicah. Na številnih mestih ima prav. Ta skupna diagnoza je potrebna, če ne drugega, zaradi velikih preseljevanj, ki se dogajajo znotraj Skupnosti.

Poročilo si zasluži podporo, le da se človek ne more znebiti občutka, da skupne vrednote, ki jih poročevalec vidi kot temelj izobraževalne reforme, ne izčrpajo vseh dejavnikov, ki so oblikovali Evropo skozi stoletja. Pododstavek 17 se nanaša na popoln in raznolik razvoj posameznika, ohranjanje spoštovanja človekovih pravic in socialne pravičnosti, vseživljenjsko učenje za osebni razvoj in poklicno napredovanje, varstvo okolja ter osebno in družbeno blagostanje. Te vrednote so zaželene, vendar manjkajo nekatere podrobnosti – mislim na dejstvo, da imajo te skupne vrednote vir in ta vir so krščanske korenine Evrope.

Na kratko, prepričan sem, da je enotnost duha krščanstva verjetno edita trajna in plodna vez. To je trdna podlaga. Odsotnost sklicevanja na to seveda ni napaka samo v tem poročilu, ampak v celotni zakonodaji Skupnosti. To pušča dvome v usmeritev sprememb. Danes pravimo „da“ dobrim vrednotam, vendar se tudi sprašujemo, katere bodo te vrednote jutri.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem proti poročilu gospoda Schmitta o boljših šolah: agenda za evropsko sodelovanje.

Čeprav se načeloma strinjam s splošnimi nameni poročila in dejstvom, da je treba evropske izobraževalne sisteme pregledati, da se bo izboljšala njihova kakovost, menim, da to poročilo ni našlo rešitev, ki bi bile učinkovite za spodbujanje resničnega izboljšanja kakovosti poučevanja in pristojnosti šole kot mesta za komunikacijo in socializacijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. – (PL) Izobraževanje je nedvomno izredno pomembna tema, ki bi ji morali posvetiti več pozornosti. Posebno pozornost bi bilo treba posvetiti prvi stopnji izobraževanja, to je osnovni šoli. Morali bi si prizadevati za ustvarjanje dobrega socialnega ozračja, v katerem bi se lahko otroci in mladina razvijali. Izobraževanje mladih je naša prihodnost, prihodnost celotne Evropske unije. Nenehno bi si morali prizadevati za izboljšanje pogojev za učenje in ustvarjanje enakih možnosti za otroke in mladino. Prav tako ne smemo pozabiti na ljudi, ki so prikrajšani, na narodne manjšine in tujce.

Stalno usposabljanje učiteljskega osebja in uvajanje sodobnih učnih metod sta izjemno pomembna dejavnika. Izboljšati bi bilo treba nagrajevanje učiteljev in povečati pomembnost učiteljskega poklica.

Mislim, da bi bilo treba posvetiti pozornost tudi mladim, ki želijo študirati v drugih državah članicah Evropske unije. Kraj in v manjši meri stopnja izobraževanja mladih ne bi smela biti odvisna od njihovega finančnega stanja.

Podpiram poročilo gospoda Schmitta in se povsem strinjam, da ima izobraževanje mladih na vseh stopnjah velikanski pomen.

 
Zadnja posodobitev: 23. junij 2009Pravno obvestilo