Predsednik. – Naslednja točka je skupna razprava o naslednjih poročilih:

- A6-0168/2009 gospoda Audyja v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007 (SEC(2008)2359 – C6-0415/2008 – 2008/2186(DEC)),

- A6-0159/2009 gospoda Liberadzkija v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna sedmega, osmega in devetega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2007 (KOM(2008)0490 – C6-0296/2008 – 2008/2109(DEC)),

- A6-0184/2009 gospoda Casace v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007, Oddelek I: Evropski parlament (C6-0416/2008 – 2008/2276(DEC)),

- A6-0151/2009 gospoda Søndergaarda v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007, Oddelek IV: Sodišče Evropskih skupnosti (C6-0418/2008 – 2008/2278(DEC)),

- A6-0152/2009 gospoda Søndergaarda v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007, Oddelek V: Računsko sodišče (C6-0419/2008 – 2008/2279(DEC)),

- A6-0155/2009 gospoda Søndergaarda v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007, Oddelek VI: Evropski ekonomsko-socialni odbor (C6-0420/2008 – 2008/2280(DEC)),

- A6-0153/2009 gospoda Søndergaarda v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007, Oddelek VII: Odbor regij (C6-0421/2008 – 2008/2281(DEC)),

- A6-0156/2009 gospoda Søndergaarda v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007, Oddelek VIII: Evropski varuh človekovih pravic (C6-0423/2008 – 2008/2282(DEC)),

- A6-0154/2009 gospoda Søndergaarda v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007, Oddelek IX: Evropski nadzornik za varstvo podatkov (C6-0424/2008 – 2008/2283(DEC)),

- A6-0157/2009 gospoda Fjellnerja v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske fundacije za usposabljanje za proračunsko leto 2007 (C6-0437/2008 – 2008/2264(DEC)),

- A6-0158/2009 gospoda Fjellnerja v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za varnost omrežij in informacij za proračunsko leto 2007 (C6-0442/2008 – 2008/2269(DEC)),

- A6-0160/2009 gospoda Fjellnerja v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske policijske akademije za proračunsko leto 2007 (C6-0444/2008 – 2008/2271(DEC)),

- A6-0161/2009 gospoda Fjellnerja v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Eurojusta za proračunsko leto 2007 (C6-0436/2008 – 2008/2263(DEC)),

- A6-0162/2009 gospoda Fjellnerja v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za zdravila za proračunsko leto 2007 (C6-0435/2008 – 2008/2262(DEC)),

- A6-0163/2009 gospoda Fjellnerja v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za varnost v letalstvu za proračunsko leto 2007 (C6-0439/2008 – 2008/2266(DEC)),

- A6-0164/2009 gospoda Fjellnerja v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega nadzornega organa za GNSS za proračunsko leto 2007 (C6-0446/2008 – 2008/2273(DEC)),

- A6-0165/2009 gospoda Fjellnerja v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za železniški promet za proračunsko leto 2007 (C6-0443/2008 – 2008/2270(DEC)),

- A6-0166/2009 gospoda Fjellnerja v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije za proračunsko leto 2007 (C6-0445/2008 – 2008/2272(DEC)),

- A6-0167/2009 gospoda Fjellnerja v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za pomorsko varnost za proračunsko leto 2007 (C6-0438/2008 – 2008/2265(DEC)),

- A6-0169/2009 gospoda Fjellnerja v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za obnovo za proračunsko leto 2007 (C6-0429/2008 – 2008/2256(DEC)),

- A6-0170/2009 gospoda Fjellnerja v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni za proračunsko leto 2007 (C6-0441/2008 – 2008/2268(DEC)),

- A6-0171/2009 gospoda Fjellnerja v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za okolje za proračunsko leto 2007 (C6-0432/2008 – 2008/2259(DEC)),

- A6-0172/2009 gospoda Fjellnerja v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za varnost hrane za proračunsko leto 2007 (C6-0440/2008 – 2008/2267(DEC)),

- A6-0173/2009 gospoda Fjellnerja v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer za proračunsko leto 2007 (C6-0428/2008 – 2008/2255(DEC)),

- A6-0174/2009 gospoda Fjellnerja v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu za proračunsko leto 2007 (C6-0433/2008 – 2008/2260(DEC)),

- A6-0175/2009 gospoda Fjellnerja v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami za proračunsko leto 2007 (C6-0431/2008 – 2008/2258(DEC)),

- A6-0176/2009 gospoda Fjellnerja v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za temeljne pravice (prej Evropski center za spremljanje rasizma in ksenofobije) za proračunsko leto 2007 (C6-0440/2008 – 2008/2257(DEC)),

- A6-0177/2009 gospoda Fjellnerja v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja za proračunsko leto 2007 (C6-0427/2008 – 2008/2254(DEC)),

- A6-0178/2009 gospoda Fjellnerja v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Prevajalskega centra za organe Evropske unije za proračunsko leto 2007 (C6-0434/2008 – 2008/2261(DEC)),

- A6-0179/2009 gospoda Fjellnerja v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Agencije Skupnosti za nadzor ribištva za proračunsko leto 2007 (C6-0447/2008 – 2008/2274(DEC)),

- A6-0148/2009 gospoda Fjellnerja v imenu Odbora za proračunski nadzor o finančnem poslovodenju in nadzoru agencij EU (2008/2207(INI)).

  Jean-Paul Audy, poročevalec. − (FR) Gospod predsednik, gospod Kallas, gospe in gospodje, prve besede bom namenil vam, gospod Kallas, da se vam in vašim kolegom na Komisiji zahvalim za pozornost, ki ste jo posvečali parlamentarnemu delu, povezanim s postopkom podelitve razrešnice za izvajanje proračuna Evropske komisije in izvajalskih agencij za leto 2007. Zahvaljujem se tudi upravnim službam.

Prav tako bi želel izraziti priznanje za izrazita prizadevanja Evropskega računskega sodišča pod vodstvom njegovega predsednika, Vitorja Caldeire. Na razpolago je imelo omejene vire za opravilo obsežne naloge.

Nekaj besed bi želel povedati o ozadju podelitve razrešnice. Leto 2007 je bilo prvo leto novega večletnega okvira 2007–2013, kjer so bilo uvedena številna nova pravila. Leto 2007 je prav tako bilo leto zadnjega postopka podelitve razrešnice za sedanjo Komisijo, ki je na začetku svojega mandata obljubila – spomnili se boste, komisar, to je izrekel vaš predsednik –, da bo pridobila pozitivno izjavo o zanesljivosti Evropskega računskega sodišča.

Vendar že 14 let Računsko sodišče izdaja negativno mnenje glede zakonitosti in pravilnosti povezanih transakcij za veliko večino področij porabe, ki jih v različnih stopnjah obravnava, da nanje še vedno vplivajo napake, čeprav – in s tem moramo biti zadovoljni – so upravni izdatki in konsolidirani računski izkazi prejeli pozitivno izjavo o zanesljivosti.

Končno je leto 2007 bilo leto zadnjega glasovanja o podelitvi razrešnice pred volitvami v Evropski parlament. V teh posebnih okoliščinah in poleg številnih zadržkov, ki se pojavljajo v osnutku resolucije o upravljanju sredstev Skupnosti, je cilj mojega poročila bil analizirati postopek podelitve razrešnice in dati svoj prispevek na tej težki poti, ki nas mora voditi do pozitivne izjave o zanesljivosti, medtem ko se popolnoma zavedamo omejitev uresničevanja. Zato me zelo zanima stališče Komisije, političnih skupin in kolegov poslancev, ki bodo govorili na to temo.

Zdaj ko je delo glede te zadeve končano, imam mešane občutke: po eni strani trdno verjamem, da se zadeve izboljšujejo, vendar ne dovolj in prepočasi, in po drugi strani se soočamo z dejstvom, da je nevzdržno ostati v položaju, kjer Evropsko računsko sodišče ni izdalo pozitivne izjave o zanesljivosti že 14 let in kjer Parlament kljub temu glasuje za podelitev razrešnice.

Evropejci bodo na koncu mislili, da Parlament svoje nadzorne vloge ne opravlja pravilno. Zato glede na resnost položaja predlagam, da se nemudoma organizira medinstitucionalna konferenca. Slednja bi vključevala vse tiste, ki imajo določeno vlogo pri upravljanju in spremljanju sredstev Skupnosti in uporabili bi jo za začetek obširne razprave, ki nam bo omogočila načrtovanje reform, ki so potrebne za čimprejšnjo pridobitev pozitivne izjave o zanesljivosti. Zanimajo me razlogi, zaradi katerih bodo nekatere politične skupine nasprotovale tej razpravi.

Posebno pozornost moramo nameniti vlogi držav članic, ki upravljajo skoraj z 80 % proračuna Unije. Dejstvo je, da se prav pri deljenem upravljanju pojavlja največ težav. Če smo že pri tej temi, obžalujem, da je klop Sveta prazna; trenutne težave češkega predsedstva ne zadostujejo za obrazložitev nedosledne politične prisotnosti, razen če si to odsotnost in molk razlagamo kot brezbrižnost ali, še huje, nezanimanje.

Glede poročila o deljenem upravljanju držav članic bi poudaril vlogo ne le nacionalnih izjav o upravljanju, pač pa tudi letnih povzetkov, ki so prav tako elementi, ki nam lahko omogočijo napredovanje k pozitivni izjavi o zanesljivosti.

V skladu s členom 248 Pogodbe predlagam, da se v zvezi z nadzorom deljenega upravljanja okrepi sodelovanje med nacionalnimi revizijskimi organi in Evropskim računskim sodiščem.

Predlagam, da proučimo možnost, da bi nacionalni revizijski organi v vlogi neodvisnih zunanjih revizorjev in ob upoštevanju mednarodnih revizijskih standardov izdajali nacionalna revizijska potrdila za upravljanje sredstev Skupnosti. Ta potrdila bi bila predložena vladam držav članic, da se izdelajo med postopkom razrešnice po ustreznem medinstitucionalnem postopku, ki ga je treba uvesti.

Nazadnje, gospod predsednik, bi želel povedati, da sem bil zelo presenečen, ker so konsolidirani letni izkazi izkazovali neto sredstva v višini približno 58 milijard EUR, in predlagam, da se posveti pozornost vzpostavitvi pokojninskega sklada Skupnosti, da bi finančne obveznosti do zaposlenih prenesli na zunanje strukture.

Menim, da je čas za reformo našega sistema in resnično verjamem, da bi ta reforma morala temeljiti na poglobljenem in iskrenem dialogu med vsemi, ki so vključeni v proračun.

  Bogusław Liberadzki, poročevalec. – (PL) Gospod predsednik, komisar, govorimo o Evropskem razvojnem skladu, ki zadeva afriške, karibske in pacifiške države. Z našega stališča te države niso standardne regije, niso konvencionalne države in ne predstavljajo tipičnih problemov. Glede izvajanja sklada smo v letu 2007 bili priča dvigu plačil in zavez, kar pomeni tudi dvig učinkovitosti. To je nedvomno pozitivna točka in s tem bi želel začeti.

Sklad je sestavljen iz dveh delov: dela, s katerim upravlja Evropska komisija, in dela, ki je pod nadzorom Evropske investicijske banke. Del, s katerim upravlja Evropska komisija, je del, ki je predmet te razprave o razrešnici, medtem ko je del, s katerim upravlja Evropska investicijska banka, trenutno izvzet iz razrešnice, in k temu bi se želel vrniti pozneje.

Naša razprava temelji na predlogu Evropskega revizijskega sodišča. Revizijsko sodišče je jasno povedalo, da so transakcije, povezane s prihodki in obveznostmi za finančno leto, kot celota zakonite in pravilne, vendar je usmerilo pozornost na visoko fiduciarno tveganje pri proračunski podpori, ki je posledica „dinamične razlage“ Komisije o merilih za upravičenost. Revizija je pokazala pomembno stopnjo napak – in tukaj se strinjamo –, da je hitro izboljšanje na področju nadzora bistvenega pomena. Takšne možnosti obstajajo in s tem stališčem bi se morali strinjati.

Vzorec za revizijo je vključeval šest držav in 250 transakcij. Pomembna ugotovitev je, da Komisija še vedno ni zmožna posredovati popolnih računovodskih informacij. Pozdravljamo izjavo, da bo nov sistem začel delovati februarja 2009. Upam, da bo komisar potrdil to dejstvo.

Še ena pomembna zadeva je razlika med besedami in dejanji pri pripravi sporazumov. Priprava in podpis povzročata veliko dvoumnosti. Komisija mora to razjasniti, posebej ker imajo države AKP različne pristope k temu. S stališča Evropskega parlamenta je zelo pomembno, da se ocena pravilnosti ne izvede po dejstvu, temveč da prevzame obliko nadzora za preprečevanje nepravilnosti. Preprečevanje nepravilnosti prav tako pomaga oceniti koristi, ki jih dosežemo z dodelitvijo sredstev. Pri tem ne gre le za prikaz pravilnosti računov, temveč tudi za prikazovanje mere, v kateri je bil cilj dosežen, in glede tega bi želeli poudariti potrebo po sodelovanju nacionalnih parlamentov, ker bi v veliki meri morali to zadevo razumeti. Gre za sodelovanje z organi in vladami ter prav tako s civilno družbo.

Vidik, ki je posebnega pomena, je vprašanje nadzora sredstev, ki jih nadzira Evropska investicijska banka. Z našega stališča Evropska investicijska banka ostaja institucija, ki je ni mogoče nadzorovati. V poročilu jasno potrjujemo, da je EIB imela na razpolago 2,2 milijardi EUR. To je bil javni denar – ni prišel s finančnih trgov. EIB se tako zdi zelo nedemokratična ustanova, ki kljub temu razpolaga z javnim denarjem.

Nazadnje bi se rad zahvalil komisarju za njegovo sodelovanje v tem mandatu. Želel bi, da gospod Łuckiewicz sprejme našo zahvalo v imenu Računskega sodišča. Prav tako bi se želel zahvaliti svojim kolegom iz Odbora za razvoj ter iz Odbora za proračunski razvoj, ki ga je učinkovito vodil gospod Bösch.

  Paulo Casaca, poročevalec. – (PT) Gospod predsednik, gospod Kallas, gospod Bösch, gospe in gospodje, kmalu bomo zaključili do zdaj najbolj poglobljeno reformo Evropskega parlamenta. Ta reforma obsega vzpostavitev statuta za poslance Evropskega parlamenta in za pomočnike, konec nesprejemljive plačne diskriminacije med poslanci in konec nejasnega sistema za poplačilo naših potnih stroškov ter konec diskriminatornega pokojninskega sistema.

Kot poročevalec za razrešnico računov Parlamenta, član Odbora za proračunski nadzor v obdobju 10 let ter predstavnik Skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu sem zelo ponosen na to, kar smo dosegli, in mislim, da ne bi preveč zahtevali od javnosti, če bi hotel, da opazijo te spremembe, ki so jih sami vztrajno zahtevali.

Pri tem sem tako danes kot vedno v celoti naklonjen popolni preglednosti pri porabi javnih sredstev. Glede tega se popolnoma strinjam z mnenjem Evropskega varuha človekovih pravic. Tudi danes nasprotjem rabi javnih sredstev za odpravo posledic zasebnih tveganj. Tudi danes sem, kot vedno, proti prostovoljnim pokojninskih skladom, ki ne upoštevajo razlik med plačami, kar vodi v nepravično obravnavo.

Menim, da je nedopustno, da se delajo posplošitve, ki so popolnoma napačne, kot so trditve, da so vsi poslanci upravičeni do dveh pokojnin.

Kot avtor tega poročila bi želel poudariti, da po desetih letih, odkar sem poslanec Evropskega parlamenta, ter krajših obdobjih kot poslanec v portugalskem parlamentu in regionalnem parlamentu Azorov, zdaj zapuščam svojo parlamentarno funkcijo, ne da bi bil strogo upravičen do katere koli pokojnine, naj bo nacionalne, regionalne ali evropske.

Glede tega moram reči, da se tisti, ki verjamejo, da zanikanje pravic njihovih predstavnikov, ki so enake v vseh družbah, pomaga izboljševati Evropo, hudo motijo.

Nasprotno, prepričan sem, da je edini način za premostitev pomanjkanja zaupanja v predstavnike, da kar najbolj zmanjšamo določanje posebnih pravil za poslance, saj so odgovorni za sprejem teh pravil. Verjamem celo, da bi edino vprašanje, o katerem bi se Parlament moral odločiti, relativni položaj poslancev Evropskega parlamenta v evropskem upravnem okviru.

Medtem ko obžalujem pomanjkanje jasnosti v preteklosti med javnimi nalogami in zasebnimi interesi v pokojninskem sistemu, bi cenil priznanje za delo, ki so ga opravili vsi tisti, ki so se, posebej v našem Odboru za nadzor proračuna, neutrudno borili za strogost in preglednost v evropskih računih.

V tem parlamentu želim izraziti iskreno priznanje vsem in izraziti željo, da bi delo, ki ga je do danes izvedel naš odbor, morali nadaljevati v naslednjem mandatu, z isto vnemo in predanostjo, kot smo mu bili priča do zdaj, da bi dosegli strožjo in pravičnejšo Evropo, ki ponuja več solidarnosti.

Parlament, ki bo izvoljen junija, bo deloval v skladu z mnogo preglednejšimi in pravičnejšimi pravili, in to je nekaj, zaradi česar lahko vsi danes praznujemo.

  Predsednk. – Naslednji govornik bo gospod Fjellner. Poročevalec, gospod Søndergaard, se nam bo pridružil kasneje zaradi zamude leta, zato ga bom h govoru pozval kasneje.

  Christofer Fjellner, poročevalec. – (SV) Gospod predsednik, presenetili ste me, ker ste vsaj poskušali našteti vse decentralizirane agencije. Seveda jih obstaja veliko. Trdim, da je razrešnica postala še pomembnejša za agencije EU predvsem zato, ker se je njihovo število povečalo. Prav tako sta se povečala njihov proračun in število osebja.

Število agencij se je od leta 1995, ko jih je bilo 11, povečalo na 27. Leta 2007 je proračun vseh agencij znašal 1 243 500 000 EUR. Leta 1995 je bil povprečen proračun za agencijo 7 milijonov EUR, zdaj pa je čez 22 milijonov EUR. Število osebja se je povečalo enako dramatično. Leta 1995 je v vsaki agenciji povprečno delalo 38 ljudi. Danes je ta številka 155. Po mojem mnenju je to povečanje samo po sebi izjemno in našo pozornost si zasluži vprašanje, ali je to primeren instrument in ali je ta vrsta povišanja razumna. Prav tako nam pri razpravi o razrešnici nalaga večje zahteve, saj zanjo porabimo več časa in energije.

Zato smo se odločili, da bomo obravnavali 21 agencij, za katere smo odgovorni, v ločenih poročilih in da bomo sestavili horizontalno poročilo, ki obravnava probleme, ki so skupni večini agencij.

Zadovoljen sem, da lahko rečem, da je večina agencij prejela jasno izjavo o zanesljivosti s strani Računskega sodišča. Torej je bilo njihovo upravljanje pravilno. Hkrati imajo leto za letom mnoge izmed njih – dejansko skoraj vse – še velike probleme s presežkom in probleme s skladnostjo s finančno uredbo in kadrovskimi predpisi. O tem moramo premisliti, namreč o dejstvu, da vsako leto ponavljamo iste pripombe glede določenih točk, vendar se nič ne spremeni. To pomeni, da moramo več pozornosti posvetiti izkazovanju odgovornosti teh agencij in kako jih dejansko upravljamo. Zato predlagam, da v horizontalnem poročilu med drugim uvedemo določena zmanjšanja, če agencije ne porabijo zadostnega deleža proračuna ali če ne zmorejo zapolniti vseh mest. Prav tako se predlaga, da bi imeli skupno podporno službo, ki bi malim agencijam pomagala pri obremenjujočih upravnih nalogah. Menim, da je to zelo pomembno.

Letos smo se odločili, da podrobno pregledamo štiri agencije, ki so od Računskega sodišča prejele slabe izjave o zanesljivosti in ki imajo posebej velike težave. To so Evropska policijska akademija, Evropski nadzorni organ za GNSS – GNSS je to, kar običajno imenujemo Galileo –, Evropska železniška agencija in Frontex. Vesel sem, da lahko izjavim, da smo lahko podelili razrešnico trem izmed njih, Galileu, Evropski železniški agenciji in Frontexu, po preučitvi vseh informacij, ki so nam jih predložile.

Na žalost je Cepol, to je Evropska policijska akademija, predložila veliko informacij, toda niti približno ne vseh. Zato še ji nismo mogli podeliti razrešnice. Ostaja tudi vprašanje porabe denarja evropskih davkoplačevalcev, kot so zasebno plačilo pohištva, zasebni klici z mobilnim telefonom in zasebna potovanja. Zahtevali smo informacije glede tega, vendar nismo prejeli vseh. Zato z odborom predlagamo, da podelitev razrešnice preložimo, dokler Cepol s tem v zvezi ne poda popolne izjave. Seveda glede te agencije v Olafu poteka preiskava goljufije. Zadeva je resna in pokazati moramo, da jo jemljemo resno in moramo ji priti do dna. Zato prelagamo podelitev razrešnice. To mi ni v veselje, vendar trdim, da je edino odgovorno. Pred sabo moramo imeti vse informacije, da lahko podelimo razrešnico.

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. − Gospod predsednik, že petič stojim pred vami, ko se pripravljate na glasovanje glede resolucije o razrešnici Komisiji. In že petič moram priznati – kljub nedvomnemu napredku pri izvršitvi proračuna – da še vedno nimamo pozitivne izjave o zanesljivosti.

V osnutku resolucije pred vami (odstavek 58), poročevalec...

(FR) „zahteva, naj Komisija nemudoma [sans délai] predloži svoje predloge za doseganje cilja za pozitivno izjavo o zanesljivosti“.

Zato bom to naredil „sans délai“.

Naštel bom tri razloge, zakaj po mojem mnenju nismo dosegli pozitivne izjave o zanesljivosti, čeprav je ta cilj bil zastavljen na začetku mandata te Komisije.

Na začetku smo se verjetno preveč zanašali na države članice, ki so delile naš interes glede negativnega javnega in političnega vpliva negativne izjave o zanesljivosti, ko je naš poziv k dejanjem postal učinkovit šele, ko ga ja podpirala politika „opozori, razreši ali zaustavi plačila“. Tako je bilo na začetku preveč korenja in premalo palice.

Prav tako smo se zavzemali za evolucijo in ne za revolucijo. Bolj radikalne rešitve smo dali na stran, na primer glede poenostavitve v našem pionirskem poskusu rešitve izjave o zanesljivosti.

Pet let našega akcijskega načrta očitno ni zadostovalo. Nekateri rezultati našega akcijskega načrta šele začenjajo kazati svoj vpliv. Naslednja Komisija bo požela koristi, ki jih brez akcijskega načrta ne bi mogli pričakovati.

Vendar je vaše vprašanje: „Kako in kdaj lahko zagotovite pozitivno izjavo o zanesljivosti?“ Najprej naj spomnim spoštovane poslance, kaj tako imenovana negativna izjava zanesljivosti pomeni.

Člen 248 nalaga Revizijskemu sodišču nalogo, da priskrbi izjavo o zanesljivosti „računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij“. V Maastrichtsko pogodbo je bil vstavljen zadnji hip brez prave razprave o posledicah. To se je od takrat izkazalo za zelo problematično.

Tako imenovana negativna izjava o zanesljivosti je del mnenja Računskega sodišča. Pove, da na nekatera področja izdatkov še vedno pomembno vplivajo napake, čeprav v različni meri. Sodišče tudi izjavi, da so naši letni računi zanesljivi, in poda mnogo pozitivnih in primernih pripomb na naše finančno poslovanje. Kot takšna izjava o zanesljivosti ne zveni nič posebnega v primerjavi z običajno obliko revizijskih mnenj.

Vendar se soočamo z zelo spolitizirano in pogosto namenoma napačno razlago tega stavka. Zato moram priznati, da me je presenetilo, kako težko je prepričati izvoljene politike in javno mnenje, da je upravljanje proračuna v Evropski uniji mnogo boljše, kot kar odraža ta stavek. Zato moramo nekaj storiti, da končamo to škodljivo politično oceno porabe evropskih sredstev.

Za nujne, bolj zajamčene rezultate bi si lahko zamislili tri možnosti:

Prva možnost: sprememba Pogodbe. Način ubeseditve zdajšnje Pogodbe ogroža razumna javna pričakovanja glede zdravega finančnega poslovanja – samodejno in skoraj neizogibno – vsako leto po uveljavitvi Maastrichtske pogodbe.

Med medvladno konferenco o Lizbonski pogodbi sem preveril, ali lahko popravim člen 248 Pogodbe. Skupaj s Sodiščem smo pogledali, kaj bi lahko bila bolj realistična naloga Sodišča, morda pokritje proračuna v triletnem obdobju in ne vsako leto, in prosili Sodišče, če lahko upošteva, da je večina kontrolnih sistemov Komisije večletna, kar zagotavlja popravilo napak v določenem obdobju. V stik smo stopili z več nacionalnimi delegacijami: vse so se strinjale, a nobena ni ukrepala.

Druga možnost: zdaj prehajam na drugo možnost in najradikalnejšo bližnjico do pozitivne izjave o zanesljivosti. V skladu s trenutno Pogodbo bi morda morali prenehati dajati sredstva shemam upravljanja, ki so tako zapletene, da ne moremo doseči trenutnih nizkih pragov za napake.

Če skupaj ne moremo obvladovati trenutne zahtevnosti, potem moramo poenostavljati. „Poenostavitev“ je prijetna beseda, ki jo imamo vsi radi. Preveriti je treba na milijone transakcij. Kako lahko 480 revizorjev s sedežem v Luksemburgu, naj bodo še tako sposobni, ki delajo v zelo zahtevnem pravnem okolju, v 27 državah članicah s 23 uradnimi jeziki, ima osnovo za izdajo vsakoletne izjave o zakonitosti in pravilnosti vseh povezanih transakcij na vseh področjih porabe?

Če želite poenostavitev za dosego hitrega in učinkovitega vpliva na stopnjo napak, menim, da to pomeni opustitev deljenega upravljanja na nekaterih področjih. Pomeni zmanjšanje števila transakcij iz milijonov na nekaj tisoč.

Če vzamemo primer strukturnih skladov, bi to pomenilo jasno opredelitev odgovornosti, ki so trenutno deljene. Da bi to dosegli, bi strukturne sklade lahko spremenili v proračunsko podporo revnejšim regijam. Upravičena regija ali država članica bi sredstva EU pridobila v državni proračun in ta bi se porabila preko nacionalnih sistemov, za kar bi bil izključno odgovoren minister za finance, revizijo pa bi opravljali višji revizijski organi držav članic.

Država članica bi pridobila eno letno odmero iz proračuna EU in bi bila odgovorna svojim državljanom in drugim državam članicam na podlagi rezultatov. Pravila upravičenosti, postopki naročanja in stopnje črpanja ne bi bile več evropski problem.

Po tem radikalnem scenariju bi opustili milijone projektov, ki so premajhni in prezapleteni, da bi jih preverjal Bruselj. Nič več majhnih, kreativnih projektov, ki jih zasmehuje evroskeptičen tisk!

Tretja možnost: če ne moremo spremeniti Pogodbe ali njene interpretacije, bi morda lahko razpravljali o tem, kaj pomeni, da je določen tip transakcije „v redu“. Lahko bi določili realistične in stroškovno učinkovite pragove za to, kaj pomeni zakonito in pravilno.

To je razprava o dopustnem tveganju. Trenutno Sodišče za vse primere uporablja enoten 24-odstotni prag bistvenosti. Sodišče samo je zahtevalo boljšo analizo tveganja in politični sporazum o dopustnem tveganju na različnih proračunskih področjih.

Da bi razpravo premaknili z mesta, imamo zdaj pred sabo sporočilo Komisije. Vaš poročevalec predlaga, da to sporočilo sprejmete kot „trdno metodološko podlago“ in poziva k nadaljnjim analizam, zbiranju podatkov, dialogu in konkretnim predlogom. Hvaležen bi bil za to podporo in predlagam, da gremo naprej, kakor hitro bo to mogoče. Svet je prav tako pripravljen za sodelovanje.

Na podlagi vaše splošne politične podpore bi Komisija želela nadaljevati s predlogi za določitev posebnih dopustnih ravni tveganj za vsako proračunsko postavko posebej. Za vsak prihodnji predlog porabe boste „potrdili toleranco“ vsake previdno izračunane ravni tveganja, tako da bo Računsko sodišče – upamo – prilagodilo svoj prag bistvenosti na tej osnovi.

Začeti moramo takoj. Če bomo čakali na revidirano finančno uredbo ali na naslednje finančne perspektive po letu 2013, se to ne bo pokazalo v postopku podelitve razrešnice še naslednjih pet let.

Gospe in gospodje, danes se pripravljate na glasovanje ali podeliti razrešnico za leto 2007, leto, za katerega revizorji pravijo, da na vseh proračunskih področjih razen strukturnih skladih 95 % ali več plačil ne vsebuje resnih finančnih napak.

To je najboljša izjava o zanesljivosti doslej, izboljšanje v zadnjem letu, letu z višjim nivojem plačil, povečanim številom držav članic, EU-27. Naše finančno poslovodenje se nenehno izboljšuje in gotovo je dovolj dobro, da si zasluži razrešnico. Vendar ne more prestati testa popolnosti.

EU je bila ustanovljena, da bi prinesla mir in blagostanje. Do zdaj je bila uspešna. Seveda, če pogledamo institucionalno sestavo EU, je možno, da ni bilo pri njeni ustanovitvi prisotnega nobenega revizorja, zato ni popolna. Vendar je revizijska popolnost redek pojav kjerkoli na svetu.

Hvala za pozornost in prosim volite za razrešnico. Pri Komisiji ne boste zasledili nobenega samozadovoljstva.

  Luca Romagnoli, pripravljavec mnenja Odbora za promet in turizem. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, Odbor za promet in turizem pozdravlja dejstvo, da stopnja izkoriščenosti za prevzem obveznosti in odobritve plačil za projekte TEN-T ostaja visoka, dosega skoraj 100 %, ter poziva države članice, da zagotovijo zadostna sredstva v nacionalnih proračunih, ki bodo enaka zavezi EU.

Naš odbor skrbi nizka stopnja izkoriščenosti za prevzem obveznosti za prometno varnost in za Nadzorni organ za Galileo ter za odobritve plačil za notranji trg, optimizacijo prometnih sistemov in pravice potnikov.

Z zadovoljstvom je zabeležil, da je bila najvišja stopnja finančne pomoči za čezmejne projekte povišana na 30 % in najnižji prag financiranja na 1,5 milijarde EUR. Prav tako bi vas želel spomniti, da je bil postopek ocenjevanja za izbiro projektov izboljšan skupaj z ustreznim spremljanjem, hkrati pa odbor obžaluje dejstvo, da struktura opisa del ni bila usklajena in tehnično in finančno spremljanje ni bilo standardizirano.

  Jan Andersson, pripravljavec mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve. – (SV) Gospod predsednik, politika zaposlovanja je del kohezijske politike. Na tem področju je še vedno veliko pomanjkljivosti in slabosti ter številne stvari, za katere imamo zadržke. Približno 27 % kohezijske politike je v pristojnosti Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve. Glede plačil večina med njimi izvira iz obdobja med letom 2000 in 2006. Zadovoljni smo, da je v tem obdobju bilo porabljenih 100 % odobritev plačil.

Včasih je problematično pomanjkanje dokazov za posredne stroške in stroške dela ter precenitev teh stroškov. Zato smo prav tako izrazili svojo podporo bolj standardnemu načinu prikazovanja tega, skupaj z boljšimi preverjanji na ravni držav članic, ki jih bomo imeli v naslednjem obdobju in ki lahko vodijo v izboljšave na tem področju v prihodnosti.

  Péter Olajos, pripravljavec mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane. – (HU) Po letu 2006 sem prejel čast pripraviti mnenje Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane glede izvajanja proračuna petih evropskih agencij, ki spadajo pod pristojnost finančnega leta 2007.

Menim, da je splošna raven uporabe proračunskih vrstic na tem področju, ki znaša 94,6 %, na splošno zadovoljiva. Stopnja izvrševanja prevzema obveznosti za program LIFE+ je bila pri 98,87 % odlična. Med druge nadpovprečne agencije sodijo Evropska agencija za okolje, ki je dosegla 100 % tako pri obveznostih kot plačilih, ter Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni. Vendar so izboljšave še mogoče pri upravljanju proračuna Evropske agencije za zdravila, Evropske agencije za varnost hrane in Evropske agencije za kemikalije. Za slednjo je bilo leto 2007 prvo leto delovanja. Kot pripravljavec mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane predlagam, da se agencijam Komisije podeli razrešnica za leto 2007 na področju okoljske politike, javnega zdravja in varnosti hrane v zvezi z izvajanjem proračuna.

  Jan Olbrycht, pripravljavec mnenja Odbora za regionalni razvoj. – (PL) Gospod predsednik, komisar, Odbor za regionalni razvoj je temeljito analiziral rezultate dela Revizijskega sodišča, vendar je tudi aktivno sodeloval pri izjemno predirljivem delu, ki ga je vodil Odbor za proračunski nadzor. Primerjava teh rezultatov s tistimi, ki so bili predmet prejšnje razrešnice, kaže temeljit napredek pri delu Komisije v stopnji nadzora. Vendar se zavedamo, da se bodo prvi vidni učinki uvedbe akcijskega načrta pokazali šele v prihodnjih letih.

Za naš odbor je pomembno, da rezultati, ki se pojavijo v poročilu Računskega sodišča, ne posegajo v razumevanje pomena kohezijske politike v politikah EU in da ne spodkopavajo ciljev te politike. Prav tako bi želeli poudariti, da napake, ki so označene v poročilu, ne smemo napačno razumeti kot nepravilnosti ali celo zlorabe. Na splošno mislimo, da obstaja viden napredek in bomo podprli podelitev razrešnice Komisiji.

  Marusya Ivanova Lyubcheva, pripravljavka mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov. – (BG) Poročilo o razrešnici Evropski komisiji za leto 2007 kaže določen napredek, čeprav še je treba ustrezno uskladiti delovanje in kontrolne mehanizme, da bi dosegli učinkovitejšo porabo virov, zmanjšali število in resnost kršitev in ponudili večjo preglednost in odločenost, posebej pri enakosti med spoloma pri pripravi proračuna.

Ne smemo spregledati odgovornosti Komisije za sodelovanje z državami članicami in institucijami. Sodelovanje in komunikacija sta pomembni orodji in pogosto smo priča posledicam njunega opuščanja. Brez zasmehovanja nekaterih kršitev v najnovejših državah članicah, Bolgariji in Romuniji, mislim, da je treba zagotoviti enako obravnavo za vse države članice.

Poseben mehanizem za sodelovanje, ki ne sme postati zapleten, se uporablja za obe državi. Nekatera besedila v poročilu so nesprejemljiva, posebej predlogi za mehanizem, ki služi za pripravo četrtletnih poročil za Bolgarijo in Romunijo, ter posebna poročila porabe strukturnih skladov. Pozivam vas k opustitvi teh besedil. To bo državama dalo možnost, da se osredotočita na reševanje problemov, ki so se pojavili.

  Predsednik. – Povedati bi želel, da še nismo slišali mnenja Odbora za razvoj, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Obora za promet in turizem in Odbora za kulturo in izobraževanje, ker se poročevalci razprave niso udeležili pravočasno, zato je prišlo do spremembe v vrstnem redu govornikov. Nadaljevali bomo z razpravo. Gospod Ferber bo zdaj govoril v imenu skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov – eno minuto in pol.

  Markus Ferber , v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, mislim da smo v tem parlamentarnem mandatu skupaj napredovali pri postopku podelitvi razrešnice evropskim institucijam. Vendar obžalujem, da je tako dolgo trajalo, ker smo načeloma šele zdaj zaključili, kar je bilo zastavljeno v času odstopa Komisije leta 1999 – z drugimi besedami, pred 10 leti. To kaže, da gotovo moramo izboljšati naše postopke in metode dela in zagotoviti, da se potrebna preglednost pojavi prej, ko želijo državljani ugotoviti, za kaj se uporabljajo njihovi davki.

Posebej bi se rad zahvalil gospodu Casaci, s katerim sem imel čast sodelovati pri razrešnici Parlamenta za skupino Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov. Obžalujem, da poslanec, ki je dal veliko komentarjev za tisk glede različnih tem, ki se nanašajo na Evropski parlament, ne sodeluje niti v razpravah niti v glasovanjih v odboru niti na razpravi tukaj na plenarnem zasedanju. To sem želel jasno povedati na tej točki, zato da je vzeto na znanje tudi za naprej!

Dobro vemo, da je na tem področju bilo in še zmeraj je veliko težav, in tukaj so prisotni poslanci, ki so v zadnjih petih letih zagotovili, da so potrebne reforme uvedene na številnih mestih in v korist poslancev. Za to se vsem iskreno zahvaljujem. Storili smo, kar smo morali storiti, vseh informacij pa nismo objavljali na široko prek medijev in potem izginili. Hvala za vašo pozitivno sodelovanje.

  Costas Botopoulos, v imenu skupine PSE. – (EL) Gospod predsednik, gospe in gospodje, za začetek bom povedal, kar vedno rečem, ko razpravljamo o proračunskih zadevah in proračunskem nadzoru, namreč, da ne gre za tehnični, pač pa za zelo politični postopek.

Podoba, ki jo državljanom kažeta naš Parlament in Evropska unija na splošno, je zelo pomembna. Z drugimi besedami, koliko denarja evropskih davkoplačevalcev porabljamo in kakšno podobo kažemo glede preglednosti tega upravljanja evropskim državljanom. Zato gre za politični proces in zelo je pomembno, da preučimo zunanjo podobo, vtis, ki ga dajemo kot Evropska unija, in ne le določene podrobnosti, ki se nanašajo na določene države, kar ne pomeni, da naj ne govorimo o vsaki državi.

To opažanje me obvezuje, da povem, da so naša poročila prav tako zelo pomembna. En tak primer je primer izboljšanja, ki smo ga končno dosegli na področju statusa poslancev in parlamentarnih pomočnikov po mnogih letih prizadevanj, in na tej točki bi rad tudi sam pozdravil prizadevanja mojega kolega, gospoda Casace. Danes imamo zelo dobre rezultate in to kaže, da so naša poročila pomembna in dajejo rezultate in mi moramo biti z njimi previdni.

Želel bi dodati nekaj besed o rezultatih naših prizadevanj to leto. Povedal bom isto kot poročevalec, gospod Audy, da smo seveda napredovali, vendar še ne dovolj. Največje vprašanje je problem obsega kohezije, vendar želim povedati, da socialisti pozivamo k izboljšanjem, verodostojnosti, učinkovitosti in poenostavitvam, kot je povedal komisar. Komisar, verjamem, da moramo na področju poenostavljanja preiti iz evolucije k revoluciji; tu ne gre za opustitev kohezije, ki je osnovna politika Evropske unije, pač pa za njeno izboljšanje in večjo učinkovitost.

In nazadnje, še eno pomembno vprašanje, ki ga prav tako obravnava poročilo, je vprašanje sposobnosti Evropske unije za obvladovanje kriz. Krize moramo obvladovati sami in te zmožnosti ne smemo prenašati na druge organe.

  Jan Mulder, v imenu skupine ALDE. – (NL) Najprej bi se želel zahvaliti poročevalcem in gospodu Audyju, ki je po mojem mnenju imel odličen govor. Prav tako se zahvaljujem komisarju in službam Komisije. Vedno so bili na voljo Parlamentu, kar zelo cenim. Tu in tam je prišlo do nesoglasij, toda kje se to ne dogaja?

Komisijo bi po mojem mnenju morali ocenjevati na podlagi obljub na začetku obdobja in zdajšnjih rezultatov. Kot je komisar že povedal, Komisija ni – niti približno – dosegla tistega, kar si je zastavila, namreč pozitivne izjave o zanesljivosti. Zastavljenemu cilju se ni niti približala, kar je težava, čeprav je komisar podal nekaj zanimivih predlogov. Na žalost so bili podani na koncu obdobja. Morda bi bilo mogoče – ne vem – če bi o njih lahko razpravljali zadnja tri leta njegovega mandata, ker je dal veliko zanimivih predlogov.

Po mojem mnenju – in komisar je to prav tako omenil – je deljeno upravljanje še vedno bistvenega pomena. Ali ga lahko prepustimo državam članicam ali ne in kako lahko bolje spremljamo države članice? V medinstitucionalnem sporazumu smo zapisali, da želimo izjave na določeni politični ravni, kar je bilo preneseno v finančna pravila in predpise. Zame je bilo vedno glavno vprašanje, ali je to dovolj. Trenutno v to nimam dovolj vpogleda. Komisarju se zahvaljujem za obširno poročilo, ki ga je poslal, čeprav po mojem mnenju na nekaterih mestih ni dovolj jasno. Kje je korenje za tiste države članice, ki so uspešne, in palice za tiste države članice, ki niso? To mi ni povsem jasno in moralo bi biti razloženo v politiki.

Mislim, da bi se razprava o pozitivni izjavi o zanesljivosti morala nadaljevati brez popuščanj. Za javno mnenje je zelo slabo, če se položaj negativne izjave o zanesljivosti nadaljuje iz leta v leto.

  Mogens Camre, v imenu skupine UEN. – (DA) Gospod predsednik, naš pregled računov za leto 2007 je pokazal, da to leto spet preprosto nismo dovolj sposobni za upravljanje velikih virov, ki jih EU namenijo države članice. Odlična poročila odbora jasno kažejo na obstoječe pomanjkljivosti. Dovolite mi, da citiram iz enega od teh poročil. Glede kohezije odbor izjavlja, da z veliko zaskrbljenostjo jemlje na znanje oceno Računskega sodišča, po kateri se vsaj 11 % skupnega zneska, povrnjenega za projekte strukturnih politik, ne bi smelo povrniti.

Priznam, da ogromne mreže zakonodajnih in upravnih organov EU skupaj s slabim upravljanjem in očitno korupcijo v nekaterih državah članicah otežujejo odgovorno finančno poslovodenje, vendar to je in bo ostalo nesprejemljivo. Zdi se, da obstaja le ena rešitev, in to je ustavitev plačil velikih zneskov EU, s čimer bi ustavili celoten cirkus prerazporeditev EU.

Moja majhna država, Danska, bo EU plačala skoraj 20 milijard DKK. Mi ne bi nikoli razmišljali o uporabi tega denarja v namene, kamor ga daje EU. Celo pošiljanje denarja držav članic v prerazporeditev preko Bruslja vključuje znižanje neto vrednosti tega denarja in prispeva k povečanju nezakonite porabe denarja državljanov. Države članice EU se morajo financirati in ne obdavčiti svojih sosedov.

Nazadnje se bi želel zahvaliti predsedniku Odbora za proračunski nadzor, gospodu Böschu, za izjemno upravljanje dela, prav tako bi se želel zahvaliti poročevalcu, kolegom poslancem, sekretariatu odbora in vsem sodelujočim za njihovo izjemno zavezanost in zelo konstruktivno sodelovanje.

  Bart Staes, v imenu skupine Verts/ALE. – (NL) Tokrat se bom omejil na proračun parlamenta in želim izraziti svoje zadovoljstvo s poročilom gospoda Casace, posebno s poglavjem o prostovoljnem pokojninskem skladu, kjer smo odobrili približno deset odstavkov. Številni izmed teh so bili sprva spremembe, ki sem jih pripravil in ki so bile po mojem mnenju na tej točki potrebne.

Kar se zdaj dogaja s tem prostovoljnim pokojninskim skladom, so na plan privlekli evroskeptiki. In prav je tako, saj je sramotno! Kar se dogaja, je neetično in proti temu moramo ukrepati. Ne moremo sprejeti, da bi v teh časih poslanci prej obravnavali svoj prihodek kot od državljanov. Skupaj z gospodom Ferberjem bi evroskeptikom, ki sedijo tam, želel povedati, da niso med tem delnim zasedanjem na noben način poskušali konstruktivno prispevati k odpravi pomanjkljivosti.

Posebej bi želel prositi kolege poslance, da podprejo odstavek 105, ki se nanaša na prostovoljni pokojninski sklad. To bo zagotovilo, da predsedstvo Parlamenta ne bo uporabilo davkoplačevalskega denarja za zamašitev ogromnih lukenj, ker to ni opravičljivo. Zato pozivam kolege poslance, da v veliki meri podprejo in odobrijo poročilo gospoda Casace. Zaprosil sem za poimensko glasovanje, saj bi vsi morali pokazati svoje barve glede tega vprašanja!

  Véronique Mathieu (PPE-DE). – (FR) Gospod predsednik, v tem obdobju gospodarske recesije je bilo za Evropsko unijo pomembno, da še naprej kaže svojo solidarnost z državami v razvoju. Spomnimo se, da so leta 2007 Evropska skupnost in države članice skupaj prispevale 60 % celotne razvojne pomoči, s čimer je Evropska unija postala največja donatorka na svetu.

Evropski razvojni sklad nam omogoča, da se borimo z revščino, medtem ko spodbujamo gospodarski razvoj in demokracijo. Zato sem zadovoljen, da je za obdobje 2008–2013 bil državam AKP dodeljen proračun v znesku 23 milijard EUR v okviru desetega Evropskega razvojnega sklada. Ta številka je skoraj dvakrat večja od zneska, podeljenega znotraj devetega Evropskega razvojnega sklada.

V svojem poročilu Revizijsko sodišče zaključuje, da so računi za 7., 8. in 9. Evropski razvojni sklad na splošno zanesljivi, zakoniti in pravilni. Lahko smo le veseli zaradi rekordnih ravni izvedenih pogodb in plačil v okviru Evropskega razvojnega sklada.

Vendar prav tako opažam, da je potreben napredek pri okrepitvi sistemov spremljanja in nadzora, ker določene transakcije še zmeraj vsebujejo precejšnjo količino napak.

Podobno in prepogosto obstaja veliko tveganje na področju proračunske podpore in verjamem, da bi takšna tveganja morali bolje oceniti. Glede tega sem tudi jaz mnenja, da se proračunska podpora podeli samo, če je država prejemnica sposobna s sredstvi upravljati pregledno, odgovorno in učinkovito.

Med prednostnimi nalogami, na katerih bomo morali delati v prihodnosti, bi želel omeniti vključitev Evropskega razvojnega sklada v splošni proračun Skupnosti, saj bi to povečalo učinkovitost in preglednost razvojne pomoči.

Na koncu bi se, gospod predsednik, rad zahvalil poročevalcu za odlično poročilo, predstavnikom Sodišča in celotnemu osebju Komisije, ki je opravilo odlično delo. Ni mi potrebno reči, da obžalujem odsotnost Sveta, posebej pa češkega predsedstva.

  Edit Herczog (PSE). – (HU) V tem ciklusu je Evropski parlament imel nalogo izvajanja nadzora nad upravljanjem vedno večjega števila agencij, kar je dejstvo, ki ga je omenil tudi kolega poslanec, gospod Fjellner. Konstruktivni dialog, ki je med postopkom spremljanja nastal med Parlamentom, agencijami in Evropskim revizijskim sodiščem, je posledično povečal preglednost in okrepil disciplino upravljanja. V trenutno težkem gospodarskem in finančnem okolju je pomen spremljanja postal še pomembnejši kot kdajkoli prej.

Če pogledamo preteklo obdobje, je pozitivno, da med proračunskim spremljanjem nismo le ugotovili skladnosti oziroma njenega pomanjkanja, temveč smo lahko podali tudi napredna priporočila institucijam, ki so bila predmet revizij, ki so jih poskušale uspešno izvesti. Verjamem, da je pomembno, in to podpiram, da agencije niso le podvržene popolnoma objektivnim pregledom, temveč bi morali tudi preučiti njihov lasten razvoj. Posebej sem naklonjen, da bi agencije bile ustanovljene tudi v novih državah članicah, da bi delo Evropske unije približale ljudem, ki tam živijo. Skoraj popolnoma se strinjamo z gospodom Fjellnerjem, končna sodba pa bo podana jutri.

  Ingeborg Gräßle (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, poročilo gospoda Audyja – iskreno se zahvaljujem poročevalcu – nas res ponese korak dlje, ker vsebuje inovativne elemente, kot sta imenovanje in sramotenje – mejnik v proračunskem nadzoru. To pomeni usmerjeno kritiko in ne splošnih pripomb. Dejstvo, da se Skupina socialdemokratov zdaj umika in bi raje resnico pometla pod preprogo, je škandalozno in našim kontrolnim dejavnostim dela slabo uslugo. Verodostojnost Parlamenta je pod vprašajem in pozivam kolege poslance, da ne dovolijo, da se to zgodi.

Nekaj bi rad povedal o naših največjih problemih, Romuniji in Bolgariji. Neuspeh Komisije v zvezi s pripravo pristopov teh držav je tu najbolj očiten. Izgubili smo veliko denarja. Komisija je samo sedela in dolgo opazovala, sredstev pa ni zamrznila do leta 2008. Medtem pa je bil izgubljen 1 milijon EUR v povezavi z Bolgarijo in 142 milijonov EUR v povezavi z Romunijo. Zamrzovanje sredstev pa ni rešitev za probleme. Mehanizem za sodelovanje in preverjanje, za katerega je odgovoren predsednik Komisije sam, je papirnati tiger in poročila o napredku niso vredna svojega imena. Poročilo gospoda Audyja predlaga, kako bi lahko to izboljšali. Evropska komisija je zavedla Parlament glede pripravljenosti teh držav za pristop in komisar za širitev bi se moral iz tega naučiti lekcijo. Zanimamo se za vodenje prihodnjih pristopov, zato ta tema ostaja na dnevnem redu.

Naša skupina bo Komisiji podelila razrešnico, toda jaz osebno ji ne bom. Na žalost je navdušenje Komisije za reforme, majhna iskra, ki smo jo prejšnje leto spet uspeli odkriti, spet ugasnilo. V povezavi z bojem proti goljufijam vlada mrtvilo, nič se ne dogaja v zvezi s preventivo in med drugim ni želje po bolj etičnem vedenju. Stvar, ki bi morala biti jasna Komisiji in posebej komisarju Kallasu, je, da kdorkoli želi biti v novi komisiji, je odvisen od podpore Parlamenta.

  Siim Kallas, podpredsednik Komisije. − Gospod predsednik, spoštovanim poslancem se zahvaljujem za njihove pripombe. lahko rečem le, da sem med temi petimi postopki podelitve razrešnice bil zelo zadovoljen z našim sodelovanjem. Postopek je zmeraj bil zapleten, toda vedno konstruktiven in zelo strokoven. Zato se vam zahvaljujem za ta prispevek k temu zapletenemu ustroju razrešnice.

Samo dve pripombi. Gospodu Liberadzkiju bi želel povedati, da so februarja 2009 računi ERS bili uspešno preneseni v računovodstvo na podlagi nastanka poslovnega dogodka. Odprli smo vprašanje, toda zdaj so združeni.

Vprašanje Jana Mulderja, zakaj ti radikalni predlogi prihajajo tako pozno, je zelo dobro. Štiri leta zorenja predloga te vrste ni predolgo. V Evropi stvari zahtevajo svoj čas in v tem primeru želimo uporabiti vse možnosti v okviru našega akcijskega načrta, ker se zavedamo, da je treba storiti nekaj zelo resnega, da bi rešili ta problem.

Zato ne mislim, da je prepozno, vendar obžalujem, da je trajalo toliko časa.

  Dragoş Florin David (PPE-DE). - (RO) Gospod predsednik, zelo kratek bom. Med glavnimi zaključki razrešnice Evropski komisiji odstavek 4 poročila gospoda Audyja pravi, da meni, da pristopa Romunije in Bolgarije Komisija ni obravnavala s primerno resnostjo, da sta bili v času pristopa obeh držav poročili za obe državi zavajajoči in da je vredno obžalovanja, da so te napačne informacije pripeljale v trenutni položaj, kjer so bili kohezijski skladi sproščeni za države članice z nedelujočimi upravnimi in pravnimi sistemi in da je to dejanje zavedlo javno mnenje in Parlament v škodo slovesa Evropske unije.

Resnično bi želel, da kolega poslanca, gospod Jørgensen in gospod Casaca, ki sta pripravila to spremembo, in drugi poslanci v Odboru za proračun, ki so jo odobrili, razložijo te argumente, ker mislim, da tako Romunija kot Bolgarija imata delujoče upravne in pravne sisteme, morda ne temeljijo na tistih parametrih, kot bi morali, toda kljub temu delujejo. Prav tako ne verjamem, da si je kdo vzel pravico zavajati javno mnenje, še najmanj pa Parlament in Komisijo.

  Jean-Paul Audy, poročevalec. − (FR) Gospod predsednik, verjamem, da sta primera Romunije in Bolgarije vredna razprave, vendar je naš položaj zelo resen.

Glede zaključkov se bi želel zahvaliti poročevalcem iz političnih skupin in vsem govornikom, posebej Odboru za proračunski nadzor. Želel bi podati zaključke glede več vprašanj.

Prvič, v primeru proračuna ni goljufij. Drugič, imamo veliko napak in to iz dveh razlogov. Prvi je, da so naši predpisi prezapleteni, zato je za končne koristnike njihova uporaba težka in delajo napake, ki pa niso preresne. Drug razlog je, da Evropsko računsko sodišče uporablja prenizek prag bistvenosti: 2 % za vse sektorje; kar se tiče revizijskih metod, jih je treba ponovno preučiti.

Tako se govori, da se stvari slabo odvijajo, a le zato, ker smo mi vsi odgovorni. Komisija je odgovorna, ker ni držala svoje obljube, in zahvaljujem se vam, komisar, da ste preučili predloge za naslednji mandat. Svet je odgovoren, ker izgublja zanimanje: ni prisoten. Države članice so odgovorne, ker predpisov ne izvajajo z zadostno strogostjo. Evropsko revizijsko sodišče je odgovorno, ker mora razmisliti glede svojih revizijskih metod, posebej glede ravni bistvenosti; odgovornost Sodišča in ne Komisije ali Parlamenta je, da določi pragove bistvenosti. Parlament je odgovoren, ker mora biti jasen glede trenutnih nepopolnosti in mora sprejeti reforme.

Če strnem, verjamem, da imamo vrsto skupnih odgovornosti. Povzetek se naredi na koncu tega mandata. Upamo in molimo, da se bo ta reforma zgodila, da bomo v naslednjih finančnih perspektivah končno imeli pozitivno izjavo o zanesljivosti. Prav tako upamo, da če bomo imeli negativno izjavo o zanesljivosti, da bo tudi Parlament glasoval proti, tako da bo med organi, ki morajo sprejeti odločitve za proračunski nadzor, politična doslednost.

PREDSEDSTVO: GOSPOD ONESTA
podpredsednik

  Herbert Bösch, pripravljavec mnenja Odbora za proračunski nadzor. – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, čast imam, da se zahvalim najprej poročevalcem, ki so opravili odlično delo in pripravili konstruktivna poročila, o enem izmed njih bomo razpravljali še jutri. Drugič, rad bi se zahvalil odličnemu sekretariatu, ki nas je v preteklih letih podpiral. Za tiste, ki nas bodo nasledili, lahko samo upam, da bodo imeli takšno odlično osebje, ki bo zanje delalo.

Vendar pa, gospod predsednik, ne razumem ene stvari. Če pogledam predogled tiska – predogled plenarnega zasedanja s časa od 21. do 24. aprila – lahko berem o pomembnih poročilih glede imunitete poslancev, vendar nič ne piše o razrešnicah za finančno leto 2007. Če ne priznavamo pravic Parlamenta, kdo izmed širše javnosti bo nas priznal, nas vzel resno in volil 7. junija, če je to najpomembnejša pravica, ki jo Parlament ima? Ta pravica je nadzorovati, kako je bilo porabljenih čez 100 milijard EUR v letu 2007.

Če ne razpravljamo o dejstvih, potem bomo mogli razpravljati o govoricah. Gospod Ferber je že omenil to točko. To Evropo moramo graditi na dejstvih. Potrebujemo sodelovanje in konstruktivne ideje, ki smo jih razvili v zadnjih letih. Ne preseneča, da smo na koncu tega obdobja ustvarili največjo proizvodno moč in največjo stopnjo jasnosti v tem obdobju. To je deloma zasluga ljudi, ki so pri tem sodelovali in ki bi jim želel čestitati, vendar se gre prav tako zahvaliti dejstvu, da smo postali jasni glede različnih stvari, med drugim, kaj nadzor na koncu pomeni evropskim davkoplačevalcem.

Prav tako bi se morali zavedati, da sežemo dlje kot do tega posameznega leta 2007. Seveda vemo, da je prišlo do nekaterih zablod, ki smo jih do določene mere popravili. Zelo sem hvaležen gospodu Costasu za njegove besede. V tem obdobju smo vzpostavili statut za pomočnike. Zaradi tega smo bili pred nekaj leti kritizirani. Vzpostavili smo statut za pomočnike in tudi zaradi tega so nas kritizirali. Nekateri ljudje morda niso stoodstotno prepričani v to, vendar kot člani Odbora za proračunski nadzor ne smemo pozabiti, da stvari ne moremo vedno početi v skladu z nemškim, portugalskim, avstrijskim ali španskim modelom. Potrebujemo evropski model. To je včasih precej zahtevno in, posebej v času volitev, občasno težko izvedljivo. Zelo sem hvaležen vsem, ki ste se uprli skušnjavi bližajoče se volilne kampanje in rekli: držali se bomo dejstev in ta dejstva smo prav tako pripravljeni pojasniti kolegom poslancem in volivcem.

Gospod Kallas, dodati bi želel še eno točko, ker bomo o tem prav tako govorili v povezavo z razrešnico Audyja, ki jo toplo pozdravljam. Nanaša se na domnevno bančno pristojbino. Mnogo let je Komisija zamujala pri svojem izračunu bruto domačega proizvoda Evropske unije, da bi dobila BND, ki je dejansko določen, na pravo podlago. To je različne države članice stalo več milijonov evrov, o čemer smo govorili. Upam, da boste vi ali vaš naslednik to ustrezno razjasnila.

Gospod predsednik, zelo sem hvaležen za to odlično delo, ki ga je opravil moj odbor, in kot veste, jutri bomo priporočili, da se razrešnica ne podeli. Zadovoljen sem, da sem predsednik tega odbora. Hvala lepa.

  Christofer Fjellner, poročevalec. – (SV) Gospod predsednik, izrečenih je bilo že veliko zahval, kljub temu pa bi želel izkoristiti priložnost in se zahvaliti vašemu uglednemu predsedniku, gospodu Böschu. Mislim, da je v zadnjih dveh letih in pol odlično predsedoval odboru.

Čeprav glede mojih poročil o razrešnici agencijam ni bilo veliko razprave, upam, da jih bodo vsi moji kolegi poslanci podprli, ne glede na to, kako so glasovali v odboru ali kaj so predhodno nakazali. Pomembno je, da je Parlament glede teh zadev enoten.

Ker je to skupna razprava za vsa poročila, bi želel komentirati poročilo, ki ni moje. Zelo se zavzemam za poročilo gospoda Casace, za katerega menim, da je zelo dobro, posebej odstavek 105, kjer je zabeleženo, da Parlament iz proračuna ne bo priskrbel več denarja za pokritje deficita prostovoljnega pokojninskega sklada za nas poslance. Vem, da mnogi izmed vas mislite, da so te točke zelo sporne, vendar so po mojem mnenju vsaj podane. Mnogo ljudi je ta sklad kritiziralo že veliko let. Povedati bi želel, da medim, da je sklad sam po sebi približek škandala. Trenutno na vse nas vpliva svetovna finančna kriza. V času, ko se običajnim ljudem zmanjšujejo pokojnine, politiki ne smejo poskrbeti zase tako, da porabijo več davkoplačevalskega denarja za lastne pokojnine.

Upam, da bodo tisti, ki vodijo ta Parlament, to sporočilo resnično vzeli na znanje in ne bodo napolnili sklada s še več davkoplačevalskega denarja. Nasprotno, temu moramo narediti konec in to čim prej.

  Predsednik. – Skupna razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 23. aprila 2009.

Pisne izjave (člen 142)

  Bárbara Dührkop Dührkop (PSE), v pisni obliki. – (ES) Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve je zahteval podelitev razrešnice Komisiji ter petim agencijam Skupnosti, ki so v njeni pristojnosti.

Kljub temu je naš odbor zaskrbljen zaradi nizke stopnje izvrševanja odobritev plačil na področju svobode, varnosti in pravice v primerjavi z letom 2006 (60,41 % leta 2007 in 86,26 % leta 2006).

Kljub temu se zavedamo, da odgovornost ne leži toliko pri Komisiji kot pri državah članicah in da je nizko izvrševanje posledica odobritve sredstev v maju in juniju 2007, vključenih v okvir solidarnosti in upravljanje migracijskih tokov ter zamud pri izvajanju drugih posebnih programov (na primer tistih, ki se nanašajo na civilno pravo in obveščanje ter preprečevanje uporabe drog).

kot sem omenila, je Odbor za svoboščine, pravosodje in notranje zadeve priporočil podelitev razrešnice:

- Evropski agenciji za temeljne pravice,

- Evropskemu centru za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami,

- Frontexu,

- Eurojustu in

- CEPOLU.

Glede zadnjih dveh agencij bi želela izjaviti naslednje:

- upamo, da bo Eurojust znižal previsoke prenose in da bo standardiziral način podelitve pogodb, kot izjavlja agencija;

- ob upoštevanju pripombe, ki jo je Cepolu dal naš odbor, menimo, da razrešnice agenciji ne bi smeli preložiti. Kolikor vemo, direktor Cepola tesno sodeluje z Odborom za proračunski nadzor in počne vse potrebno za odpravo napak v upravljanju, ki smo jih odkrili.

  Silvana Koch-Mehrin (ALDE), v pisni obliki. – (DE) S približno 80 % sredstev EU še vedno upravljajo in jih porabijo države članice in še vedno obstajajo odprta vprašanja in nepravilnosti v povezavi z upravljanjem denarja Evropske unije. Evropsko računsko sodišče v svojih letnih revizijskih poročilih že 14. zapored ni moglo potrditi zakonitosti in pravilnosti finančnih transakcij EU. Popolno razkritje in pregled izdatkov EU je bistvenega pomena. Finančni ministri držav članic morajo predložiti nacionalne izjave o zanesljivosti za vsa porabljena sredstva EU.