Predsednik. – Naslednja točka je skupna razprava o naslednjih poročilih:

- A6-0244/2009 gospoda Hamona v imenu Odbor za ekonomske in monetarne zadeve za predlog Direktive Sveta o spremembi Direktive 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti [COM(2008)0727 – C6-0464/2008 – 2008/0215(CNS)) in

- A6-0189/2009 gospoda Visserja v imenu Odbora za ekonomske in monetarne zadeve o predlogu Direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede davčne utaje, povezane z uvozom in drugimi čezmejnimi transakcijami (COM(2008)0805 - C6-0039/2009 - 2008/0228(CNS)).

  Benoît Hamon, poročevalec. – (FR) Gospod predsednik, najprej bi se rad zahvalil poročevalcem v senci, ki so prispevali k sprejetju tega poročila v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve, gospema Pietikäinen in Raeva, in čestital koordinatorjem iz skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in skupini Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, gospodu Gauzèsu in gospodu Klinzu, ki sta igrala pomembno vlogo, da je bilo to poročilo, o katerem se bo jutri glasovalo na našem plenarnem zasedanju, sprejeto v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve.

Veste, da so ob zaključku srečanja G20 nekateri voditelji držav EU – in tisti ugledni – zatrjevali zmago, ko so z vrsto sporočil objavljali, da je doba bančne tajnosti mimo.

Ob teh bučnih izjavah se je Evropski parlament – in tudi sam to pozdravljam – lotil praktičnega dela in se ni zavzel za sporočila, pač pa za prizadevanja, da se učinkovito spoprime z utajami davkov, ki so ocenjene, da znašajo 200 milijard evrov letno. Teh 200 milijard evrov bi bilo treba primerjati z zneski za načrte za oživitev gospodarstva, s katerimi bi pomagali državam Evrope, da se spoprimejo s krizo; treba bi jih bilo primerjati s proračunom Evropske unije in z ravnmi primanjkljaja v državah Evrope. Torej danes evropski davkoplačevalci upravičeno zahtevajo od evropskega bančnega sektorja in torej od evropskih bank, da si prizadevajo omogočiti davčnim organom v državah članicah, da izterjajo del davčnih prihodkov, ki jih izgubijo z utajo ali goljufijo.

Opravili smo konstruktivno nalogo in verjamem, da smo se izognili zatekanju k ukazom ali medsebojnemu obdolževanju. Napredovali smo na treh področjih in želim pohvaliti osnutek besedila Evropske komisije in delo komisarja Kovácsa, ki je nedvomno krenil v pravo smer. Poskušali smo se, najbolje kar smo lahko, držati tega, kar nam govorijo evropski davkoplačevalci, da bi izboljšali besedilo Komisije v treh smereh.

Glede področja uporabe Direktive smo se odločili, da je bilo besedilo malo preveč neprodorno, kar zadeva pravne strukture in opredelitev varčevalnih produktov. Vemo, da ima finančni inženiring precejšnjo domišljijo, kadar gre za izumljanje novih finančnih produktov, da se nekaterim omogoči izogniti obdavčenju. Zato Parlament in Komisija predlagata uvedbo postopka v odboru, ki sprejema opredelitve varčevalnih produktov za sedanjo stvarnost finančnega inženiringa.

Toda mnogi produkti so trenutno izključeni iz področja uporabe in po našem mnenju bi jih bilo treba vključiti čim prej, to zlasti velja za nekatere vrste pokojninskih shem, ki delujejo preko kapitalizacije, in na splošno menim, da predlog za vključitev produktov, ki jamčijo za 95 % naložbe, ne ponuja zadostnih jamstev.

Zato menimo, da je prag 90 % bolj razumen. S tem namenom bodo jutri predložene spremembe na plenarnem zasedanju. Videli bomo, če bodo sprejete. Obžalujem, da glede te točke nismo našli kompromisa v odboru, in upam, da bo plenarno zasedanje dalo odmevno sporočilo z opredelitvijo varčevalnih produktov kot produktov, ki jamčijo za 90 % glavnice in ne za 95 %, kot predlaga Komisija.

Toda široko soglasje je bil doseženo o tem, kako bi bilo potrebno področje uporabe direktive razširiti, zlasti z besedili v Prilogah I in III. Poleg tega je Priloga I občutno potrjena s poročilom, ker pripravljamo obsežen seznam davčnih oaz, ki ne bo prizanesel nobeni sodni pristojnosti, in bo za razliko od seznama G20 izrecno vključeval Delaware in Nevado. Tem jurisdikcijam smo naložili, da dokažejo, da pravna določila, ki so opredeljena širše, kot je to storila Komisija, na njihovem ozemlju ne obstajajo ali so davčno pregledna, in menim, da je obrnjeno dokazno breme učinkovitejši način za boj proti davčni utaji.

Toda glavna šibkost tega besedila – in tukaj bom zaključil – se navezuje na prehodno obdobje, ki je dodeljeno trem državam članicam: Belgiji, Avstriji in Luksemburgu. Čeprav je Belgija objavila, da bo opustila sistem davčnih odtegljajev, želim, da bi postal sistem za samodejno izmenjavo informacij razširjen in da bi se to zgodilo, bi želel, da se določi datum za konec prehodnega obdobja. Zato čeprav smo sprejeli načelo študije za oceno zadevnih zaslug sistema davčnega odtegljaja in izmenjave informacij v letu 2011, ko bo direktiva pregledana, bi želeli videti, da se določi leto 2014 kot končni datum prehodnega obdobja. Želel bi povedati, da smo poskušali delati v duhu preglednosti in za izboljšano preglednost v času, ko se od evropskih davkoplačevalcev zahteva, da prispevajo, zlasti da se pomaga evropskemu bančnemu sektorju.

  Cornelis Visser, poročevalec. – (NL) Najprej bi se rad zahvalil poročevalcem v senci za njihovo dobro sodelovanje.

Naj stvari pojasnim. Čeprav je boj proti goljufijam v veliki meri pod pristojnostjo držav članic, pa ga ni mogoče reševati le na nacionalni ravni. Biti mora prednostna naloga Evropske unije in zagotoviti moramo tesno sodelovanje med državami članicami in Komisijo. Čeprav je bila reforma glede DDV za zdaj postavljena na stranski tir, se je Komisija osredotočila na tako imenovani klasični ukrep, ki bo prinesel spremembe v zakonodajo o DDV, ki uvajajo tehnične izboljšave, ampak v bistvu ne spreminjajo obstoječega sistema.

Podpiram pobudo, ki jo je izrazil komisar Kovács, ker gre v pravo smer. Davčne goljufije primarno vodijo h kršitvam načela poštenega in preglednega obdavčevanja in lahko vodijo k izkrivljanju konkurence, če eno podjetje zaračunava DDV in drugo ne, predvsem pa pomenijo stroške za vlado. To vpliva na delovanje notranjega trga, ker imajo poštena podjetja konkurenčne neugodnosti zaradi davčnih goljufij. Srčno pozdravljam prizadevanja za reševanje namerne zlorabe sistema DDV s strani kriminalnih združb, ki iščejo prednosti v pomanjkljivostih sistema.

DDV ni le pomemben vir prihodka držav članic, pač pa tudi za EU. Evropska unija prejme okrog 20 milijard evrov od prihodkov od DDV. Ocenjeno je, da goljufije glede DDV v Evropi znašajo 100 milijard evrov na leto. To pomeni vsoto, ki je uvozniki ne izročijo na meji. Obstaja razlog, da se spoprime z uvozniki in izvozniki, ki zagrešijo goljufijo.

Evropska komisija uvaja bistveno spremembo, da so dobavitelji, ki delujejo v dobri veri, skupaj odgovorni z uvozniki, ki zagrešijo goljufijo. Zato sem poskušal povečati pravno varstvo za izvoznike, ki delujejo v dobri veri. Z drugimi besedami, podjetja ne bi smela nositi odgovornosti za pomanjkljivosti upravnega sodelovanja med državami članicami. Če so državam članicam preprosto dana dodatna pooblastila za kaznovanje izvoznikov na čezmejni podlagi, države članice ne bodo imele volje, da bi izboljšale upravno sodelovanje.

Z našimi spremembami poskušamo preprečiti, da bi se poštene izvoznike nepotrebno kaznovalo. Zato mora pošteni izvoznik prejeti opozorilo dva meseca pred dejansko kaznijo, tako da lahko dokaže, da je deloval v dobri veri. Stik je treba vzpostaviti preko izvoznikovega lastnega davčnega urada in ne davčnega urada države članice uvoznice.

Skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu se zavzema za maksimalno obdobje izterjave pet let. S tem se ne strinjam. Obdobje obveznosti za DDV na nacionalni ravni je bila usklajena. V Belgiji je na primer tri leta, razen za primere dokazane goljufije. Daljše obdobje skupne in solidarne odgovornosti za DDV za čezmejne transakcije ni zaželeno, ker bodo podjetja morala nositi veliko večje upravno breme, kar bo vodilo do višjih stroškov poslovanja, ki v tej krizi res niso zaželeni.

Poleg tega bodo podjetja morala od leta 2010 mesečno predložiti skupne izjave za čezmejne transakcije v EU in zaradi tega bodo davčni organi avtomatsko prejeli potrebne informacije za navzkrižno preverjanje transakcij v Skupnosti. Te informacije morajo davčni organi uporabiti na ustrezen in ciljno naravnan način.

Zakaj bi jim morali dati še pet let, da opravijo navzkrižne preglede, enkrat ko že prejmejo mesečne podatke? Bojim se, da bo rezultat teh predolgih obdobij pet let za zahtevke ta, da bodo davčni organi prepozno ukrepali in goljufi bodo izginili. Zaradi tega bodo zahtevki za povračila vloženi proti podjetjem, ki so morda delovala v dobri veri.

Gospod predsednik, zaključil bom. Uvoznike, ki zagrešijo goljufijo, je treba hitro obravnavati. Poštene izvoznike morajo poiskati njihove davčne uprave s predhodnim obvestilom dveh mesecev in v roku največ dveh let, saj to obdobje omejuje, kolikor je mogoče, upravna bremena za poštena podjetja.

PREDSEDSTVO: GOSPA KRATSA-TSAGAROPOULOU
Podpredsednica

  László Kovács , član Komisije. − Gospa predsednica, v svetu globalizacije, kjer utajevalci davkov in goljufi izkoriščajo omejen obseg pooblastil nacionalnih davčnih uprav, sta učinkovito sodelovanje in vzajemna pomoč med davčnimi upravami bistvena za boljši boj proti davčnim goljufijam in utajam. Izboljšana pravila in večja preglednost so bistveni.

To so pred kratkim poudarili na vrhu G20 v Londonu, in je še toliko pomembneje, da se na notranjem trgu sredi finančne krize privije davčne politike v Evropski uniji. Glede na navedeno sem vesel, da se danes zvečer z vami pogovarjam o dveh predlogih, ki oba prispevata k cilju bojevanja proti davčnim goljufijam in davčnim utajam na dveh različnih davčnih področjih.

Namen predlaganega pregleda Direktive o obdavčitvi prihrankov je odpraviti vrzeli v zakonu in bolje preprečiti utaje davkov. Z veseljem pozdravljam konstruktivno in spodbudno stališče v predlogu gospoda Hamona in mnenju gospe Siitonen.

Zavedam se, da je najbolj kontroverzna točka razprav v odboru sprememba 20, ki določa konec prehodnega obdobja, v katerem lahko tri države članice namesto avtomatske izmenjave informacij zaračunajo davčni odtegljaj. Prav tako opažam nasprotno pobudo gospe Lulling in gospoda Karasa, ki podpirata s spremembo 28 možnost, da te tri države še naprej zaračunavajo davčni odtegljaj in nikoli ne upoštevajo avtomatske izmenjave informacij.

Naj vas spomnim, da je bistveni cilj Direktive o obdavčitvi prihrankov samodejna in čim obsežnejša izmenjava informacij, saj je to edino razumno orodje, ki omogoča državi s stalnim prebivališčem davkoplačevalca, da uporabi svoje lastne davčne predpise za čezmejni prihodek od prihrankov. To je povsem v skladu z zadnjim razvojem na mednarodni ravni – kot so sklepi G20 – kjer se odobrava preglednost in krepitev sodelovanja med davčnimi upravami na podlagi izmenjave informacij. Zato vam lahko zagotovim, da medtem ko Komisija zavrača spremembo 28, ker nasprotuje cilju Direktive, nima negativnega stališča o spremembi 20.

Toda menimo, da je določanje datuma za konec prehodnega obdobja na tej stopnji preuranjeno in bi lahko ustvarilo oviro za potrebno hitro sprejetje spremenjenega predloga Sveta. Dejansko obstaja potreba, da se ovrednoti, kdaj in kako bi se lahko dejansko izvedle politične obveze za pospešeno sodelovanje, ki so jih sprejele številne jurisdikcije. Vsekakor Komisija ne bo nasprotovala nobeni krepitvi ustreznih določb Direktive, o katerih bi se lahko Svet soglasno strinjal.

S spremembo 22 je Komisija naprošena, da izdela do konca leta 2010 primerjalno študijo o prednostih in slabostih obeh sistemov izmenjave informacij in davčnih odtegljajih. Vendar se ciljni datum za izdelavo te študije ne zdi realen: vse države članice bi tudi morale od tega leta naprej dati Komisiji na razpolago statistične elemente, katerih prenos ni nujen v skladu s sklepi majskega Sveta in s prilogo V spremenjenega predloga.

Glede drugih sprememb, ki so bolj tehnične narave in so namenjene povečanju področja uporabe določenih določb – kot sprememba 17 o zavarovanju – ali omejevanju upravnega bremena za gospodarske izvajalce, Komisija meni, da je njen predlog že rezultat prefinjenega ravnovesja med izboljšanjem učinkovitosti Direktive in omejevanjem dodatnega upravnega bremena.

Predlagane spremembe bi lahko negativno vplivale na prefinjeno ravnovesje. Lahko bi nesorazmerno povečale upravno breme – to je zlasti primer sprememb, ki so namenjene širitvi področja uporabe – ali imele neugoden vpliv na učinkovitost določb.

Medtem ko cenimo konstruktivni pristop Parlamenta, pa Komisija ne more sprejeti nekaterih sprememb v njihovi trenutni obliki. Vsekakor bo Komisija zagovarjala idejo številnih sprememb v sklepih Sveta, ne da bi formalno spremenila ta predlog.

Če zdaj preidem na občutljivo tematiko goljufij na področju DDV, bi rad spomnil, da je na srečanju ECOFIN-a z dne 4. decembra 2007 Svet povabil Komisijo, da pospeši svoje delo na običajnih ukrepih za preprečevanje goljufij na področju DDV. ECOFIN je prav tako povabil Komisijo, da predstavi zakonodajne predloge, s katerimi bi izboljšala pomanjkljivosti sedanje zakonodaje.

Zato je Komisija decembra 2008 predložila sporočilo o usklajeni strategiji za izboljšanje boja proti goljufijam na področju DDV v Evropski uniji. Sporočilo navaja vrsto ukrepov, za katere namerava Komisija v kratkem predstaviti zakonodajne predloge. Ta predlog je del prvega niza predlogov, ki so bili objavljeni v sporočilu.

Ta predlog bo omogočil državam članicam, da se bolje borijo z goljufijami glede DDV na dva načina. Prvič, z zagotavljanjem nadaljnje razlage pogojev za oprostitev določenih izvozov blaga in drugič, z oblikovanjem pravne podlage za dopuščanje čezmejne skupne in solidarne odgovornosti za trgovce, ki ne bodo izpolnili svojih obveznosti poročanja.

Rad bi se zahvalil Parlamentu in zlasti poročevalcu, gospodu Visserju, da je pripravil ta predlog v tako kratkem času in za konstruktivno podporo. Dovolite mi, da izrečem nekaj pripomb.

Spremembi 2 in 4 poročila bi zahtevali, da Komisija ovrednoti delovanje novih določb o čezmejni skupni in solidarni odgovornosti. Na žalost Komisija nima teh informacij, ker sta določanje davkov in njihovo pobiranje popolnoma v nacionalni pristojnosti. Poleg tega če Komisija prejme pritožbe od gospodarskih izvajalcev, da nacionalne davčne uprave določene določbe zlorabljajo ali določbe vodijo do neupravičenih rezultatov, bo prevzela odgovornost varuha zakonodaje Skupnosti in sprejela potrebne ukrepe. To vključuje zlasti predstavitev predloga za spremembo te določbe, ko je potrebno.

Spremembi 3 in 5 sta proti delitvi pristojnosti med države članice v splošnem delovanju sistema Skupnosti o DDV. Sistem temelji na obdavčljivem dogodku, ki se zgodi v določeni državi članici in vodi do dolga DDV in obveznosti DDV v tisti državi članici. Država članica, kjer je DDV dolgovan, je tista, ki določi postopek za pobiranje tega DDV, vključno od trgovcev, ki tam nimajo sedeža.

Zato bo trgovec, ki ni izpolnil svoje obveznosti poročanja v odhodni državi članici, moral upravičiti svojo neizpolnitev obveznosti davčni upravi države članice, kjer je DDV dolgovan, in ne davčni upravi njegove lastne države članice. Ta zadnja uprava bo posredovala le na zahtevo prve države članice, da bi pridobila dodatne informacije ali v postopku povračila davka.

  Eva-Riitta Siitonen, pripravljavka mnenja Odbora za pravne zadeve. − (FI) Gospa predsednica, gospe in gospodje, podpiram kompromis, ki ga je dosegel Odbor za ekonomske in monetarne zadeve. Poročilo gospoda Hamona o Direktivi o obdavčitvi prihrankov je odlično in uravnoteženo. Obravnava preprečevanje utaje davkov in večjo preglednost.

Parlament mora biti na tem področju strog. Uskladiti bi morali na primer sisteme obdavčevanja za dohodke od prihrankov v obliki plačil obresti. V sistem izmenjave informacij moramo vključiti zadnje preostale države članice. Bančno tajnost, ki je preveč toga, je treba malo razrahljati, tako da se lahko borimo proti davčnim oazam. Konferenca G20 je prav tako zastavila razkrinkanje davčnih oaz kot enega ključnih ciljev.

Parlament mora dajati zgled, da si opomoremo od finančne krize in spet pridobimo zaupanje javnosti. Preglednost v bančnem sektorju mora biti zagotovljena in to bo možno le z izmenjavo informacij.

  Astrid Lulling, v imenu skupine PPE-DE. – (FR) Gospa predsednica, razprave in debate glede davčnega sistema za prihranke so doživele tak preobrat, da je postalo moteče. Zagovarjam nekaj, kar je postalo stališče manjšine, toda videli bomo, kaj se bo zgodilo jutri, čeprav naš poročevalec in komisar še vedno mešata jabolka in hruške.

Pojdimo k izvoru vseh težav. Direktiva o obdavčitvi prihrankov je začela veljati leta 2005 s ciljem obdavčiti kapitalske prihodke od nerezidentov. Tukaj sta vključena dva sistema: izmenjava informacij med davčnimi organi in davčni odtegljaj.

Kaj ugotavljamo po več letih delovanja? Uradne in neuradne študije kažejo, da izmenjave informacij ni, ker je zahtevna, obremenjujoča in draga. Davčni odtegljaj pa po drugi strani kaže več vrlin.

Kaj lahko sklepamo iz tega – predvsem s strani našega poročevalca in komisarja? Torej, da sistem ne deluje in da ne zagotavlja, da bo plačevanje dolgovanih davkov postalo obvezno. Razumite to, če lahko!

Vprašanju ne manjka mikavnosti, ker je prav tako ugotovljeno, da sistem davčnega odtegljaja pridobiva na veljavi v raznih državah članicah – 19 od 27 ga uporablja v splošno zadovoljstvo. Toda kar je dovolj dobro doma, postane nesprejemljivo enkrat, ko prestopimo mejo.

Logika vodi do zanikanja tega, kar smo gradili desetletja, z drugimi besedami enotnega trga za finančne storitve. Pravni red Skupnosti prostega gibanja kapitala se prav tako postavlja pod vprašaj, ker se tako imenovane velike države trudijo za vračanje kapitala njihovih rezidentov.

Tudi vsi udarci so dovoljeni proti temu novemu zlu, ki se imenuje bančna tajnost. Svojim kolegom, ki se borijo s tako imenovano pošastjo, ki je kriva vseh grehov, govorim: izbrali ste napačno tarčo, ker ste zamešali vprašanja v okviru te direktive in predvsem zavajate sebe.

Za zaključek, gospa predsednica, upam, da bo večina mojih kolegov poslušala glas razuma in glasovala za spremembo 28, ki jo je dala moja skupina, ki bo omogočila državam članicam nič manj kot to, da imajo prosto izbiro med davčnim odtegljajem in izmenjavo informacij.

  Kristian Vigenin, v imenu skupine PSE. – (BG) Gospa predsednica, komisar, žal mi je, da gospod Visser ni ostal, da bi do konca poslušal našo razpravo o tej temi, toda začeti moram s tem, da povem, da podpiramo predlog Komisije. Popolna reforma DDV bi seveda opravila boljše delo, toda ker to sedaj ni mogoče, bi vaš predlog moral rešiti nekatere težave, s katerimi se srečujejo države članice v želji, da zatrejo goljufije na področju DDV.

Zlasti v tej krizi menim, da je izrednega pomena, da se zajamčijo dohodki od DDV, ker sedaj države članice poskušajo naložiti milijarde v podporo gospodarstvu. V tem pogledu bi moral Parlament podpreti vsako metodo, da omeji vsako priložnost za goljufijo.

Prav tako bi rad dejal, da na splošno podpiram predloge gospoda Visserja v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve. Morda bodo v primerjavi s prvotnimi predlogi Komisije vnesli malo več zaupanja med podjetniškim sektorjem. Toda glede predloga v členu 1, točka (c), da bi moralo biti obdobje med dostavo blaga in prejemom prijave iz drugega pododstavka dve leti, menimo, da je obdobje precej kratko in ustvarja dodatne priložnosti za omejevanja področja uporabe in rezultatov predloga Evropske komisije.

Zato skupina PSE predlaga, da obdobje traja pet let, kar menimo, da je dovolj kratko za podjetniški sektor in dovolj dolgo, da davčne uprave dokončajo svoje delo. Poleg tega uvedba te točke (c) ni povezana niti s predlogi, od kdaj in kako bo začela veljati, kar menimo, da bo ustvarilo dodatne težave za države članice.

Upamo, da bo predlog podprt in bo obrodil pričakovane rezultate.

  Bilyana Ilieva Raevа, v imenu skupine ALDE. – (BG) Komisar, gospa predsednica, gospe in gospodje, v razmerah gospodarske in finančne krize moramo podpreti Evropsko unijo v njenih prizadevanjih, da doseže učinkoviteje voden in uspešen davčni sistem.

Predlog Komisije za spremembo direktive o obdavčitvi prihrankov v drugih državah članicah ponuja priložnost za izboljšanje obstoječega sistema. Tisti v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve Evropskega parlamenta podpiramo razširitev njene uporabe na nove finančne instrumente in geografska področja. Evropski liberalni demokrati so predlagali vključitev ozemelj, ki imajo zlasti rahlo regulirane davčne sisteme, kot sta državi Delaware in Nevada v ZDA, in zagotovilo enake obravnave med državami članicami ter zmanjšanje upravnega bremena, ki je vključeno pri izvajanju direktive.

Toda komisar, temeljna razprava ostaja, ali odpraviti sistem obračunavanja davka pri viru v korist avtomatske izmenjave podatkov. S stališča liberalcev se postavlja vprašanje, kako bomo lahko povečali izterjavo davkov in da izvrševanje izmenjave informacij na koncu ne bo – dejstvo, ki so ga potrdile opravljene raziskave – preprečilo zlorabe davkov ali povečanja izterjave davkov, ampak bo samo odvzelo nekaterim državam članicam njihovo konkurenčno prednost. Obdavčitev pri viru ni le bolj učinkovita, pač pa ponuja večjo preglednost pri pobiranju davkov.

Trdno verjamem, da morajo države članice zadržati svojo avtonomnost, kadar gre za izbiro davčnega sistema. Skupina ALDE je predlagala primerjalno analizo dveh sistemov. Upamo, da bomo imeli rezultate Komisije vsaj do decembra 2010. Prav tako upamo, da bodo ti rezultati zagotovili podlago za prihodnje predloge Komisije o spremembi sistema obdavčevanja prihrankov v Evropski uniji.

Jutri glasujemo še za eno pomembno besedilo glede goljufij na področju DDV, ki se navezujejo na uvoze. Cilj te direktive je zagotoviti hitro izmenjavo ustreznih, kakovostnih informacij. V tem primeru je obdobje pet let za podjetniški sektor precej dolgo. Njen namen je tudi uvesti mehanizem deljene obveznosti. Medtem ko ščitimo davčne prihodke posamezne države članice, je pa vendar pomembno, da zagotovimo skupno odgovornost, kadar vsebujejo predložene informacije resne nepravilnosti ali se z njimi neupravičeno zamuja. Sicer tvegamo, da bomo uvedli nadaljnja škodljiva bremena za podjetja.

Upam, da bomo glasovali jutri za ta poročila.

  Nils Lundgren, v imenu skupine IND/DEM. – (SV) Gospa predsednica, davčna utaja ni naša glavna težava, ko je svetovno gospodarstvo pretreseno do temeljev. Res je, da živimo z davčnimi goljufijami po vsej Evropi, ZDA in celem svetu. Res je, da imamo davčne oaze po vsem svetu, kjer lahko bogati ljudje in podjetja naložijo in pustijo denar. Toda to ni naš glavni problem danes. Osredotočenje na to je način za pobeg pred odgovornostjo.

Kar moramo sedaj storiti, če želimo še sploh imeti kakšne davčne osnove v prihodnosti, je, da se lotimo finančne krize. Zakaj se znajdemo v položaju, kot je ta? Predvsem zaradi dejstva, ker imamo sedaj brezlastniški kapitalizem. V praksi finančna podjetja, velike banke in večino velikih podjetij vodijo uradniki in ti uradniki lahko uvajajo bonuse, odpravnine in pokojnine, ki so vsi odvisni od dobičkov podjetja, ki ga ti ljudje upravljajo. Nič ni lažjega, kot povečati donosnost v kratkem roku in dobičke, ki jih ta podjetja ustvarjajo. To je samo stvar povečanja tveganja. Obstajajo številne študije o „Talebovih distribucijah“, kot jih pogosto imenujemo, kjer lahko računate na strmo povečanje dobička, če bistveno povečate tveganje, in vsem je mogoče dati bonuse in druge ugodnosti, z drugimi besedami „postranske dohodke“. Potem seveda tveganje postane realnost, toda ti, ki so vodili podjetje, so že odšli ali bodo morali oditi. Kupijo si grad v Franciji ali igrajo golf v Španiji. Ne smejo se nam smiliti, toda sistem je precej nevzdržen.

Poleg tega noben od akterjev nima pobud, da bi ta trend preprečil. Bonitetne agencije so odvisne od pridobivanja strank, toda strank ne bodo imele, če bodo rekle, da njihove stranke niso kreditno sposobne. Vlagatelji vedo, da obstajajo zajamčene vloge, in zato jim ni treba skrbeti glede tega, v katero banko bodo položili denar. Drugi akterji vedo, da se lahko sporazumejo z drugo stranko, in računajo na dejstvo, da so preveliki, da jim ne bi uspelo, medtem ko račun vedno poravnajo davkoplačevalci. To pomeni, da morajo države na začetku povedati, da ne bodo prevzele vseh tveganj. To je zelo težko storiti, vendar je treba. Na žalost ne verjamem, da bo Evropski parlament na tem sodeloval, toda vsem v tem parlamentu bi priporočal, da tako storijo.

  Ieke van den Burg (PSE). - (NL) V nasprotju z mojo navado bom začela s politično izjavo, saj se mi zdita utaja davkov in izogibanje davkom v teh časih vse večje nezaposlenosti in neenakosti plač pravi škandal. Med volitvami bo postalo jasno, katere stranke si to resnično želijo.

Poročilo gospoda Hamona o obdavčenju prihodka od prihrankov je primer takega vprašanja. Vem, da je za komisarja težko, da bi dosegli resnični dogovor o tem v skladu s pravilom soglasja. Skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu je drznejša, kot je zaslediti v predlogu Komisije, in to se odraža v vrsti sprememb, ki smo jih predložili.

Končna pripomba glede gospe Lulling, ki primerja sistem izmenjave informacij in sistem obdavčenja pri viru. Mislim, da to ni bistveno. Govorimo o vrzelih, ki so v zakonih obeh sistemov, in o točkah, na katere bi se morali osredotočiti. Ukrepi so bili sprejeti, toda potrebno je narediti več, kot predlaga to poročilo.

  László Kovács, član Komisije. − Gospa predsednica, rad bi se vam zahvalil za vaše pripombe in mnenja, ki ste jih izrazili v tej razpravi. Veseli me, da Evropski parlament in Komisija delita stališča o ukrepih, ki jih je treba sprejeti za boljši boj proti davčnim goljufijam in utajam v Evropski uniji, in zadovoljen sem s splošno podporo obema predlogoma.

Še enkrat se bi vam rad zahvalil za prednost, ki ste jo dali spisu o obdavčevanju prihrankov, in vašo podporo prizadevanjem Komisije za spodbujanje dobrega upravljanja na področju davkov. Doseganje hitrega napredka v razgovorih o spremenjenem predlogu je prav tako ena od prednostnih nalog češkega predsedstva. Zaradi mednarodne klime – finančne in gospodarske krize – je prav tako prednostna naloga držav članic.

Prepričan sem, da ko se bodo enkrat države članice strinjale o zapolnitvi vrzeli v direktivi o obdavčitvi prihrankov, je verjetno, da bo Svet prosil Komisijo, da posodobi na podoben način sporazume s petimi državami nečlanicami EU in 10 drugimi jurisdikcijami, ki sodelujejo v mehanizmu obdavčevanja prihrankov. Preuranjeno je danes napovedovati, kako bodo se odzvale na naš pristop. EU mora najprej doseči soglasen dogovor interno. Toda ob upoštevanju napredka, doseženega v pogovorih na srečanju G20 o doseganju standardov OECD za izmenjavo informacij, sem tudi na tem področju optimist.

Kar zadeva poročilo gospoda Visserja, sem že prej povedal, da Komisija ne more sprejeti sprememb Parlamenta, toda zapisali smo si priporočila iz poročila. Zlasti potreba po boljšem usklajevanju med različnimi državami članicami, potrebno izboljšanje kakovosti izmenjanih informacij, potrebo, da se omogoči drugim državam članicam avtomatski dostop do določenih podatkov, ki so v podatkovnih bazah držav članic, in zahteva za uskladitev postopkov registracije in izpisa so ideje, ki jih Komisija trdno podpira. To je tudi razlog, zakaj bo Komisija do konca maja predložila izčrpen predlog za prenovo uredbe o upravnem sodelovanju, kamor bodo ti predlogi vključeni.

Za zaključek in kot sem že omenil nekajkrat je jasno, da ne obstaja ena sama in celovita rešitev za odpravo davčnih goljufij in davčne utaje. Predloga, o katerih smo danes razpravljali, sta dva velika koraka naprej na področju strategije za protidavčne goljufije na ravni EU.

  Benoît Hamon, poročevalec. – (FR) Gospa predsednica, zelo bom kratek, ker sem prej kar nekaj časa govoril.

Najprej bi se rad zahvalil gospe Raevi in gospe Siitonen ter članom Parlamenta za njihove govore in prispevke k temu besedilu ter rad bi rekel gospodu Kovácsu, da mislim, da sem razumel, kaj je imel v mislih.

Toda menim, da bo jutri sporočilo Evropskega parlamenta glede vprašanja področja uporabe, bančne tajnosti in seznama davčnih oaz v veliko pomoč Svetu, zlasti če se bomo v prihodnosti morali pogajati o novih sporazumih s tretjimi državami.

Sedaj bi rad zaključil s kritiko – blago kritiko, če lahko dodam – ki jo je gospa Lulling namenila gospodu Kovácsu in meni. Kritizirala naju je, da mešava jabolka in hruške, čeprav je to storila zelo nežno. Dejal bi ji, da bo ta parlament jutri, medtem ko včasih pomeša jabolka in hruške, lahko razlikoval med splošnimi in zasebnimi interesi, in upam, da bomo tako prispevali k pospešitvi boja proti utaji davkov.

  Astrid Lulling (PPE-DE). – (FR) Gospa predsednica, želela sem besedo, da dam osebno izjavo. Gospod Hamon me je pravkar kritiziral, toda moram mu reči, da vidim, da on in komisar še vedno na žalost mešata jabolka in hruške. Prav tako mu moram reči, da je edini sistem, ki zagotavlja, da vsak davkoplačevalec plača svoje davke – kar je nekaj, kar vsi želimo – sistem davčnega odtegljaja, ker je sistem izmenjave informacij napaka. Ni deloval in ne vemo, kdo je kaj plačal, ker organi ne vedo, kako upravljati sistem.

To sem želela pojasniti.

  Predsednica. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo jutri, v petek, 24. aprila 2009 ob 12.00.

Pisne izjave (člen 142)

  Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk (UEN), v pisni obliki. – (PL) V razpravi o utaji davkov na področju obdavčevanja prihodkov od prihrankov in DDV bi rad pritegnil pozornost na naslednje zadeve.

1. Skupna utaja davkov v vseh davčnih pristojnostih Evropske unije znaša okrog 200 milijard evrov letno. To je več kot 2 % BNP držav članic in pomeni, da je javna poraba v državah članicah precej zmanjšana.

2. Zato je dobro, da nova direktiva zapolni vrzeli, ki so bile odkrite v davčni zakonodaji, in poskuša ob upoštevanju domišljije ljudi, ki se izognejo davkom, preprečiti razvoj novih strategij za izogibanje davčni zakonodaji.

3. Na dan je prišla zadeva davčnih oaz na ozemlju Evropske unije, prav tako odvisnih ozemelj držav članic EU. Sedanja finančna kriza je pokazala, da lahko odobravanje nejasne davčne zakonodaje, anonimnih transakcij in pomanjkanje sodelovanja na področju obdavčevanja zagotovi v kratkem roku dodatni prihodek za nekatere države in odvisna ozemlja, toda dolgoročno to zamaje finančni sistem in je lahko vzrok resne finančne krize.

  Siiri Oviir (ALDE), v pisni obliki. – (ET) Izguba prihodka zaradi davčnih goljufij v vseh davčnih kategorijah znaša več kot 200 milijonov evrov na leto v EU, kar je enako skoraj 2 % BDP.

Milijarde evrov izgubljenega prihodka vsako leto zaradi davčnih goljufij vodijo k zmanjšanju dodatnih naložb v državah članicah EU in javnih odhodkov splošnega interesa, ki v smislu sedanje finančne krize znatno zmanjšajo spodobnosti držav članic za reševanje težav, ki se pojavljajo na področju socialnih zadev, zdravstva in izobraževanja.

Boj proti davčnim goljufijam je izredno pomembna tema za EU in na tem področju moramo ohraniti našo vodilno vlogo. Samo tako bo mogoče doseči položaj, v katerem bodo pomembna finančna središča izven Evropske unije izvedla podobne ukrepe, kot so tisti, izvedeni v državah članicah.

Podpiram zamisel Evropske komisije, da bi ob pravilnem upoštevanju načela prostega pretoka kapitala, ki je navedeno v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, morali razmisliti o tem, da dodamo klavzule o preprečitvi poskusov rezidentov EU, ki so fizične osebe, da bi se izognili izvajanju direktive o prihrankih tako, da bi usmerili obresti, zaslužene v EU, preko davka prostih podjetij ali subjektov, ki so izven ozemlja EU ali ozemelj, ki imajo podobne ali enake ukrepe, kot so tisti, sprejeti na ravni EU.

Za davčne oaze je treba uporabiti politiko nične tolerance. Vsaka zamuda pri iskanju rešitev, ki zagotavljajo bolj pošteno in doslednejšo uporabo ukrepov na tem področju, je v današnjih gospodarskih razmerah neopravičljiva!

  Sirpa Pietikäinen (PPE-DE), v pisni obliki. – (FI) Pregled direktive o obdavčevanju prihrankov je pomembni del prenove finančne arhitekture in predpisov finančnih trgov. Sedanja direktiva je brezupno zastarela. Zelo lahko jo je zaobiti, na primer z uporabo posredniških naložbenih podjetij, ki jih direktiva ne opredeljuje kot pooblaščene izplačevalce in ki zato ne spadajo v obveznost sodelovanja v sistemu izmenjave informacij. Enako je bilo mogoče urediti naložbene portfelje na tak način, da prihodek, ki je enak prihodku od obresti ostaja izven opredelitve kot rezultat „prepakiranja“.

Reforma je poskus rešitve teh težav. Za rešitev težave s posredniki je Komisija razširila opredelitev pooblaščenih izplačevalcev tako, da vključuje fundacije in sklade. Obstajajo tudi načrti za vključitev novih, inovativnih produktov v direktivo, na primer raznih vrst polic življenjskih zavarovanj.

Veliko teže je vključiti ostale nove produkte. Na žalost je zelo nerodno določiti opredelitve, ki bi omogočile vključitev vseh prihodkov, ki bi se lahko primerjali s prihodkom od obresti kot plačila obresti, zlasti ko je relativno lahko ustvarjati nove produkte. V zvezi s tem bi morali obširno preučiti, kako je te produkte mogoče najbolje regulirati, preden se jih vključi v direktivo. Komisija namerava prav tako predložiti predlog za spremembo direktive o medsebojni pomoči, ki bo tudi vključevala reforme, povezane z avtomatsko izmenjavo informacij.

Za izogibanje utaji davkov je prav tako bistveno, da se tri države, ki so izvzete iz sedanjega sistema izmenjave informacij – Belgija, Luksemburg in Avstrija – vključijo v sistem, ki ga uporabljajo druge države. Rok, ki ga je za to predlagal poročevalce, to je leto 2014, bi moralo prejeti našo celovito podporo.